DEMOKRACIJA
O M A G G I O
Brezplačno na ogled
Leto XII. - Štev. 19a
Trst - Gorica, 9. oktobra 1958
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Slovenskim volivcem!
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost kot predstavnici tržaških Sloven* cev sta stopili pri teh občinskih volitvah pred slovenske volivce in pred tržaško javnost s »Slo* vensko listo« z lipo in helebardo.
Zakaj „SIovenska lista?“
Slovenci smo v Italiji priznani od državne ustave, od države in od državne vlade kot slovenska narodnostna skupnost. Država vzdržuje slovenske šole in radij= sko postajo v slovenskeih jeziku, in mi tržaški Slovenci naj bi bili zatajili svoje slovensko ime, svo« jo narodno bitnost in se skriva* li in potikali po italijanskih listah in italijanskih strankah! Tako po* čenjajo Slovenci, ki so se vklju* čili v italijansko komunistično partijo, v italijansko socialistično . partijo in v skuDine italijanskih indipendentistov. In. to velja še posebej za one titovce=komuni= ste, ki so likvidirali svoje sloven* ske organizacije, se odrekli slo* verskemu imenu im propagirajo italijansko Zvez« neodvisnih so« eialistov (USI), ki se poganjajo za slovenske glasove s tisoči in tisoči osebnih pisem!, podpisanih od dr. Dekleve, ki je bil do svo* j ega 45. leta narod nozaveden Slo* venec, dokler mu niso zlomili hrbtenice in ga pognali v komu* ni stično stajo.
Slovenska lista je znak našega obstoja in naše volje, da hočemo živeti db' strani sodržavljanov italijanske narodnosti in da se ohranimio na tej zemlji, kot sa* mostojna slovenska skupnost. Edinole Slovenska lista je dokaz pri naših sosedih Italijanih in pred vsem kulturnim svetom, da prebivajo v Trstu še Slovenci, Slovenska lista je naša čast in ponos.
Smernice ki bodo vodile kandi* date Slovenske liste pri njih delu so v glavnem tele:
Borba za enakopravnost Slot vencev z italijanskimi sodržav* ljani na vseh področjih javnega življenja, jezikovne pravice, šole, kulturne ustanove, socialne pri* dobitve, službe, delo, zaposlitve naših delavcev, uradnikov in mla* dime.
Za kmeta bomo zahtevali čim prejšnjo izvedbo zakonskega na* črta za znižanje kmečkih davkov, kmetijsko- šolstvo, zavarovanje kmeta v bolezni, onemoglosti in starosti; državna posojila z naj* več 3% obresti za zboljšanje kmetijstva ter odpravo omejitve uživanja jusarskih zemljišč (usi civili).
Slov. demokr. zveza postavlja že v svojem programu za delavca zahtevo po primerni plači, tako da bo delavec s svojo družino lahko živel sedanjemu času od* govarjajoče življenje in da bo imel v onemoglosti in starosti za* doistno penzijo. Mi smo redno zahtevali in, terjamo za delaivca pravico do udeležbe na dobičku podjetja, kjer je zaposlen. Le udeležba delavca na dobičku, bo rešila delavski problem in delav* cu pripomogla do višje življem* ske ravmi. Zastonj je pričakovati rešitev delavskega vprašanja in iziboljšamje delavskega življenja samio s periodičnimi poviški de* lavskih plač. Kajti vsako poviša* nje plač sproži povišanje cen živ* ljenskih potrebščin. Zato se mo* ra borba delavskih sindikatov, ki naj bodo svobodni in nadstran* karski, usmeriti v pravcu udelež*
be na dobičku. S tem bi se rešil tudi večni spor med delodajal* cem in delavcem, ker bi se dela* vec povspel na stopnjo soude* leženca pri podjetju. Komunizem nasprotuje taki rešitvi delavske* ga problema, ker se boji, da mu delavstvo 'zdrkne iz rok.
Bili smo vedno in smo odločni prištaši socialne pravičnosti, ker je socialni zločin, če nekdo živi v razsipnem razkošju, drugi pa niti kruha nima. Gospodarsko
f Sv. Oče Pij XII.
V četrtek, ob 3 in 52 minut zjutraj, je v Castelgandolfu umrl papež Pij XII.
Pij XII. s posvetim imenom Eugenio Pacelli, je dočakal častit tljivo starost 82 let, 7 mesecev in 7 dni. Bil je 262. naslednik a« postola sv. Petra in je kot Krit stusov namestnik vodil sv. Kato* liško cerkev 19 let, 7 mesecev in 7 dni.
Do izvolitve novega papeža izvršuje najvišjo cerkveno oblast kardinalski kolegij. S papeževo smrtjo je obenem pričela doba devetih dni uradnega žalovanja za papežev dvor, rimsko kurijo in vatikansko mesto.
razliko je treba izgladiti s pra* vičnim obdavčevanjem državlja« nov. V anglosaksonskih državah (Angliji in Ameriki) dosežejo pri bogatinih davki do 80% do* hodkov, vendar pri vsem tem še vedno brezskrbno žive. Naš dav« čni sistem mora zenačiti v Italiji še vedno obstoječe velike gospo* darske razlike! Na začeti poti je treba vztrajno naprej, tako da bi morali biti davka prosti vsi oni, ki imajo manj kot 50.000 lir mesečnih dohodkov.
Tržaška občina je v gospodarskem razsulu.
Občinski uslužbenci stanejo nad 4 milijarde letno, tako da ni* so vsi občinski redni dohodki od okoli 31/2 milijarde zadostni niti za plačilo uslužbencev.
Kako odpomoči? Odpust usluš* bencev je v dobi sedanje brezpo* selnosti socialno nemogoč, ker znaša tržaška brezposelnost pre* ko 17.000 oseb. Tej brezposelno« sti je krivo tuidi priseljevanje iz južnih pokrajin, predvsem pa begunci. V Trstu je okoli 40.000 beguncev. Trst je premajhen in presiromašen, da bi mogel ne* kvarno za domač delavski in u* rad niški trg absorbirati toliko število beguncev. To dejstvo bi morala vlada vzeti v poštev in vsi oni, ki so begunce v Trstu pridržali, največ iz političnih spe* kulacij.
Poleg vsega so še vsa občinska podjetja v upravi občine, zlasti ACEGAT, močno pasivna; le Acegat je 1957 izkazoval preko milijardo deficita. Mi smo za ob* črnsko unravo gospodarskih po* djetij, ali samo takrat, ko vsaj toliko nosijo, da krijejo svoje stroške. Zato ne smejo pasivna podjetja občine stresati svoje iz* gube na tržaško prebivalstvo.
Z industrijalizacijo ne bo mo* goče rešiti tržaške gospodarske krize. V Trst ne silijo kapitali, raje leže v inozemstvu. Zato ne bo industrija odpravila brezpo* selnosti.
Če bi bila ustanovljena carine prosta cona za Tržaško ozemlje,
izvzeta iz carinske cone ostale države, in če bi bil dobil Trst do* volj pomorskih linij, da bi lahko konkuriral z nemškimi in holartd« skimli pristanišči, bi se bilo nje* govo gospodarsko stanje v nekaj letih popravilo. Mi smo bili ve« dno in smo za popolno prosto cono, kajti samo taka bi ponia* gala. Ali * žalibog « Trst ne bo proste cone dobil. Ne samo zato, ker so nekatere tržaške stranke (demokristijani, liberalci, monar* histi, misovci in republikanci) proti taki prosti coni, ampak za* to, ker ji je Rim nasproten.
Kaj torej preostane Trstu? Kaj naj stori Tržaška občina, da se izkoplje iz sedanje gospodar* ske zagate? Ali naj poviša dav* ke?
Pri sedanjem davčnem siste* mu, ki pa mora biti čim prej na* domeščen z novim, * ki bo social* no pravičnejši in donosnejši, ni mogoče zvišati obč. davkov in tudi^ ne užitnin. Nasprotno, vse življenske potrebščine široke uporabe morajo biti proste užit* nine.
Turizem je treba do skrajnosti potencirati, to je aktiven vir zdravih dohodkov.
Trst bo zato životaril in o d no* v ega obč. sveta ne smejo Trža* čani pričakovati čudežev. Da bi bil vsaj delazmožen in da ne bi, kot do sedaj, različne stranke go* vorile le zato da govore za gale« rij o, za propagando.
Najvplivnejše in ugledne ose«
(Konec na 2. strani)
Brez dokazov
ni pravic}
Zato volimo „SIovensko Iisto“
Odkar se je pričela med narodi prebujati nacionalna zat vest in so se narodnostne skupit ne zavedle svojega bivstva in posebnosti, se primorski in še po« sebno tržaški Slovenci borimo za priznanje svojih narodnostnih pravic. Od roda v rod se prenaša izročilo te borbe, ki je nepreku njeni niz naporov za izvojevat nje naše stare pravde! Njene, že več kot sto let stare zahteve so: lastno in polnopravno slovensko šolstvo, pravica do občevanja v lastnem: jeziku z vsemi upravni* mi in sodnimi oblastmi, možnost svobodnega kulturnega izživlja* nja v duhu lastnih izročil, popol* na enakopravno,st s sodržavlja* ni druge narodnosti na vseh po* dročjih in v vseh ozirih.
Vsi si živo želimo, da bi to bilo uresničeno. Želimo, da ne bi naše šole obvisele v zraku, kakor na žalost še vedno nihajo, ker kljub ponovnim obljubam še vedno ni izšel zakon, ki bi urejal njihov obstoj in sestav. Želimo, da bi v vseh uradih, tudi na občini, 'lahko občevali v lastnem jeziku; da bi se naši občinski svetovalci in drugi predstavniki lahko oglat sili v lastni govorici, ne da bi jih kdo pri tem motil ali jim celo grozil. Kot eden izmed sestavnih delov avtohotnega tržaškega pret
Dragi Slovenci, Slovenke!
V volilni kabini Ti ne gleda na prste gospo« dar, ne prisluškuje delovni tovariš, te ne zalezuje nestrpnež, ne vohuni partijski zaslužkar! Tu si sam svoj gospodar, sam sebi gospod Prisluhni svoji vesti, spomni se svoje slovenske matere, spomni se trpinov, bratov čez mejo!
Voli takole:
Takšna je glasovnica
Takole voliš s
c
Slovenski znak je prvi na desni strani volil-niče. Prečrtaj ga - in če hočeš - napiši zraven na prvi črti Št. 1 in na drugi črti št. 21
bivalstva želimo, da bi državnim funkcionarjem sploh ne moglo pasti v glavo, da prepovedujejo na tržaškem Velikem trgu slovent sko govorico. Nočemo, da bi slot venskim kulturnim društvom in skupinam ostajale zaprte vse glavne tržaške dvorane, med njit mi gledališče Verdi, ki prejema znatno občinsko, torej tudi našo, slovensko podporo. In končno nočemo, da bi se zaradi naše nat rodnostne pripadnosti nas kjert koli in v čemerkoli zapostavljalo ter nam odrekalo razne pravice, pa naj bo to prikrito ali odkrito. Kot lojalni državljani hočemo biti enakopravni in enakovredni ostalim.
To so naše posebne zahteve, po katerih se razlikujemo od vseh ostalih zgolj strankarskih političnih skupin, ki nastopajo na vseh samoupravnih in splošnih, torej tudi na sedanjih občinskih volitvah. Smo pač narodnostna skupina v okviru Italije, narodt nostna manjšina in kot takšni imamo svoje posebne potrebe, podobno kot jih imajo vse nat rodnostne manjšine po svetu. Pot go j za uspešno uveljavljanje, zat varovanje in uresničenje manjt š inski h pravic, pa je, da manjt šina ponovno in nenehno dokat zuje svoj obstoj, svojo prisott nost, svojo neomajno zavest in voljo, da hoče živeti svoje kult turno in politično življenje. Ljudem, ki so pripravljeni pozabiti, da predstavljajo posebno kultvvt no in narodnostno skupnost, ne bo nihče priznaval kulturnih in narodnostnih pravic! Posamczvit ki, ki se skrivajo pod razne limonad ne in brezbarvne nazive bodo prejemali samo limonadtte in brezpomembne obljube. Tega kar ponosno ne izpoveduješ sam, ti tujec nikdar ne bo priznal!
Kar velja na splošno velja tudi za nas. Velikokrat smo to že pot vedali, vkljub temu pa je prav in potrebno, da to ponovimo še dat nes, takorekoč na predvolilni dan. Mar mislite, da bodo v sklet dico, ki bo odločala o priznanju te ali one pravice slovenski manjt Sini v tržaški občini, oziroma slovenski večini v tržaški okolici, položili tudi glasove, ki jih bo dot bila Italijanska komunistična partija? Ljudje, ki glasujejo zat njo vendar dokazujejo, da jim je več za strankarski politični program kot za njihovo narodno bivstvo. Poleg tega je to it ali jam ska stranka! Tudi titovci niso v tržaški občini slovenska, temveč so narodnostno mešana politična stranka.
Še toliko bolj so izgubljeni g/a* sovi dani raznim »neodvisnet žem«. Edini glasovi, ki bodo v zgodovini in pri vseh bodočih odločitvah nesporno šteti kot sloveniški, bodo tisti, ki jih bo prejela Slovenska lista!
Tržaški Slovenci! Bodimo pot nosni na svoje ime, na svojo nat rodnost, na svojo pripadnosti Glasujmo odkrito in nedvoumo kot Slovenci, torej za Slovensko listo!
To sta edina pot in edini način, da zavarujemo svoje življenjske koristi, ne samo v tržaški občini temveč na Tržaškem sploh.
Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!
V nedeljo. 26. oktobra vsi Slovenci na II. TABOR v Dolino!
FRANCOSKI NAUK
Ljudsko glasovanje v Franciji im posebno še v Alžiriji je bilo vse prej kot pa demokratično sredstvo za izražanje ljudske vo* lje. Naši komunisti in titovci, to je najglasnejši in naj hrupne jši kritikastri ljudskega referendum ma v Franciji pa so prav pošteno* vsekali samega sebe po zobeh. "Vse do zadnje setembrske nedelje smo resnični demokratje ve* rjeli, da so ljudske demokracije bivstveno povezane s komuni« zrnom. Teoretično je bilo pač miogoče, da bi se tudi v neki ne* komunistični, celo protikomuni* stični deželi našli ljudje, ki bi uveljavljali podobne postopke, kakršni so v navadi v vzhodno« evropskih ljudskih demokracijah in v Titovi Jugoslaviji. To je po* polna nadoblast ene same stran«
SLOVENCI, SLOVENKE! PRISPEVAJTE V VOLILNI SKLAD SLOVENSKE LISTE
ke, ki uničuje in fizično iztreblja in pobija vsako opozicijo in to z državnimi sredstvi. V teh de* želah imamo 99% soigasje ter o* riziranega prebivalstva pri vseh volitvah in glasovanjih, čeprav tega naziva ne zaislužjo. V komu* mističnem raju pomeni vsaka be* seda »ne« zanesljivo pot v ječo, izgubo vsakršnega zaslužka ali pa še kaj hujšega. Kje na svetu so še take srednjeveške metode mogoče, razen pod komunizmom, smo se upravičeno spraševali. Na Portugalskem in v Španiji so fašistični postopki sicer tu pa tam nekoliko podobni ljudskim demokracijam, vendar enih in drugih ni mogoče vreči v isti lo* nec, pa čeprav je razlika za pri* zadeto žrtev, ki se ujame v eno ali' drugo totalitaristično past, precej majhna.
Od zadnje septembrske nede* lje dalje pa smo spoznali, da ljud« ske demokracije le niso tako ne* pretrgljivo povezane s komuniz* mam. To nam dokazuje izvedba ljudskega glasovanja v Alžiriji. Kakor vemo, je ta dežela že leta in leta prizorišče krvavih bojev. Tu vladajo posebni izjemni za* komi, ki že sami po sebi onemo* gočajo izvedbo pravega, resnič* nega ljudskega glasovanja. Kljub temu so ga Francozi izvedli, se* veda z uporabo vojske. Za pet dni so prepovedali vsak promet. Propagando so vodili vojaki po vojaško in policija po policijsko. Protipropaganda je bila prepove* dana.
Ljudskademiokratično glasova* nje v Alžiriji, ki so ga raztegnili kar na tri dni, pa Franciji ne bo v korist. Ljudska volja je tam navadna potvorba. To kričijo v svet z vsO hinavščino in brez sra* mu tudi moskovski in titovski komunisti. Konkurenca jim gre verjetno na živce.
In nauk? To, kar se je dogaja* lo z ljudskim glasovanjem v Al* žiriji, je avtentična kopija volitev in! glasovanj po komunističnih deželah. Prav toliko, kolikor so alžirski Arabci po tem glasova* nju za Francijo, so narodi v ljud* skih demokracijah, v Rusiji, na Poljskem, na Češkem, ali v Jugo* slaviji, za svoje komunistične ti* rane. Tako so torej enkrat v de* mokratični Franici ji eksperimen« tirali ljudsko demokracijo v Alži* riji in izkazalo se je, da s policijo, tahki in bajoneti terorizirani lju* dje podpisujejo tudi svojo lastno smrt. Komunisti so se s svojim
hrupom in dejanskimi posegi v francoski refetendum vmešavali, enkrat vmešavali z resničnimi de* mokratičnimi parolami, s takimi, s kakršnimi nastopa ves resnično demokratični svet. Pa so se stra* hovito uklali. Francosko ljudstvo je namreč pokazalo neverjetno več pameti in razsodnosti, kakor pa so ga ocenjevali komunistični nasilniki. Dogodila se je čudna igra: francosko ljudstvo demo* kratičnih načel iz ust komunistič* nih teroristov ni poslušalo. Izbi* ralo je med manjšim zlom. Fran* cozi so z ogromno večino glaso* vali za De Gaullea. Ljudsko de* mokratično orožje v rokah neko* munistov je do tal porazilo fran* coski komunizem. In to je tudi edina uteha resničnih demokra* tov ob francoskem glasovanju.
Pa še en nauk. Komunisti so v Franciji dokazali, da je njihova številčna moč v tej deželi popol* nama impotentna. Zapomnimo si demokrati, da francoski komuni* sti dejansko niso niti poskušali preprečiti ali vsaj zavirati nede* mokratičnega razvoja v Franciji. Thorez, Duclos in drugi komU« mistični junaki so v kritičnih dneh francoske zgodovine obse* deli v udobnem zapečku. KomU* nistine množice pa so jim v za* peček zvesto sledile. Francoski komunisti ne nosijo danes več svojih glav na prodaj po trgih in ulicah * kot se je to dogajalo pred desetimi leti tudi pri nas. Delovno ljudstvo ne preliva več krvi, ne polni ječ in zaporov, za* to, da bi se kaporioni redili na škodo bojevnikov. Francoske ko* mUniste je srečalo spoznanje, našla jih je pamet. Tudi pri nas ne bo drugače. Resnica prej ali slej priplava na površje. Tudi slepci spregledajo in tudi glušci že nekaj slišjo. Naši komunisti
S* zapirajo oči pred sosedno rev* ščino in bedo delovnih ljudi, ki jo lahko srečajo vsak dan po mestnih ulicah in trgih * sedaj pa izgleda, da se jim oči odpirajo.
Zato, dragi Slovenci in Sloven* ke, Francija nas je poučila, da je izginil tudi zadnji strah pred sve* tovno revolucijo. To svetovno revolucijo so pokopali partijski kaporioni, ki so živeli in kralje* vali od delavskih žuljev in dela* večeve lahkovernosti. Sedaj je tega konec. Profesionalni komu* nisti se bodo morali ozreti pač za kakim primernim zaslužkom, kaj* ti zelo resno jim preti brezpo* selnost.
Slovenskim
voliv7
(Konec s prve strani)
be evropske politike in gospodar* ski strokovnjaki svetovnega slo* vesa so postavili z ustanovitvijo Skupnosti za premog in jeklo ter lani z ustanovitvijo Evropskega skupnega tržišča in Evropske družbe za izkoriščanje atomske energije temelje za Evropsko skupnost. Gre za gospodarsko e* neto * za sedaj šestih držav Zahodne Evrope * z okoli 200 mili* j oni prebivalstva kjer ne bi bilo več med državami*članicami dr* žavnih mej in carin, kjer bi bilo
Z luštno	brozgo
Ko je komunistični poslanec Pajetta, prav tisti, ki je prvi pori* nil v zemljo lopato za grob STO, po naročilu komunistične partije v rimskem parlamentu, obtožil vlado, da je tako dolgo dopušča* la delovanje »nezakonite banke« Giuffre, se je Italijanska komu* nistična partija od tožilke mena* doma sprevrgla v obtoženko. Za* kladni minister Andreotti je namreč javno izjavil, da je oblast odkrila v Bologni »nezakonito banko« RPI. Ta »banka« je zbi* rala od članov velike denarne zneske, s katerimi je partija o* pravljala pomembne finančne o* peracije s prvenstveno politični* mi cilji.
Ta protiudar je povzročil prav nasprotni učinek od tistega, kar so komunisti in njihovi sopotniki pričakovali. V Italiji kar čez noč niso več govorili o »nezakoniti banki« Giuffre, ampak skoraj samo še o komunističnih banki* rjih. Demokristjanom v resnici ni mogoče odrekati določenih dialektičnih spretnosti. Za časa Montesijevega škandala je Scel* bova vlada postopala na podoben način: Na komunistične očitke, da je vladajoča italijanska aru* žabna plast »gnila in pokvarje* na«, je vlada odgovorila z »mo* ralrno pokvarjenostjo« v zaseb* nem življenju glavnega komuni* stičnega tožilca Sotgiua.
Ustroj zloglasnih komunistič* nih »karateristik« se uveljavlja tudi v nekomunističnih in celo v antikomunističnih vrstah. Tako ima tudi Fanfani stalno na zalogi protikomunistično maslo, ki ga ne razmetava, ampak ^ skrbno hrani. Zaveda se, da že sama pretnja, da bi iz te zaloge lahko italijanski javnosti povedal kaj »zanimivega«, kroti komunistič* no vnemo škanidalističnih agita* cij proti demokratičnim ustano*
Komunistična taktika napiha* vanja resničnih in tudi dozdev*
nih škandalov v svobodnem sve* tu nimia prave sreče, ker sledi na svobodnih tleh napadu promptna obramba; po navadi tako silna in učinkovita, da kričačem in oprav* ljivcem kar sapo zapira. Tudi pri nas ni drugače. Ob sedanjih vo* litvah so se komunisti in: titovci repenčili z lažmi in klevetami, pa so se sami osvinjali kot pijanci ob ponedeljkovih jutrih. Tako je tudi prav m pravično. Tu na tej zemlji Udba ljudem ne zapira ust * in tudi zato bomo volili Slovensko listo!
Edinost nos feliže
Vsi Slovenci, vse Slovenke smo si bratje in sestre. Tudi tisti, ki SO' v preteklosti v dobri veri zata* jili svoj materin jezik in se po* mešali med tujce. Recimo jim,
povabimo jih nazaj v slovenski očetov dom, v slovensko skup* nost! Pridite vi vsi v objem slo* venske matere, kjer vas bo obje* la sicer skromna, zato pa topla materina ljubezen in vas ne bo več stresal mraz tujega prezira« n j a!
Pridite vsi, ki ste v preteklosti volili komuniste, socialiste, indi* pendentiste, demokrščane in ti« tovce! Pridite pod lipo, da nas vidi in prešteje država, v kateri živimo in svet, ki mnogokrat so* odloča o naši usodi!
Čim več nas bo, tem več bomo lahko terjali, tem več tudi dose* gli!
Vsi Slovenci, vse Slovenke vo* limo lipo, volimo SLOVENSKO LISTO.
Zatiranje Slovenske narodne manjšine u Avstriji
Najuglednejši švicarski dnevnik »Neue Ziircher Zeitung« je 2. okt. 1958 št. 270 priobčil pod gornjim naslovom dopis z Dunaja, ki ga dobesedno posnemamo, ker nam dokazuje, da mednarodna vest še ni zaspala. List piše takole:
»Obe organizaciji koroških Slovencev sta 30. septembra 1958 priredili v Celovcu protestno zborovanje proti novemu odloku deželnega glavarja glede dvojezičnosti šol na Koroškem. Po zakonu iz leta 1945 so v 102 šolah jezikovno mešanega področja na južnem Koroškem določili pouk tako v slovenščini kot v nemščini. Proti temu zakonskemu določilu, ki se je po mnenju velike večine vzgojnih strokovnjakov vsekakor obneslo, so preteklo poletje ekstremistične nemške oi ganiza-cije pod vodstvom »Koroškega domolju-barstva« (Karntner Heimatdienst) organizirale po raznih krajih šolske stavke. Da bi ugodili veliki novi akciji proti slovenskemu »prisilnemu pouku«, pri čemer bi nedvomno prišlo do incidentov, se je deželni glavar Wedenig 22. septembra o-dločili dovoliti staršem, da svoje otroke izločijo od slovenskega pouka v jezikovno mešanih krajih.
Na zborovanju koroških Slovencev so ugotovili, da odlok deželnega glavarja
krši načelo enakopravnosti obeh narodnosti na jezikovno mešanih področjih. Ukrep je poleg tega nezakonit in nasprotuje določbam državne pogodbe. Voditelja obeh slovenskih organizacij, dr. Ti-schler za »Narodni svet koroških Slovencev« in dr. Zwitter za titovsko »Zvezo slovenskih koroških organizacij« sta v svojih govorih izrazila bojazen, da dopušča odlok deželnega glavarja nemškim šovinističnim krogom najširšo svobodo akcije. Ze sedaj so v teku organizirane akcije »Koroškega domoljubarstva«, ki z uporabo pritiska in celo z molčečo strplji-vostjo krajevnih državnih organov zasledujejo cilje za popolno odstranitev slovenskega pouka na južnem Koroškem. S posebnim poudarkom so zborovalci protestirali proti očitnemu pritisku šovinističnih elementov na deželno oblast, ki se je udala in ni nastopala proti nezakonitim šolskim stavkam. Koroški Slovenci, tako so izjavili zborovalci, so lojalni avstrijski državljani, vendar so istočasno odločeni vztrajati pri svojem slovenstvu.«
Tržaški in goriški Slovenci se v celoti solidariziramo s koroškimi brati in obljubljamo, da jih bomo podpirali v njihovi pravični borbi z vsemi razpoložljivimi silami. Ne udajmo se!
prosto gibanje ljudi, blaga in de* nar j a iz države v državo, z lastno evropsko banko, evropskim so* d iščem), delavskim fondom itd. V to skupnost silijo še druge drža* ve. S to Evropsko skupnostjo bi prišel Trst do svojega zaledja, do Srednje Evrope. V tej skup* nosti tbi nedvomno' tudi Trst s svojo geografsko lego pričel ob* navijati svojo nekdanjo blaginjo.
V	te!m bi mogla biti rešitev da* nasuje tržaške krize. Več dela, boljši zaslužek im višja gospodar* ska raven za vse tržaško prebi* valstvo!
Ali veste kdo je proti tej Ev* ropski skupnosti? Poglejte na znake volilnih list, ki se Vam po* nuj a jo. Stranke s srpom in kladi* vem, komunisti, USLTitokomu* nisti im Nennijevi socialisti so proti Evropski skupnosti, ki je edina sposobna, da reši Evropo propasti in Trst životarjenja. Ali more trezen: Tržačan voliti za take stranke, ki delajo- proti združitvi zahodmo*evropskih dr* žav v blagor zapadnoevropskih narodov?
Ob koncu ne morem preko kle* vet, ki jih trosijo komunisti, zla* sti pa dr. Dekleva im njegovi lju* dje o nekem zavezništvu Sloven* ske demokratske zveze im Slo* venske katoliške skupnosti z Ita* lijansko krščansko demokracijo. Oni vedo, da govore neresnico, ali komunistična morala tudi to prebavi. Kakor je laž, da bi bil jaz ter Slovenska demokratska zveza v Trstu s Slovensko katOli« ško skupnostjo pozval slovenske volivce, da naj maja meseca Voli« jo- za demokrščane, tako je laž, da bi sploh obstojala kakšna zveza ali celo zavezništvo med nami in demokrščani. Zakaj se potem dr. Dekleva tako ponižu* je, da trosi neresnico? Enostavno zato, ker so on in titovci v Trstu povezani z Italijani v italijanski U)SI in gredo celo pod imenom. USI na volišča, pa bi hoteli Slo* vencem matveziti, češ, saj so tudi demokrati z lipo povezani z ita* lijanskimi demokrščani.
Tržaški Slovenci, preglejte in ocenite mašo premočrtnost, našo ravno pot! Mi se ne vrtimo po burji, ne menjavamo svojega pr e* pričanja kot cigan konja! V tem je naš ponos in v značajnOsti je zasidrana naša pot! Ne vpogiba* mo hrbtenic im si ne služimo vsakdanjega kruha s strankar* skim zaslužkarstvom! Nismopla* čanci, ampak resnično neodvisni in svobodni! *
Oprostite, če so nekatere moje besede trde; v okoliščinah, v ka* kršnih živimo, so- potrebne.
V	nedeljo, 12. oktobra 1958 vo* lite slovensko lipo, volite Sloveni sko listo tudi zato, da se bodo slo\ eniški zanamci lahko vzgledo* vali na možatost svojih predni* kov.
Dr. Josip Agneletto
Sopotniki pogrešajo laži
»Novi list« in njegov lastnik pogrevata v številki z dne 9. oktobra titovske in komunistične nesramne laži s trditvijo: »Mi se ,kot je splošno znano, ne strinjamo s politiko voditeljev SDZ in tako imenovane Slov. kat. skupnosti. Pravo ogorčenje nas je prevzelo zlasti ob zadnjih državnozborskih volitvah, ko so se ti gospodje drznili priporočati Slovencem, naj glasujejo za italijanske demokristjanske kandidate.«
Vedeli smo in to vedo vsi Slovenci doma in po svetu, da je »Novi list« sopotni-ško titovsko glasilo. Nikoli pa nismo mogli verjeti, da bi se katoliški mož, ki se je že proslavil z grdimi spletkami pri volitvah 1952 in 1956, tako daleč ponižal, d zaradi ne vemo kakšnih koristi zavestno piše neresnico. Nedeljske volitve so na Tržaškem in ne na Goriškem. »Novi list« piše gornjo kleveto na račun SDZ in SKS na Tržaškem (SKS na Goriškem ne obstoja, goriška SDZ pa je povsem avtonomna politična organizacija)! »Novi list« laže in kleveta ter se po komunističnih vzorih niti ne potrudi, da bi svoje tiditve dokazoval, ker jih dokazati ne more!
_ Ali Slovenci takim ljudem sploh lahko se kaj verjamejo? Dvomimo! Slovenci, tudi prijatelji dr. Besednjaka, glasujte slovensko! Volite slovenske resnicoljubne kandidate! Volite Slovensko listo!
Vsem Slovencem in Slovenkam v premislek!
Obračun s titovskimi in komunističnimi lažmi - Slovenska pot je samo ena
Pravijo, da gre ob teh volitvah poklicnim titovcem hudo za noh* te. Gospodar preživlja težke ča* st; boljševiki so zaprli mošnjiček. Američani ga odpirajo le z veli* kim obotavljanjem. Novi fran* coski gospodarji ne kažejo n obe; nih posebnih naklonjenosti za moralne int tvarne podpornike alžirskih upornikov. In tudi An* gleži se ne navdušujejo za tiste, ki jim v eni ali drugi obliki mle* šajo karte v ciprskem vprašanju. Zahodni Nemci še niso pozabili titovskega navdušenja za vzhod« nonemške kremeljske lakaje. Ta* ko so seveda tudi novorazredniki v Titovi Jugoslaviji prisiljeni, da zatiskajo lastni mošnjiček.
Kadar je mošnjiček že napol prazen, je pri vseh gospodarjih tega sveta navada, da z izpraz* njevanjem mošnjička istočasno narašča sitnarija, neučakanost, živčnost. Vse to se zliva v obil* nih curkih na glave služinčadi. Titovska služinčad na Tržaškem pa ni samo hudo draga in števil« na, ampak je tudi nerentabilna.
V	prejšnjih dobrih in, celo odlič* nih letinah bogatih prilivov dani in podpor z vsega sveta, se partij* ska propaganda ni ozirala na go* spodarska načela, katerih temelj je donosnost; v sedanjih mršavih letinah pa se je načelo donosno* sti nenadoma prebudilo in: priti* ska z vso silo na glave in žepe tržaških titovskih partijcev.
V	demokratičnih državah pod* pira matična država svoje manj« šine po principih popolne enako* pravnosti narodnostnih pripadni* kov. Tako je postopala tudi »gni*
_ la« Jugoslavija. To trditev lahko potrdijo številni današnji titov* ski razgrajači proti predvojni Ju* goslaviji, ki so svoje akademske in1 druge naslove dosegli prav s temi podporami. Zanimivo je, da prav med demokratičnimi razumi* niki takih užitkarjev ni; ne mor* da zato, ker naj bi ibdli od doma dovolj premožni, ampak zato, ker se niiso prerivali h koritu v zavesti, da so drugi še bolj po* trebmi, čeprav stvarnost ni bila vedno taka. To bi lahko potrdil tudi po kak današnji sopotnik, ki se je v tistih časih zelo truidil, da bi enakopravnost ne veljala za levičarsko usmerjene potreb* n<eže.
Titova Jugoslavija je seveda s to »reakcionarno« enakoprav* nos*j o pometla. Davke plačujejo tudi v Titovi Jugoslaviji vsi dr* žavljami. Nekomuniste seveda davčni vijak vse drugače stiska kot pa partijce. Od vseh davčnih prihodov Titove Jugoslavije pri* ndšajo najmanj 90 odstotkov pri* s pevki nekomunistov. V Titovi Jugoslaviji je partija država, zato seveda tudi partija z mošnjičkom upravlja po mili volji. Nekomu* nistiene dinarje deli partijskim užitkarjem doma in tudi v tujini. Ker med nekomunisti ni užitkar* jev, obsipajo užitkar ji nepartijce z lažmi, klevetami in psovkami, verjetno zato, da se rte bi prito* ževali, da se jih matica ne sporni* n j a.
Mošnja ie torej napol prazna in kdor bo zletel, bo pač zletel. Morda pa si kdo še reši glavo, če bo pokazal dovolj rentabilnosti. In ta se za poklicne partijce iz* raža v tujini prav ob volilni žetvi.
Glavna volilna stebra titovske služinčadi na Tržaškem sta: De* kleva in Štoka, to je zunanja raz* vrstitev; gmotna je namreč na* sprotna: Štoka, Dekleva. Oba veleuma titovstva sta vrtala in vrtala, sesala oguljena palca po* dnevi in ponoči, da bi izcuzala po kak volilni ocvirek proti naj* resnejšemu nasprotniku, proti Slovenski listi. Na volilne shode prihaja Dekleva z veliko arijo: Prihajam, pravi, k vam kot zave* den Slovenec, ki se je vedno bo* ril za slovensko stvar. No, ker so
obema volarjema tržaške titov* šoine osebni napadi edino orožje in edini argument, se pri najbo* Ijši volji ni mogoče izogniti sta* rega pregovora: milo za drago! Pa preglejmo tov. Deklevi jetra in obisti, da bomo spoznali, kdo je tisti, ki prihaja med slovenske volivce?
Vetrnjaštvo
tržaškega titovstva
Dr. Josip Dekleva je moral dočakati petinštirideseto leto sta* rosti, da se je preobrazil v vetr* nico, ki se obrača tako, kakor ve* ter pihlja. Ob petinštiridesetem letu svoje starosti ga je komuni* zeim poučil, da je bila vsa njegova preteklost ena sama zm,ota. De* kleva je bil namreč vse do te svoje starosti tako zaveden Slo* venec, da se je po pripovedova* nju očividcev prepiral in menda celo pretepal s komunisti, svoji*
hrambo slovenske narodne za* vednosti. Ob petinštiridesetem letu pa se je iz narodnega in za* vednega Slovenca v nekaj tednih titovskih zaporov prelevil v ko* munističnega internacionale a. Fa* šisti ga niso zlomili, komunisti pa so ga upognili do samih pet.
Od tega časa dalje je Dekleva pravi živi vrtiljak s svojim per* petuum mohile. Spomnimo se, kako je na volitvah leta 1948 in leta 1952, prav posebno pa še na bazoviškem taboru z veliko in bučno kričavostjo branil Sva bodno tržaško ozemlje * in tudi, kako g a je že nekaj časa zatem pokopal z lastnimi rokami, in grob potlačil z lastnimi nogami!
Ob vsakih volitvah so se titovci veselo vrteli. Kolikim političnim boteginom je Dekleva že služil? Od titovske komunistične partije do ljudskega irontaštva, cd UAISa do socialistične iniciative, od kukimanijanistva do USI, ki je prav toliko neodvisna kot je neodvisna srajca od spodnjic. Kolikor je bilo preteklih volitev, toliko je bilo političnih botegi* nov in volilnih izveskov. Tako in nič drugače počenjajo samo poli* tični konkurzlerji. Politični tra* polerji pa tudi v Trstu nimajo več cene; vetrnic, ki se Obračajo po burji tržaški Slovenci ne po* trdbujejo. Ljudje, ki jim je poli*
tika poklic in vsakdanji zaslužek, branijo in ščitijo samo svojo mezdo in ne koristi tržaških Slo* vencev. Naši stari voditelji, edi* njaši niso v narodno in politično življenje postavljali samo svojih sposobnosti in svoje delavnosti brezplačno, ampak so v premno* gih primerih celo svoje skromne prihranke polagali na oltar slo* verstva. Prav zato ti častiti j evi voditelji niso lonuili danih besed in obljub. Niso bili krivoprisež* niki!
Teh obračanj po burji bi lahko našteli še dolgo vrsto, pa bi bilo predolgočasno. Omenimo naj sa* mio najnovejša prevračanja re* sinice titovskega resnicoljubnega dueta. Marsikaj si stranke dovo* ljujejo v volilni borbi; resni pold* tični ljudje pa se pri vsej vnemi izogibajo laži in napollaži, že zaradi svojega osebnega dostojanstva. To pravilo za komuni* stične gorečneže ne velja. Če bi se ne posluževali laži, klevet in obrekovanj proti svojim nasprot*
nikom, bi pač ne imeli argumen* tov. In vendar se nam zdi skr a j* no neolikano, da človek, ki se trka na svoje prsi, kaj je vse napravil za Slovence, postreže tem Slovencem s prostaško lažjo.
Na javnih volilnih shodih je dr. Dekleva pobiral laži komuni* stičnega tržaškega poglavarja Vi* dalija, češ da sta Slovenska de* mokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost ob zadnjih državnozborskih volitvah svojim volivcem priporočali naj volijo demokrščansko stranko. Dekleva je zavestno ponavljal laž, čeprav je še vedno pismen Slovenec, ki je takrat, ob državnozborskih volitvah, na vsakem volilnem plat katu obeh naših organizacij lahs ko z debelimi in mastnimi črkami v svojem materinem jeziku pret biral, da njegovih lažnivih trdU tev ti dve organizaciji nista nib dar izrekli, nikdar napisali in še najmanj podpisali.
Dekleva in njegova zaslužkar* ska pobTatimiija kleveta dalje in poskuša abecedirati tisto, kar po* nareja Vidali, to je, da se Sloven* ska demokratska zveza brati z demokristjani v tržaškem občin* skem svetu. Na podlagi steno* grafskih zapisnikov lahko vsak pismen človek razbere, da je tudi to natolcevanje laž. V veliki ve* čini predlogov za slovenske ko*
risti v Trstu je prvi spregovoril
v	občinskem svetu dr. Josip Agneletto in šele za njim je naj* večkrat isto stvar pogreval dr. Dekleva, če je bil pri sejah ob* č inskega sveta sploh prisoten.
Kdo je kupčeval
v Londonu?
Kdo je v Londonu zmešetaril likvidacijo STO? In kako imte* nitno, kakor se je izrazil visok titovski kaporion: Od skupne vrednosti 100 so titovci pobrali 7% demokrščanska vlada pa 93%. Tam v Londonu so zbaran* tali za Narodni dom, ki so ga titovci pobasali v svojo malho, ker so jim prav demokrščani do* volili, da tudi na Tržaškem pošto* pa j o po receptih prisvajanja tuje lastnine po vzgledih Slovenije, kjer so se polastili žuljev in pri* hrankov sloven,-skih delovnih lju* di. Slovenskih Narodnih domov niso gradili niti titovci niti komiu*
nisti in ne socialisti! Gradil jih je slovenski zavedni delavec, slo* venski kmet, gradili so jih narod* njaki. Na vse to je pozabila de* mokrščanska vlada * in demokra* tični Slovenci naj bi ji bili zato še hvaležni.
Pa pride n. pr v Sv. Križ ri* biški krošnjar Štoka !n prodaja tam svoje pokvarjene in gnile sardone za užitno blago. Tuii v svet tipično komunistično lož; dr. Agnieletto je kriv. da je 5000 Slo* vencev iz pristno slovenskih vasi glasovalo pri zadnjih parlamen* tarnih volitvah za demokrščan* sko stranko. Akademisko naobra* ženi Dekleva je to bedasto laž ponavljal. Kaj resno mislita ta dva pametnjakoviča, da so svo* bodni Slovenci komunistična čre* da, ki jo kdorkoli komurkoli pro« daja? Tako sodbo imata titovska dninarja o Slovencih, o njihovi politični zrelosti in razsodnosti! Ali jima je strah pTed cesto res že popolnoma zmešal možgane?
Ali ne bi bilo pametneje, če bi Franc Štoka odkril slovenski jav* nOsti, kdo ga plačuje; kje je v službi, v kateri tovarni dela, pri kateri ribiški zadrugi je zaposlen; kje so tista polja in vinogradi, ki jih obdeluje; katere so tiste pi* same, kjer si s poštenim delom služi vsakdanji kruh, ki kakor vsi vemo ni črn, ampak kar mia*
slen. Naj nam pove, kdo je izda* jalec delavskih korkti, tisti, ki se muči z vsakdanjim delom, da preživlja sebe in družino, ali ti* sti. ki se redijo na račun krvavih žuljev slovenskih delavec in kmetov na oni strani zavese?
Če bi imeli Križani, ki niso ni* kaki rokomavhi, kakršna je bila titovska druhal po končani vojni po Krasu, že koga »traktirati«, potem naj si Štoka zapomni, da bi Križani že znali, katere glave zaslužijo varikino. Zakaj Štokovi gospodarji ne razpišejo po slo* venskem Krasu na oni strani Fer* netičev svobodnih volitev, kakr« šne uživamo mi na tej zemlji? Naj jih kar razpišejo, seveda pod nadzorstvom mednarodne javnosti, pa borno videli, ali si .bo Štoka s svojo druščino upal pokazati glavo v Komnu ali ka= teri koli drugi kraški vasici. Da je temu tako vedo prav dobro vsi titovski užitkar ji tu in tam, zato tam svobodnih volitev ne bo, dokler bodo še komunistične kaporione branili in ščitili ud* boivci.
Titov raj za „novi razred“
Za delovne ljudi se poteguje* mo, kričijo in se razvnemajo De« kleva, Štoka in njun drobiž. Ve* rjetno se potegujejo po vzorih svojih gospodarjev. Ti gospodar« ji so še vse kaj drugega kot ve* lekapitaliisti. Ali veste, dragi či* tatelji, po čem plačujejo danes titovski kapitalisti nov mošt po Krasu, Vipavi, Brdih in drugod? Po 40 dinarjev liter. In veste po kakšni ceni plačuje delavec vino po državnih gostilnah? Po 200 in tudi po 240 dinarjev liter. In to vino niti ni tisto, ki ga je pro« dal kmet, ampak godlja, ki komaj diši po virtu.
Ameriški delavec si kupi ame* riški avtomobil s štirimi mesečni* mi plačami, jugoslovanski dela« vec pa bi moral garati osem let, da bi si kupil skromten 600. Zakaj je tako? Zato, ker ameriški dela* vec dela za kapitalista in tudi zase, jugoslovanski, ruski, polj* ski ali češki delavec pa dela samo in izključno samo za državnega velekapitalista, za »novi razred«.
Pa bodo razni Mihci, Jakci, Ficki in sopotniški dninarji, spet kričali, da smo proti Jugoslaviji. Za nas so Jugoslavija tiste pro* cesije slovenskih trpinov, ki jih vsak dan srečavamo po mestnih ulicah in trgih s culico v rokah. Trpini, ki za kilogram mesa in nekaj jajc napravijo po dvajset ali še več kilometrov peš ali s polomljenim kolesom, da si zaslu* žijo nekaj stotakov lir. To je Ju* goslavija. Tudi Titovo Jugosla« vijo včasih srečavamo po trza* ških cestah, pa ne peš niti na ko* lesih, ampak v razkošnih ameri* ških avtomobilih. Mi, ki branimo bedno, trpinsko in izropano Ju* goslavijo in ki žigosamo in raz* krivamo kaporionski luksus Ti* tove Jugoslavije, smo seveda ka* pitalisti, oni avtomobilisti in raz* vratni razkošneži pa so zaščitni* ki delavcev in kmetov. Temu pravijo komunisti dialektika!
Na dan z besedo!
Kako trdna, učinkovita in zve* ličavna je titovska in sploh komu« nistična politična roba, nas pou* čuje preteklost. Resnica, pleme* nitost, človekoljublje in zlasti ne* ovrgljivost demokratičnih, svo* bodoljubnih zamisli, vse to je zaslužkarskim totalitarcem oble* žalo na želodcu. Demokracija je tisti jez, preko katerega ne more* jo komunistične laži. Prav zaradi tega .so nam) prvega urednika, Slavka Uršiča, pred enajstimi
(Konec na 4. strani)
ma priporniškimi tovariši v o*
Labodji spev »množičnega*1 shoda USI v Sv. Križu
Fr. Stoka:'Ce Slovence vrag premoti	Ce	hudič	nam	v	krožnik	pljune,	Križanka:	Nisi,	Francel,	več	za	vabo
in pokažejo nam figo;	kdo bo pital naše kljune?	in ne za kako drugo rabo!
al’ naj res grem rakom žvižgat,	Ce me ti ne boš volila,	Pojdi se zato solit,
al’ naj res grem ribam pet?	tud’ terana ne boš pila!	saj še rib ne znaš lovit!
Msem Slovencem in Slovenkam
v premislek in odločitev!
(Konec s 3. s‘tr.)
leti ugrabile tolovajske tolpe. Zakaj, zato, ker so> takratni titovski kaporioni na Tržaškem spoznali, da na dostojen, člo* veški in demokratični način ne morejo slovenskemu človeku s peskom 'zasipati oči, ker jim to sproti preprečuje »Demokracija«, ki o1 J kriva zločine praktičnega komunizma.
Z ugrabljanjem Uršiča pa »De* mokracija« ni umrla. Ugrabili so nato še • prvega podpredsednika Sloveiniske demokratske zveze, Ferda Kalina, ker so špekulirali, da boe o s tem preplašili zave dne
M
Odloži prijatelj, tudi ti goljufiva očala! Vsak človek lahko pogreši; vsakogar lahko premotijo partijski trapolerji -ali ne za vselej!
Vsi Slovenci, vse Slovenke volimo SLOVENSKO LISTO
Slovence. Pa so se urezali. Po njegovi ugrabitvi se je članstvo' SDZ še znatno povečalo in tudi na volitvah smo napredovali. Ugrabili so nam prijatelja Maga* cinoviča. V tajništvo SDZ so nam vtihotapili udbovca, da bo vohunil, če ne še kaj hujšega. Pa ni bilo kaj vohuniti. SDZ je j a v« na in ne podzemska politična organizacija tržaških Slovencev in nima kaj prikrivati. Nam doi danes ni prav nič znanega, ali se je dernjokrščamska vlada že kaj zanimala za te zločine in zločince. Verjetno pa bi se, če bi bilo količ* kaj resnice m komunističnih in titovskih nesramnih podtikanjih, Res je samo to, da so nam neka« teri naši prijatelji zagotovili, da bodo volili demokrščane pri pr* vih volitvah, ki bodo sledile od* kritju teh zločinov. Teh prijate* ljev pa ni 5000, jih je komaj do* ber ducat. Morda jih bo ob re* »ničnem odkrit ju tudi mnogo več.
Zakaj Dekleva m Štoka ne go* varita o teh čednostih svojih go* spodarjev? Zakaj trdovratno molči »Pr. dn.«? Osommajstkrat smo ga vprašali za usodo Uršiča, Kalina, Magacinoviča, zaman.
O tem. molči tudi »Novi list«, kakor molčijo solidarno vsi o pokolu deset tisoč neoboroženih slovenskih fantov in mož. Parni* slimo samo, kako bi volili, če bi bil med žrtvami naš lastni sin, ali brat! Pomislimo, kaj se to pra*
vi	10.000 mladih fantov in miož za narod, ki šteje dober poldrugi milijon prebivalcev! Deset tisoč slovenskih družin! Pomislimo, da tudi naj hujši sovražniki sloveni* skega naroda niso nikoli izvršili takega množičnega rodomora. Pomislimo, da bi lahko bili takš; na žrtev tudi mi sami, če bi po* mag ali s svojim glasom, da se komunizem polasti oblasti pri nas. Komunisti na ofblasti, bi pri nas gotovo ne postopali drugače kot so počen)jali v Rusiji, Jugo* slaviji in drugod! Sam Togliatti priznava, da je ena sama pot v socializem, pot pobijanja in raz* bojništva.
H koncu bi lahko mirne duše zatrdili, da bi prav zaslužkarski komunisti in titovci, če bi bili na razpolago pri nas samo dve listi, n. pr. komunistična itn demokr= ščanska, in če bi obstojala nevar* nost, da zmagajo komunisti, v o*
lili demckrščaine in ne komuni* stov, ker neprimerno bolje po* znajo svoje gospodarje kot jih poznamo mi. Vemo tudi, da bi Tito gotovo povabil svoje more* bitne partijske reducirance, naj se vrnejo k njemu v raj, pa bi se ti tega povabila otepali kot se otepa berač mirčesa.
In sklep razmišljevanja?
Če ste, dragi volivci, ljube vo* livke, potrpežljivo prebrali teh nekaj misli, ki so jih izpovedo* vali med drugim gradivom naši govorniki na volilnih shodih, po* tem si postavite, preudarni Slo* venci in Slovenke, če ste še ne* odločeni, nekaj preprostih vpra* šamj. Vprašajte svojo vest! Ali naj zaupamio svojo usodo ljudem, ki danes izjavljajo eno, jutri pa storijo prav nasprotno? Ali naj zaupamio ljudem, ki jim je laž trapolerska čednost; ki jim je demagogija, zavajanje ljudstva vsakdanji kruh? Ali naj vodijo tržaške Slovence ljudje, ki z mol* kom pritrjujejo najogabnejšim zločinom?
Slovenske matere, slovenski očetje! Takim, istim ljudem je slovenski narod verjel med voj* no in po njej. Ali ste že pozabili, kaj so našim rojakom vsega ob* ljubijali? Če ste pozabili v nagli* ci vsakdanjih opravkov in skrbi, vprašajte prvo slovensko mater, prvega slovenskega očeta, ki ga srečate s culico v rokah, pa vara bo povedal, saj ga partijska go* spod a vsako uro s strahotnim ra* zečaranjem spominja, kaj so vse obljubli in kaj so dali! Povedal vami bo, kako so ga izropali še potem, ko so mu ugonobili sina, hčer, brata, očeta ali mater. Po* vedal vam bo, da ga ropajo in i-z* žemajo že skozi poldrugo deset* let j e in da tega ne bo konec, do* kler se »novi razred« ne bo po* greznil v svoji lastni objestnosti.
Po vseh teh preudarkih odlo* čitev v volilni kabini ne bo težka. Ne bo težka izbira med 14 volih mirni znaki na glasovnici. Kdor je mož ali žena z živim sporni* no)m na prednike v srcu in z zdravo razsodno pametjo v glavi, temju se bo svinčnik kar sam ustavil na slovenskem znaku, pri
vejici s helebardo, in ta svinčnik bo naš znak prečrtal z zadoščenjem v srcu in s polno zavestjo, da je storil svojo slo* vensko dolžnost nasproti lastnim staršem im za boljšo bodočnost lastnih otrok.
Slovenci, Slovenke! Izbira je lahka in je tudi sarmo ena: VOL L MO SLOVENSKO, VOLIMO SLOVENSKO LISTO! Naša vest bo mirna, ker se nismo izneverili slovenskim izročilom, ker smo storili svojo narodno in tudi svo* jo človeško dolžriost.
ŽIVELA SLOVENSKA LISTA!
Odločno protestiramo
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu sta dostavili generalnemu vladnemu kolmisarju, dr. Pala* mjari ob prepovedi slovenskega govora na komunističnem, shodu na trgu Unita d’Italia naslednjo pritožbo:
»Slovenska demokratska zve* zf. in Slovenska katoliška skup* nost v Trstu, kot predstavnici demokratičnih Slovencev na Trs žaškem, smatrata za svojo dolž* r.ost, da Vas, spričo prepovedi uporabe slovenskega jezika na volilnem zborovanju, ki bi se imelo vršiti na trgu Unita d’Itas lia, opozorita na sledeča dejstva:
1)	Slovenski jezik ni v Italiji
Začenjamo kodo dobo taborov
Leto 1848. pomeni za evropske narode pomlad in prebuje* nje: zavedli so se svojega obstanka in so zahtevali svoje nas rodne pravice. Od posameznikov je prodirala narodna zavest v najširše ljudske plasti.
Zatem: so se naši predniki pričeli zbirati na velikih ljudskih taborih in terjati svoje narodne pravice. Od prvega tabora, 9. avgusta 1868 v Ljutomeru pa preko taborov po^ ostali Slove* niji do taborov na Primorskem so Slovenci množično izpovedo* vali svojo narodnost in vero svojih očetov: hoteli so ju poži* viti in ostati zvesti tema dvema največjima dobrinama
Po 80. letih, kar so se naši predniki zbrali na velikem taboru v Dolini, se zdi, da tisti plamen navdušenja in zvestohe ugaša; da tista baklja, ki so jo prižgali naši očetje z vse Primorske v Dolini, ne sveti več tako kot je tedaj.
Zato pričenjamo novo doho slovenskih talborov. Točno 80 let po prvem taboru v Dolini, sklicujemo za 26. oktober 1958 drugi tabor na istem mestu in prav tako v nedeljo popoldne ob treh kot je bil prvi. Vabimo vse Slovence, na Tržaškem in Goriškem, iz Istre in še v vsem zaledju, ki še čutijo sloven* sko, da se tega drugega tabora udeleže.
Program obsega govore, recitacije, petje, narodno*folklorne prizore in zvečer predstavo Linhartove veseloigre VESELI DAN ALI MATIČEK SE 2ENI. Po taboru bo v dolinski farni cerkvi večerna služba božja za taborjane, kot je bila na prvem taboru pred 80 leti
Tabor organizirata prosvetno*kulturtii organizaciji' Slovenska prosveta in Prosvetna Matica v Trstu. Va'bita pa k sodelovat n ju vse narodno prosvetne in kulturne organizacije in posa-meznike. S tem taborom želita začeti novo dobo t aboto v, ki naj v teh kritičnih trenutkih zamiranja narodne zavesti in narodnega ponosa ter narodnega zapostavljanja, prebude m« ožive ugašajoča srca in postavijo pravične narodne zahteve.
V nedeljo, 26. oktobra 1958 tedaj vsi zavedni Slovenci v Do* lino! Pokažimo, da še živimo! Vabimo narodno zavedne lju-di da nam- pri organizaciji pomagajo. Storimo vse, da bo nas drugi tabor v Dolini po 80. letih mogočnejši od prvega. Tabor bo ob vsakem vremenu!
V Trstu, dne 5. oktobra 1958. PRIREDITVENI ODBOR
PROPAGANDA LAZI
Besna lažnjiva in olikanega človeka nevredna propaganda, ■ ki jo trobijo po Trstu in okolici komunistični usi-jevski kandidati in »Primorski dnevnik« in ki jo v osebnem pismu na volivce od 5. oktobra t. 1. še posebej pogreva Dr. Dekleva, je zahtevala od Dr. Agneletta, da pošlje »Primorskemu dnevniku« popravek, ki glasi:
Gospod Stanislav Renko
odgovorni urednik »Prim. dnevnika« Trst, ulica Montecchi 6
Z ozirom na netočne trditve v uvodniku »Primorskega dnevnika« od nedelje 5. t.m. št. 237 in v članku »Volilna zborovanja Neodvišne soc. zveze« od 7. t.m. št. 238, prosim v svojem imenu in kot predsednik »Slov. demokratske zvezen v Trstu, da objavite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu v smislu zakona o tisku sledeči
POPRAVEK:
1) Ni res, da bi bil Dr. Agneletto ali Slov. demokratska zveza s Slov. katoliško skupnostjo pri zadnjih političnih volitvah za rimski parlament pozivali slovenske volivce, da glasujejo za Krščansko demokracijo.
Pač pa je res, da sta Slov. demokratska zveza v Trstu in Slov. katoliška skupnost na plakatih po Tržaškem ozemlju in z resolucijo od 15. maja 1958, objavljeno v »Demokraciji« št. 10 in v »Katoliškem glasuu, pozivali slovenske volivce, da na volitvah strnjeno in brez izjeme glasujejo za demokratične stranke, ne pa za Krščansko demokracijo.
2) Ni res, da bi se bil Dr. Agneletto kdajkoli povezaval z italijanskimi šovinistični elememti v tržaškem mestu ali da bi bil sklenil kakršnokoli zavezništvo z italijansko Krščansko demokracijo.
Pač pa je res, da je bil in je on in »Slov. demokratska zvezd« vselej proti vsaki zvezi in zavezništvu z italijanskimi
strankami brez izjeme, ker tako zavezništvo vzbuja čut manjvrednosti.
3) Ni res, da bi Dr. Agneletto smešil bratstvo Dr. Dekleve in njegovih tovarišev z italijanskimi delavci, pač pa je res, da je on obsojal in še obsoja spojitev Slovencev z Italijani v enopolitično stranko, ker s tem izgube svoj slovenski značaj.
4) Ni res, da bi bil Dr. Agneletto skoraj dosledno podpiral predloge Krščanske demokracije in celo glasoval za proračune tržaške občine, v katerih ne bi bilo niti najmanjše postavke slovenskih socialnih in narodnostnih zahtev.
Nasprotno je res, da je Dr. Agneletto glasoval v mestnem svetu le za one predloge večine - katero so sestavljali ne samo krščanska demokracija, ampak tudi socialni demokrati, republikanci in poprej
še liberalci - predloge, ki so bili v očitno korist tržaškega mesta in okolice, ter pobijanja brezposelnosti, kot je bila razsvetljava spodnje in zgornje okolice, popravljanje in tlakovanje cest, pokrivanje potokov, kanalizacija, porušenje starega mesta, zidanje javnih ljudskih kopališč (Sv. Križ in Opčine), telefonska zveza s Prosekom, prometne zveze z avtobusi itd.; in da je leta 1957, ko je bila sama Krščanska demokracija na oblasti, glasoval proti občinskemu proračunu, ker ni ta predvideval od Dr. Agneletta že večkrat zahtevanega slovenskega mladinskega zabavišča v mestu, podpor za slovenske kulturne potrebe, in potrebnih izdatkov za slovenske šole.
S spoštovanjem Trst, 7. okt. 1958. Dr. Josip Agneletto
prepovedan in še najmanj na Tržaškem ozemlju;
2) če so na volilnih listah raz* nih političnih s trafik razvrščeni slovenski kandidati, k’ se pole* g ujejo za glasove slovenske mas njšine, ki je od države priznana, je logično in moralno, da imajo ti kandidati pravico, da se na vo* lilnih zborovanjih poslužujejo slovenskega jezika in to na vsem ozemlju tržaške občine in na vseh trgih brez izjeme;
3) zahteva nekaterih nestrpnih političnih strank, da naj se kljub temu prepove uporaba slovenske* ga jezika na trgu Unita dTtalia, kjer se je že toliko krat govorilo slovenski, ne da bi se zato podrl stolp mestne palače, s katerega Mihec in Jakec Tržačanom oznas njata ure, bije v obraz najeno* stavnejšim načelom svobode in demokracije, povrhu pa še napi* huje narodnostno mržnjo in so* vraštvo med tržaškim prebival* stvom.
Zato obsojamo in obžalujemo, da je generalni vladni komisariat prepovedal na imenovanem trgu Unita djtalia. da bi se govorilo tudi slovenski, ter se uklonil grožnjam nekaterih fanatikov, češ da bi to motilo javni mir in red, ko pa bi zadostoval ducat agentov in karabinerjev za vz* drževanje miru in reda.
Z izrazi spoštovanja, beležimo
SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA
SLOV. KATOLIŠKA SKUPNOST
Trst, dne 6. oktobra 1958
Prepoved upoi-abe slovenskega jezika na Velikem trgu v Trstu je kršenje volilne svobode in tudi člena 6 Ustave, da ne govorimo o briskiranju določil Londonskega sporazuma. SDZ inSKS sta ob parlamentarnih volitvah meseca maja letos nrotestiiali proti takemu zapostavljanju in demokratični Slovenci protestiramo tudi danes. Ali za nas je ta komunistična propagandna potegavščina skrunjenje slovenskih narodnih in jezikovnih svetinj v komunistični brakadi za slovenskimi glasovi. Vittorio Vidali zahteva nekaj slovenskih besed na Velikem trgu samo zato, da bi med svojimi rojaki, nestrpn mi šovinisti zanetil požar protislovenske gonje, po katerem mu je očitno že dolgčas.
Slovensko besedo na Velikem trgu zahteva Vittorio Vidali v isti sapi ko je po ogromni večini vseh volilnih oglasnih prostorov prepovedal vsako tudi najkrajšo slovensko pisano besedo. Vsi številni in bogali komunistični plakati po tržaških ulicah in trdih, ne samo na Velikem trgu in bližnji okolici, ampak po skoraj vseh strnjenih predelih ne odkrivajo slovenskemu volivcu niti ene same slovenske besede.
Za Vittoria Vidalija smo Slovenci v tržaškem mestu analfabeti, ne znamo či-tati, govorjeno besedo pa najbrž le razumemo. Za Vittoria Vidalija smo Slovenci f Trstu prav isti nepriznanci kot smo za večino italijanskih političnih strank, s katerimi je Vittorio Vidali glede dvojezičnosti v mestu povsom solidaren. S tem pa je Vittorio Vidali samo potrdil vse tisto, kar se dogaja s Slovenci v njegovi stranki na vsakem sestanku, na vsakem zborovanju, y vsaki celici: preziranje slovenskega jezika vedno in povsod, razen ob določenih propagandnih potegavščinah, ki so pa zgolj vaba na trnku komunistične partije, po kateri naj hlastne slovenski volivec, zato, da ga bo partija, ki je italijanska partija, že čez nekaj mesecev asimilirala, raznarodila. To so dejanski nameni fratelance.
Naj ugotovimo mimogrede tudi še tole: O popolnem molku komunističnih volilnih plakatov po mestu pa ne molči samo »Pr. dn.« ampak tudi njegov mali bob-narček, »Novi list« ki ima drugače vedno polne usta slovenstva.
Slovenska prosvetna Matica v Trstu prireja tudi letos tečaje tujih jezikov: NEMŠKI in ANGLEŠKI jezik za začetnike in za nadaljevalce.
Vpisovanje pričenja v ponedeljek, 13. t.m. dnevno od 9-10 in od 17 - 19 ure v prostorih Matice v ulici Machiavelli 22-11.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu
TIDIS, TONEK, TO SO PA OSLI... - ZAKAJ, OČKA?
Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50— — letno L 000 — Za inozemstvo: mesečno L 90,— — le-tno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223