Poštnina plačana v gotovini. Štev. 5. Cena posamezni številki 1'50 L. Leto XXIV. V Ljubljani dne 1. maja 1942-XX. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega In petnajstega v mescu. Naročnina za vse leto 16 lir, za četrt leta 4 lire, za pol leta 8 lir Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. NAS GLAS Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvos Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne in samoupravne nameščence in upokojence Pred občnim zborom Za četrtek, dne 30. aprila t. L, je sklican v dvorani Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) občni zbor Na-bavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5. Že z izbruhom vojne leta 1939. se je naše zadružništvo drž. uslužbencev znašlo pred velikimi dogodki, ki niso ostali brez vpliva na razvoj zadrug. Poslovanje se je razvijalo spričo vojnih dogodkov, kar je predstavljalo prvi veliki gospodarski pretres od ustanovitve zadrug. Preskrba z življenjskimi potrebščinami, z živili, oblačilnimi in drugimi predmeti vsakdanje porabe, je bila postavljena na nove temelje, gospodarske razmere, izmenjava in razdeljevanje blaga, vse to je zadobilo docela nove oblike. Ko je po izbruhu vojne lani aprila prenehal poslovni stik z bivšo beograjsko Zvezo nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, je tudi naša nab. zadruga ostala prepuščena lastnim močem. Zaradi odredb, ki so urejale javno prehrano in preskrbo, je bila z drugimi zadrugami in zasebnim trgovstvom vključena v splošen sestav občinske aprovizacijske službe glede racio-niranih živil. Seveda je bila s tem nekdanja predvojna samostojnost in kolikor toliko neovirana možnost svobodnega poslovanja znatno omejena v skladu z določbami, ki urejajo vsa ta vprašanja z višjih, širših vidikov obče koristi. Navzlic mnogim težavam, ki so jih povzročile izjemne vojne razmere, je naša zadruga vendarle srečno premostila najhujše zapreke. Pri tem je treba poudariti, da je našla pri Visokem komisarju Eksc. Em. Grazioliju vselej resnično razumevanje svojih potreb in prav tako tudi močno in učinkovito podporo. Sploh je treba naglasiti, da so javna oblastva zadružni preskrbi drž. uslužbencev v Ljubljani posvetila vso pažnjo in ji pomagala, kolikor je bilo mogoče. Tako je zadružni odbor s pomočjo tistih članov, ki so z disciplino, potrpežljivostjo in uvidevnostjo podpirali njegovo delo, lahko zaključil minulo poslovno leto s kar zadovoljivim uspehom. Tem vztrajnim in razumnim zadrugarjem gre zahvala, da je zadruga lahko doslej izpolnila svoje haloge, kolikor je-v današnjih razmerah bilo sploh mogoče. Odbor je skušal vselej pravočasno ukreniti, kar je bilo treba v interesu zadruge, si znal v izjemnih okoliščinah priskrbeti denarna sredstva, da je mogel lansko pomlad nakupiti kar največ živil in skušal kar najbolj zadovoljiti članstvo. Ko se je začelo —- še preden je prišlo do racioniranja — pojavljati pomanjkanje nekaterih vrst blaga, je zadružni odbor stal na stališču, naj prejmejo vsi člani enake količine blaga. Zato ni mogel dopustiti, da bi si bili premožnejši na škodo gmotno šibkejših, ki nimajo sredstev, nabavljali zalogo. Pri neuvidevnih članih je pa — na žalost — prav ta socialni sklep povzročil precej nejevolje. Nabavljalna zadruga je lani v poletju pristopila kot članica k Zadružni zvezi v Ljubljani, hkrati pa tudi h Gospodarski zvezi, da si omogoči čim ugodnejšo dobavo potrebščin. Razdeljevanje blaga je skušal odbor poenostaviti in izboljšati. Upošteval je vse resne pismene in ustne predloge ter nasvete, končno pa uvedel razdeljevanje po abecednem redu. Gneča še ni popolnoma odpravljena, tudi postrežba še ni docela brez hib, vendar se tudi tod razmere izboljšujejo in bo ob primerni uvidevnosti in potrpežljivosti kmalu dosežen popoln red. Člani naj se ne dajo voditi sebičnosti in pretirani trenutni udobnosti, vsem naj bo vodilo skupna, trajna korist zadruge in celotnega članstva. Prepričani smo, da bodo vsi dobro misleči člani podpirali tudi vnaprej zadružni odbor z vsemi močmi, da se bo delovanje zadruge še izboljšalo in popol-nilo. Med člani so mogoča o načinu dela različna naziranja in mnenja, vselej je koristna in zaželena dobro misleča, konstruktivna kritika, vendar zavedati se moramo, da je v hudih časih treba odložiti vse osebne nagibe, vse nebistvene in postranske ozire ter da mora prevladati treznost, objektivnot in čut odgovornosti do celote. Ob nadaljnji naklonjenosti in podpori oblastev, zlasti Visokega komisarijata, pa smemo upati, da bo naša zadruga tudi v sedanjem poslovnem letu lahko prebrodila vse težave, ki jih povzroča vojna pri preskrbi in razdeljevanju dobrin. Deset let dela A. N.: Lani je minilo dvajset let, odkar je bila ustanovljena naša Nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu 5. To je bilo leto, ko je bila ustanovljena še marsikatera druga naša zadruga, tako zlasti železničarska, potem pa tudi nabav, zadruge drž. uslužbencev v Kočevju, Kostanjevici in še drugod. Da se je ljubljanska zadruga, ki se je ob ustanovitvi imenovala »Zadruga javnih nameščencev in upokojencev«, v prvem desetletju svojega obstanka le razmeroma polagoma razvijala, je bilo krivo predvsem dejstvo, da je bil javnim, uslužbencem polom Samopomoči in že prej nesrečni konec uradniškega konsuma še vse preveč v spominu. Tudi so nezadostni in tesni prostori, v katerih je zadruga delovala, ovirali sleherni razmah. Ker je v tistih letih stalno zadrugi primanjkovalo večjih denarnih sredstev, je bilo njeno delo omejeno na ozek krog članov, ki so po desetih letih komaj prekoračili prvi tisoč. Seveda je od teh komaj polovica tudi res kupovala v zadrugi. Ko so se spomladi leta 1932. zbrali nekateri navdušeni zadrugarji in s trdno voljo pričeli polagati temelje za nov razmah zadruge, se je ob poživljenem zanimanju ljubljanskega javnega uslužbenstva kmalu začelo stanje izboljševati. Člani so dobili zaupanje v svojo zadrugo, pristopali so novi in delokrog zadružnega podjetja se je začel vidno širiti. Novi odbor, ki je po desetih letih ostal skoraj neizpremenjen do danes, se je kar kmalu lotil težke naloge, dvigniti, izboljšati in razširiti celotno poslovanje. Priskrbel si je nove. znatno večje poslovne prostore, zlasti skladišča so se razširila, nabavila se je nova oprema, vpeljale so se nove panoge v prodajalni: za manufakturo, porcelan, steklo, dvokolesa itd., odprla se je krčma. S povečanimi obratnimi prostori je bilo treba pomnožiti usluž- benstvo v pisarni in prodajalni. Odbor je skušal organizirati nakupovanje blaga na debelo pri proizvajalcih samih, da s tem poceni dobavo. Vzporedno s tem je zadruga začela izvajati tudi postranske naloge socialnega značaja. Vpeljala je izplačevanje posmrtnin, prešla nato k zadružnemu zavarovanju in uvedla garantne vloge članov, ustanovila tudi poseben sklad za svoje nameščence itd. Skupni napori odbora in članov, ki so mu ohranili zaupanje in zvestobo, so rodili res lepe uspehe. Vzajemna podpora članstva je mogla nuditi vsem včlanjenim — pa tudi nevčlanjenim drž- uslužbencem v Ljubljani velike koristi že zgolj kot važen činitelj pri določanju in urav-navnju tržnih cen. Že zaradi tega učinka samega je bilo delovanje naše zadruge za vse ljublj. javne nameščence izredno pomembno. Iz naslednje razpredelnice je jasno videti, kako se je v zadnjih desetih letih delavnost zadruge neprestano večala, njena koristnost pa stalno naraščala. Od leta 1931. do konca 1941. je število članov naraslo od 1039 za 1566, tako da jih je bilo 31. XII. 1941 že 2605. Od teh je v zadrugi kupovalo redno okrog 1850 članov. Do konca leta 1940. je v minulem desetletju izplačala zadruga članom za 2,475.784 Din povračil od nakupov (ristorna). Posmrtnin je v 7 letih izplačala za 111.454 Din. Za zadružno zavarovanje članov je bilo vplačanih 483.602 Din v dveh letih. Garantne vloge članom so v petih letih dosegle višino 800.465 Din, ki predstavljajo obratno glavnico zadruge in se članom ob izstopu po določenem roku vrnejo. Te številke dokazujejo, kako je skrbno in preudarno vodstvo s podporo zavednega članstva zbralo v teku let lepo premoženje, ki (omogoča zadrugi še nadaljnji razmah. Dokazujejo hkrati, da je z vzajemno požrtvovalnostjo, zavednostjo in disciplino ob poštenem in skrbnem vodstvu mogoče tudi v tesnih razmerah doseči tako lepe uspehe za celoto. Ta zavest more biti vsem članom v bodrilo in poroštvo za nadaljnje uspehe zadruge. Leta Število članov Skladi Izplačane posmrtnine Zadružno zavarovanje Garantne vloge članov Povračila od nakupov 1931. 1039 117 695 — 70.921"— 1932. 1355 263 373-— 111.667"— 1933. 1513 264 402-— 169.002-— 1934. 1653 472.959 — 6.514-— 209.861-— 1935. 1777 606 427-— 12 084-— 2Ž7.637 — 1936. 1819 693.152-— 11.173-— 94.066 — 249.414-- 1937. 1994 716.570-— 23 172-- 112.138-— 296.680-— 1938. 2102 675.471"— 20.200"— 131.137"— 65.568-- 282.553-- 1939, 2280 641.526-- 12-682-— 161.322-— 226.983- - 366.739 — . 1940. 2480 611.120" — 25.629 — 201.143-- 301.716 — 491.510-— 111.454-— 483.602-— 800.465-— 2,475.784-- Nekaj zadružne bilance H končnemu računu in bilanci/ naše Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu št. 5, ki ju objavljamo v tem listu, bomo podali še nekaj podrobnih pojasnil. Vse natančnejše podatke lahko dobe člani na občnem zboru, priskrbeti so si jih mogli tudi v zadružni pisarni, kjer so bile knjige in računi razgrnjeni v pregled članstvu. Konec leta 1940. je imela zadruga 2480 članov. Lani jih je pristopilo 169, izstopilo pa 44 članov, tako da je bilo konec leta 1941. že vseh zadružnikov 2605, torej za 125 več. Ker je zadruga v minulem letu nekaj časa ustavila sprejemanje novih članov zaradi pomanjkanja zalog blaga — da ne bi bili s tem prikrajšani stari člani, ki so bili zbrali obratno glavnico in s tem omogočili nabavo zalog, je torej napredek očiten in razveseljiv, zlasti če ugotovimo, da je imela zadruga leta 1931. komaj 1039 članov. Lani je redno kupovalo v zadrugi približno 1850 zadružnikov s približno 7000 družinskimi člani. Prometa je bilo lani za 5,128.638 L. Ob pregledu bilance je videti, da razpolaga zadruga s precejšnjo gotovino, kar je nujno potrebno, ker potrebuje stalna mnogo gotovega denarja, da more naročila vnaprej plačevati in si lahko spričo morebitnega dviga cen pravočasno nabavi potrebno blago. — Bivši Zvezi je zadruga dolžna še 301.000 L. za dobavljeno blago. Ta stari račun bo treba seveda v doglednem času poravnati. Z dovolitvijo vsakoletnih odpisov se je (v smislu predpisov Zakona o družbenem davku) zmanjšala za običajen odsto- tek vrednost zaloge. Isto velja tudi za inventar. Važna sprememba je prehod dosedanjega kreditnega nakupovanja k nakupovanju za gotovino. To osnovno zadružni-ško načelo, da se oddajaj blago samo proti takojšnjemu plačilu v gotovini, je odbor udejstvil v veliko korist kupujočih in zadruge. S tem, ko je odbor dovolil članom, da so en mesec plačali nakup takoj z gotovino, dolg iz prejšnjega mesca pa odplačujejo v zmernih obrokih, so vsi člani prešli k gotovinskemu nakupovanju. Tako je tudi zadruga prišla do rednega dotoka denarnih sredstev, članom se je pa olajšalo nakupovanje in se preprečilo naraščanje dolgov. Zadruga brez takoj razpoložljivih sredstev sploh ne bi mogla več obratovati, ker je danes treba naročeno blago vnaprej plačevati. Hkrati se je pa zadruga s tem obvarovala vseh neizterljivih in za člane pogostoma zelo mučnih dolgov, v katere je prejšnji način kreditnega nakupovanja zavajal. — Zato se je bilančna postavka dolžnikov proti prej-njemu letu znižala za polovico. V postavki »ostalih dolžnikov« navedeni znesek 43.800 L. predstavlja preplačila za naročeno blago, postavka »ostali upniki« pa označuje posebno terjatev bivše Zveze v višini 75.000 L. in razne neplačane račune. Zadružna lastna sredstva znašajo 650.000 L., od tega je članskih vlog za 303.000 L., drugo so razni skladi in deleži. Za minulo poslovno leto je članom na preplačilu za kupljeno blago odobreno 4% Aktiva Račun bilance z dne 5. januarja 1942. Pasiva Gotovina v blagajni Blago po popisu . Dolžniki: a) zadrug. . . . b) denarni zav. . c) pošt. hran. . . d) ostati dolž. . Inventar in pribor 10% odpis . . Deleži pri Zvezi in drug Preh. aktivne postavke .... Lir Lir Deleži članov . . Odpovedani deleži članov .... Upniki: a) zveza n. z. d. b) garantne vloge c) ostali upniki . Fondi: a) rezervni . . b) članski . . . c) kreditni. . . d) dobrodelni. . Preh. pas. postavke Čisti prebitek . . Lir Lir 207.899-77 383.537-92 6.316 68 88 220-08 26.194-23 683.567-95 685.974-45 65.190-48 10.624 - 17.026"— 675.612-60 303.050 93 257.928 93 96.537-14 1 786-— 1,136.592-46 247.657-53 4.538.06 1.665-93 70.679-90 5.489-42 193.822-73 30.94002 22074-78 720- 1,488.577-11 1,488.677-11 izdatki Račun izgube in dobička 5. januarja 1942. Prejemki Lir Lir Lir Lir Režija: Dohodek na blagu . 419.724-15 a) plače in doki. Obresti 6.087 82 osebju . . . 251.840 53 Skonto pri takoj- b) plače odbora . 18.798-36 šnjem plačilu. . 5.418-79 c) najemn., kur., razsv. . . . 20.075-38 / č) pisar,-stroški . 11.408-97 t / d) ostali režijski 8.17701 310 300 25 / Zavarovalnina proti / požaru, vlomu . 1.690-70 / Razni drugi stroški 12.918-45 / Takse 2.912 70 / Obresti Zvezi in / ostalim .... 28.254 33 / Kurzna izguba . . 17.651-49 Družbeni davek 20.825-25 / Prevoz komisionov 16.027-30 / Odpisi: / a) na inventar . 6.489 42 / b) na blagajni . 3.481 35 / c) na dubiozi. . 10 113-69 19.084-36 / Čisti prebitek . . 1.665 93 / 430.230-76 430.230 77 0 povračilo od nakupa, t. j. skupaj 172.495 L. — Če primerjamo izdatke s prejemki in upoštevamo razmere, v katerih je zadruga delovala, moramo priznati, da je odbor gospodaril kar najbolje in da je do skrajnosti varčeval ter skušal doseči kar najugodnejše rezultate. Zaradi racionlranja blaga je nastalo v knjigovodstvu in pisarni zadruge mnogo novih zamudnih poslov, pa tudi samo delo z oddajanjem blaga, ki dohaja v obrokih, ne naenkrat, se je s tem povečalo. Zato na znižanje režije ni bilo mogoče misliti, seveda pa tudi razdeljevanje blaga zahteva več časa. Oblastveni predpisi so zvišali prejemke tudi našim uslužbencem, ki svoje delo opravljajo vestno in marljivo ter skušajo po najboljših močeh ustreči članom. V postavki »dvomljive terjatve« so vsebovani dolgovi članov, ki jim odbor ne ve bivališča ali ki zdaj zaradi nastalih razmer oz. zaradi eksistenčnega minima ne morejo poravnati obvez v zadrugi. Pri prostovoljni vzajemni pomoči je zavarovanih zdaj nekaj nad 600 članov. Lani je bilo 12 smrtnih primerov, za katere je bilo do 31. III. 1941 izplačano po 900 Din za vsakega, po 1. aprilu pa po 456 L. obsmrtne vzajemne pomoči. Posmrtnin je pa lani izplačala zadruga svojcem 35 umrlih članov v znesku 16.766 L., sorazmerno z višino nakupov. Premoga je zadruga lani oddala članom 1498 ton, t. j. 91 železniških vagonov, drv pa 3260 m3. V letu 1940. je bilo oddanih nekaj nad 100 vagonov premoga in preko 4000 m3 drv. Nadzorni odbor je poslovanje zadruge večkrat pregledal in našel tako zalogo blaga kakor tudi knjige in račune v redu. Tudi blagajniški nenadni pregledi so ugotovili pravilnost in brezhibnost v poslovanju. Nadzorstvo je bilo razdeljeno med člane odbora in sicer tako v pogledu gospodarstva kakor tudi knjigovodstva. Socialna Ureditev posredovanja dela. Visoki komisar je izdal odredbo z dne 8. aprila t-1., št. 63, o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela. Odredba je velike važnosti in bomo o njej še podrobneje pisali. Odslej opravljata te posle Pokrajinski namestitveni urad in Borza dela v Ljubljani, pri posameznih občinah oddelek namestit, urada, ki se ustanovi. Vsako drugo posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano. Zdravniška pomoč invalidom. Visoki komisar je določil šest državnih zdravnikov, ki bodo izvrševali preglede osebnih vojnih invalidov in izdajali odobritve, da se invalidi morejo zdraviti doma. Za te posle so na podlagi pravilnika o zdravniški pomoči in oddajanju zdravil invalidom določeni sanitetni referentje pri kr. kvesturi v Ljubljani, pri okrajnih glavarstvih v Črnomlju, Kočevju, Ljubljani-okolici, Logatcu in Novem mestu. Pregledovati morejo samo osebne vojne invalide, kate- politika rim se sme v izjemnih primerih, če so zelo siromašni, dovoliti tudi posebna denarna podpora iz invalidskega sklada, ki plača tudi zdravila in drugo, kar je potrebno za zdravljenje doma. To izredno podporo v izjemnih primerih nakazuje zdaj invalidski odsek pri Visokem komisariatu. Ob težkem obolenju- sme državni zdravnik, če je to nujno potrebno, vojnega invalida napotiti tudi v bolnico. Sprejem bolnikov v bolnico. Ljubljanska splošna bolnica je objavila, da morajo bolniki ob sprejemu prinesti s seboj, če so člani bolniških blagajn, predpisano bolniško nakaznico, plačila nezmožni morajo predložiti ubožno spričevalo, da so nezmožni plačati oskrbovalnino, javni nameščenci pa morajo predložiti potrdilo o zaposlitvi oz. o prejemanju pokojnine. Kdor teh dokazil ne predloži, ne more biti^ sprejet v bolnico, kjer morajo vsi drugi položiti primeren znesek vnaprej, za dan 15 L. Važne naredbe Prehrana Odpravljene banovinske trošarine. Da se živila vsakdanje uporabe ne obremenja-jo in da bi se lahko pocenile, je Visoki komisar odpravil skupno banovinsko trošarino na riž ter banovinsko trošarino na limone in pomaranče. Hkrati je odpravil luksuzni davek na fini sir in na sadne izdelke, šoke, mezge in kompote. Sprememba cenikov za zdravila. Z odredbo Visokega komisarja z dne 30. marca so se zvišale cene za zdravila na normalne recepte za 30 %, prav tako tudi za zdravila, oddana po zdravniških predpisih, cene zdravilnih specialitet italijanskega in inozemskega izvora so se pa zvišale za 8 %. Cene imenoma navedenih zdravilnih specialitet ljubljanskega izvora se zvišujejo za 30 %. Skrbniška pooblastila nemških izseljencev. Visoki komisar je odredil, da gre — izvzemši primere, ko je izselnik sam Obnova javnih del. Visoki komisar je odredil, naj se takoj začno vsa javna dela, ki so že v teku in je zanja priskrbljen kredit. Odredil je, da se mora preskrbeti, da bo zagotovljeno nadaljevanje začetih del do zaključka. Na sestanku v vladni palači je Visoki komisar zagotovil komi siji, da smatra izsušitev Ljubljanskega barja za najnujnejšo iz poljedelskih in zdravstvenih razlogov. Zgodovina izsušitve Barja se .vleče že 162 let. V prvih 9 mescih po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine je bilo izdanih za izsušitev 2,700.000 L., za tekoče leto pa je določenih nadaljnjih 7,000.000 L. v ta namen. Zato naj se takoj začno spet izsušitvena dela in naj se kar najbolj pospešijo. Člani upravnega odbora za izsušitev so Visokemu komisarju izrazili najglobljo hvaležnost prizadetega prebivalstva Barja, kjer je na 1600 ha sveta okrog 9000 zemljiških lastnikov. Nove uradne ure. S 1. aprilom so bile uvedene v vseh državnih uradih v Italiji poletne uradne ure in sicer ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Pridelitev občine Sv. Križ pri Litiji. Visoki komisar je odločil, da se občina St. Križ pri Litiji, ki je bila doslej pride-Ijena okrajnemu načelstvu Ljubljana ozir. sodnemu in davčnemu okraju Višnja gora, prideli okrajnemu načelstvu ozir. davčnemu okraju Novo mesto ter sodnemu okraju Trebnje. Prebivalstvo Italije. Rimski Službeni list je objavil podatke o ljudskem gibanju mesca februarja v državi. Po teh podatkih je štelo dne 28. februarja t. 1. prebivalstvo koga pooblastil za odsvojitev svojega premoženja — pravica pogajanja o prenosu nepremičnin in premičnin nemškemu delegatu za izselitev kot posebnemu skrbniku izselnika. Delegat ima pravico, prenesti to pooblastilo. Če je izselnik že imenoval drugega pooblaščenca mimo nemškega delegata, mora pri Visokem komisariatu položiti zadevno pooblastilo, kar velja tudi za poblaščenca. Če v tem roku 15 dni od uveljavitve te naredbe pooblastilo ni položeno, ima nemški delegat izključno in nepreklicno dispozicijsko pravico. Zemljiškoknjižni uradi ne smejo dovoliti vpisov na nepremičnine ali pravice izselnikov, če spisa ni podpisal nemški delegat, kateremu je vse sklepe o zadevnih vpisih prijaviti. Če je pa spis podpisal upravičenec ali njegov pooblaščenec, ga mora nemški delegat za izselitev sopodpisati. ozemlja, ki pripada Kraljevini, 45,384.000 oseb. Potovanje novoporočencev v Rim. Za novoporočence, ki hočejo obiskati Rim ali pa, če prebivajo v Rimu, kak drug kraj v Kraljevini, so leta 1932. uvedli posebne znatne železniške popuste. Teh ugodnosti se je doslej poslužilo že 312.532 novopo-ročenih parov, med njimi so bile pa 3003 na novo poročene dvojice iz obmejnih krajev. Dopisovanje v notranjem prometu. Uprava pošte in brzojava v Rimu je odredila, da je vselej pri naslovu pisemskih pošiljk treba označiti tudi pokrajino (provinco), kjer leži naslovljenčevo bivališče. Brezpogojno obvezno je pa to pri priporočenih pošiljkah. Pisma za inozemstvo. Od konca marca se morajo pisemske pošiljke za inozemstvo oddajati osebno na poštnih uradih. Pošiljko je treba oddati nefrankirano, predložiti osebno izkaznico oddajatelja pošiljke in plačati poštnino. Za legitimiranje so dopustne vse priznane listine s fotografijo, če so jih izdala državna oblastva kakor: potni listi, prepustnice, orožni listi, šoferske izkaznice, izkaznice P. N. F., osebne izkaznice in železniške legitimacije upokojencev. Odtegnitev kovancev iz nikla. S koncem aprila so se vzeli iz obteka kovanci po 20 čent. iz čistega nikla, s koncem junija t. 1. pa izgube zakonito plačilno moč. Po tem dnevu jih javne blagajne ne bodo več sprejemale, pač pa jih bodo finančne blagajne mogle še prevzemati po njih kovinski vrednosti. Prinašajte s seboj vrečice za blago! Naša nabavljalna zadruga vnovič prosi člane, naj prinašajo vselej s seboj za zavijanje blaga (zlasti moke, riža, sladkorja) papirne vrečice ali pa vrečice iz blaga. Zaradi pomanjkanja papirnih izdelkov in oblastvenih predpisov zadruga ne bo mogla zavijati blaga, če člani sami ne prineso zavitkov s seboj. Obleke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna J O S. REICH. Proizvodnja riža in olja. Lani so pridelali v Italiji 927 milijonov meterskih stotov riža. V zadnjih desetletjih se je pridelek povečal za 41 % in je zdaj z rižem posejanih 168.000 ha zemlje. — Glede proizvodnje oljčnega olja je Italija med prvimi deželami na svetu. Zdaj obratuje v Italiji več kot 8000 mehaničnih oljnih mlinov in preko 17.000 mlinov za olje na ročni pogon. Oljno mlinarstvo je osredotočeno na jugu Italije, kjer je nad 60 % vseh mlinov za olje. Poleg tega deluje še 30 velikih čistilnic olja. HRANILNI in POSOJILNI KONZORCIJ, KREDITNA ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Z O. J. V LJUBLJANI javlja, da bo v ponedeljek, dne 11. maja 1942, ob 16.30 uri v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Verdijeva ulica št. 9, 67. redna letna skupščina ki jo sklicuje upravni odbor zadruge s temle zborovalnim redom: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju zadruge v letu 1941. in o sklepnem računu za leto 1941. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju zadruge v letu 1941. ter predlog o razrešnici upravnemu in nadzorstvenemu odboru. 4. Razpravljanje in sklepanje: a) o sprejetju poročila upravnega odbora, b) o sprejetju poročila nadzorstvenega odbora, c) o odobritvi sklepnih računov, č) o razrešnici upravnemu in nadzorstvenemu odboru. 5. Pooblastilo uprav-emu odboru in določitev: a) najvišje vsote, do katere se zadruga lahko zadolži, b) najvišje vsote, ki jo zadruga lahko sprejme kot vlogo od posameznega vlagatelja in skupno, c) najvišje obrestne mere za vezane in nevezane hranilne vloge, č) najvišje vsote, ki se lahko dovoli posameznemu zadružniku kot posojilo. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o pritožbah črtanih zadružnikov. 8. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega odbora ter namestnikov na prosta odborniška mesta. 9. Slučajnosti. Ako bi skupščina ob 16.30. uri ne bila sklepčna, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nova skupščina, ki bo sklepala veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. Sklepni račun je na vpogled med uradnimi urami v zadružni poslovalnici, Verdijeva ulica 9. Ljubljana dne 21. aprila 1942. Za upravni odbor: Reisner Josip s. r. Markič Viktor s. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Saditev krompirja. O tem piše »Zadrugar«: »Že zdaj čitamo v časopisih navodila glede saditve krompirja pri nas in v sosednih državah. To hranivo je za nas tako važno, da se moramo že zdaj pripravljati na bližajočo se pomlad, ko se začno poljska dela. Letos je dolžnost naših članov, zlasti tistih z dežele, da se pobrigajo in vzamejo zemljo v zakup ter nasade dovolj krompirja, fižola, zelja, koruze itd. Ne sme se več zgoditi, kot se dogaja zdaj, da prihajajo člani z Rakeka, z Brezovice, iz Novega mesta itd. po krompir v našo zadrugo v Ljubljani. Mislimo, da tisti na deželi dobe laže krompir pri kmetih, kot pa člani iz mesta, zlasti ker je bil prevoz prepovedan. — Vsak kos zemlje in vsak vrtiček se mora letos izrabiti, ker vemo, da bo potreba velika in vsak kilogram krompirja ali fižola, ki ga posadimo, nam bo prav prišel.« Zdravstvo Hrana, ki jo uživa človek ob srednje težki zaposlitvi, naj vsebuje 3000 kalorij. Od tega odpade: 430 kalorij na 105 gr beljakovin, 520 kalorij na 56 gr masti in 2050 kalorij na 500 gr ogljikovih hidratov (sladkor in škrob). (Iz »Zdravja«) NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Z. Z O. J. v Ljubljani, Vodnikov trg 5. VABILO na XX. redni letni občni zbor ki bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, dne 30. aprila 1942-XX ob 16.30. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Razpravljanje in sklepanje: a) o odobritvi poročila upravnega odbora, b) o odobritvi poročila nadzornega odbora, c) o odobritvi sklepnih računov, d) o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka, e) o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Dajanje pooblastila upravnemu odboru in določitev najvišjega zneska, do katerega se sme zadruga skupno zadolžiti. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Volitev dveh članov in treh namestnikov upravnega odbora, dveh članov ter dveh namestnikov nadzornega odbora. 8. Raznoterosti. Opomba: 1. Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzoč eden ali več kot polovica zadružnikov (čl. 51. pravil). Ako na določeni dan in določeno uro ne bi prišlo toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, to je ob 17. uri, na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. 2. Letni račun za leto 1941. je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni med delovnimi urami od 15. aprila t. 1. dalje. 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora se bo prečitalo na občnem zboru. Za upravni odbor: ' Žigon Alojzij s. r., t. č. predsednik. KROJAŠKI ATELJE ftan hlu Izdeluje se za dame in gospo-' de po najnovejših krojih. La- PRAŽAKOVA ULICA stnazalogamo- dnega blaga. Uradnikom znaten popust ali na obroke. ______ LJUBLJANA Vestnik Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j. v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini, ustanovljena 1. 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681 Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 1.000 Lir po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. Priporočamo tvrdko M. TIČAR LJUBLJANA za nakup pisarniških In šolskih potrebščin Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. manufakturna trgovina ABIANI& JURJOVEC ■1 LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3 TELEFON 27-91 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestrl itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih tovarn. Izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. —- Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.