ŠT.   18
LJUBLJANA, 12. DECLMBRA 1955
LETO V.
LETNA SKUPŠČINA ZŠJ UUBUANSKE UNIVERZE
Vzgoja, strokovni študij in spoznavanje družbenega razvoja — važne naloge
V  PETEK   IN SOBOTO, 25.  IN 26. NOVEMBRA, JE BILA V DVORANI  KINA »VIC«   kler  ne  bodo   izdelani   in  uve-
REDNA LETNA SKUPSCINA ZVEZE STUDENTOV NASE UNIVERZE. SKUPSCINI SO PO-LEG IZVOLJENIH DELEGATOV PRISOSTVOVALI TUDI PREDSEDNIK UNIVERZITETNEGA SVETA IN CLAN CK ZKJ, LJUDSKI POSLANEC TOV. BORIS ZIHERL, SEKRETAR OK ZKS TOV, JANEZ VIPOTNIK, REKTOR UNIVERZE PROFESOR DR. ANTON KUHELJ, PROFESORJI NASE UNIVERZE, ZASTOPNIK STUDENTSKE ORGANIZACIJE ZAGREBSKE UNIVERZE IN DRUGI GOSTJE. PO KRATKEM POZDRAVNEM GOVORU SO IZVOLILI DELOVNO PREDSEDSTVO IN SPREJELI DNEVNI RED SKU PSCINE. ZATEM PA JE CLAN PREDSEDSTVA UO ZSJ TOV. MARKO BULC PREBRAL REFERAT O NEPOSREDNIH NA-LOGAH   STUDENTSKE   ORGANIZACIJE   NA   NASI   UNIVERZI.
-~ V preteklem letu je biio pre-cej sprememb v mednarodnih odnosih. ki se kažejo v popu-Sčanju vojne napetosti, v dobri volji velesil za reševanje spor-nih vprašanj z željo, zagotovi-ti in utrditi svetovni mir. Po-litični dogodki v zadnjem letu zbujajo upanje, da se zaklju-čuje obdobje hladne vojne, da nastopa obdobje miru in sožit-ja med narodi.
Do takšnega položaja ni pri-ilo zato, ker bi izginili razni politični interesi ali stare kon-cepcije posameznih krogov vo-dilnih držav, ampak zaradi dejstva, ker se na svetu jačajo sile miru in je tekma v oboro-ževanju dosegla ravnotežje sil. Danes ni tu samo vprašanje prednosti v atomski oborožitvi in vprašanje zmage enega ali drugega bloka, temveč vpraša-nje obstoja ali propada člove-štva.
Razen teh momentov je vpli-valo na spremembo mednarod-nih odnosov tudi drugo važno dejstvo. namreč vedno večja aktivnost mnogih neodvisnih, pred vojno še kolonialnih de-žel, ki so zaradi lastnega raz-voja    odločno    zagovarjale    in
zagovarjajo politiko mirnega sožitja in sodelovanja nasproti blokovski razcepljenosti in na-sprotjem. Te dežele zastopajo takšne odnose med narodi, ki ne bodo nasprotovali njihove-mu lastnemu neodvisnemu raz-voju.
Ko je tov. Bulc ocenil današ-nji svetovni politični položaj, glavne značilnosti družbenega razvoja in odnosov, je govoril tudi o našem notranjepolitič-nem razvoju. Kakšen je bil od-nos študentov do našega druž-benega razvoja, njihovi pogledi in stališča. Zlasti je poudaril pomembnost posvetovanja v zvezi z nadaljnjirn gospodar-skim razvojem.
— Novi principi v gospodar-skem razvoju zahtevajo tudi povsem drugačne odnose med državljani, odnose, ki utrjujejo kolektivno zavest, odgovornost in poštenost, odnose, ki- od-stranjujejo individualistične in lokalistične težnje. Pod takšni-mi odnosi pa razumemo borbo družbe proti pojavom gospo-darskega kriminala. špekulacij, neupoštevanja predpisov, za-konov itd. drugimi   besedami   pomeni
to,
Združenja se premalo zanimajo za delo organov upravljanja
Ko je govoril o družbenem upravljanju na univerzi je po-udaril bistvene značilnosti tega upravljanja in ureditev uni-verze. Priznati moramo, da naša organizacija, še bolj pa pčsamezniki v njej. niso po-znali vse kamipleiksnosti pro-blemov, s katerim.i se mora vsakodnevno ukvarjati univer-za in fakultete. Razen učnih programov, načrtov, režima, je tu še več sličnih problemov katerih reišitev zahteva časa, trezne presoje in ljudi. Dose-daj nismo jmeli nazorne pred-stave, kako širok in komplici-ran mehanizeim je univerza in delo na njej. Naše sodelovanje v družbenih organih nam omo-
goča vse to.spoznati, omogoča nam tudi, da o vsem tem po-vemo svoje mnenje in predlo-ge za rešitev številnih proble-mov.       •
— Glasovi. da so družbeni or-gani reševali v tem letu zgolj vprašanja, ki za študente ni-majo večjega pomena, so po-polnoma neosnovani. Kajiti po-leg tehničnih, organizacijskih, personalnih in finančaih vpra-šanj je univerzitetni svet tu-di temeljito obravnaval social-ni položaj študentov in zdrav-stveno zaščito. Vsa ta tematika predstavlja meso in kri naše znanstvene ustanove, v isti meri kot vprašanja znanstve-nega   in  pedagoškega   dela.    Z
da nam študentom ai vseeno, kdo so univerzitetni učitelji in sodelavci, kako in zakaj se iz-koriščajo   denarna   sredstva.
Studentje in združenja se če-sto niso zanimali, kaj se je razpravljalo v svetih in kakšni zaključki so bili sprejeti. Vzrok je v napačnem pojmovanju, da že obstoj svetov vse rešuje. Mišljenja, da bo študentski predstavnik sam razvozlal za-motana vprašanja, so bila na-pačna. Takšna stališča, prepu-stiti vso delo jzključno zastop-niku v svelu, so pasivizirala naša združenja, na drugi strani pa prepustila študentskega predstavnika samemu sebi. Ra-zumljivo. da .predstavniki štu-dentov v takšnih okoliščinah, posebno na heterogenih in močnih fakultetah, kljub naj-boljši volji niso mogli poznati vsega, niso slišali mnenje štu-dentov oziroma organizacije in so bili prisiljeni podajati svoje mnenje ali pa mnenje ozkega kroga študentov. Resnici na ljubo moramo povedati, da tu-di našj zastopniki često niso, iskali podatkov, pomo^i in o-pore za svoje delo. Tako so sa-mi pripomogli' k osamljenosti in se odpovedali močnejši vlo-gi  v svetih.
To so v glavnem pomanklji-vosti študentskih predstavni-kov. Dovolite, da se dotaknem še dela članov svetov, ki eo bili izvoljeni v republiški Ijud-ski skupščini. Dejstvo. da pre-cej teh predstavnikov od svo-jiih študentskih let ni imelo z univerzo pravega stika in zato tudi niso dovolj seznanjeni s problemi univerze, daje njiho-vemu delu posebno obeležje. Na drugi strani je večina teh ljudi drugod preobremenjena z delom in življenje na univer-2A spremljajo v glavnem pre-ko pisanega gradiva in obraz-ložitev profesorjev ter na tej osnovi odrejajo svoje odločitve v svetih. Mnenja smo, da je področje dela na  univerzi, do-
ljavJijeni univerzitetai in fa-kultetni statuti, izredno važno in da bi odgovorni činitelji morali najti način, da življenje na univerzi podrobneje spo-znajo, vidijo stvarno delo od-delkov, kateder. inštitutov, ta-ko, da se delu v družbenih or-ganih bolj uspešno posvetijo. Tudi našo študentsko proble-matiko morajo bolj spoznati. Zato so seveda odgovorna naša združenja in člani ZŠJ. Moram ugotoviti, da naša organizacija v tem smislu do sedaj ni do-volj   storila.
Dotaknil bi se v kratkem še naših odnosov in dela z osta-limi organi univeirze in fakul-tet, t. j. z univerzitetno upra-vo, fakultetnfmi upravami, sveti oddelkov, odseki. kate-dramj in inštituti. Po določbah splofinega univeraitetnega za-kona imamo pravico prisostvo-vati sejam uprav, podati svoje pripombe in dati predloge za rešitev vprašanj, ki se nas ne-posredno tičejo. Res je, da za-kon ne navaja vseh teh orga-nov. V zakonu ni povedano, katera so ta pomembna vpra-šanja. Smatram pa, da nam je dolga doba političnega delova-nja v ZŠJ dala tolifco posluha. da bomo znali pr&soditi, kaj vse je za nas pomembno in da se bomo tega dejansko poslu-žili. ne kot je navada sedaj, ko večina združenj pušča to de-javnost ob -strani. S takšnrm odnosom bamo • tem organom pri delu samo pomagali. Dej-stvo je, da se prav v teh or-ganih pripravljajo predlogi včasih za nas tako nesprejem-ljivih določb.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pa  so  se   le   vselile .. .   Kolegicam,  ki  so  dočakale, da so prišle v udobne sobe nove zgradb« na   naselju,   čestitamo   in   jim   želimo   mnogo    uspeba!
Različni statuti
Dne 18. in 19. novembra je bila v Sarajevu IV. medfakul-tetna konferenca študentovr prava. Zbrane predstavnike združenj vseh pravnih fakultet je pozdravil državni sekretar za pravosodje LR Bosne dn Herce-gov.ine, Slobodan Marjanovič, kakor tudi profesorji sarajevske pravne lakultete. Državni se-kretar za pravosodje je pouda-ril značaj dela te konference, kjer bodo obravnavali izredno pomembno vprašanje izdelave fakultetnih statutov. Govoril je tudi o družbenem upravljanju univerz, pri katerem imajo tu-di študentje precejšnje dolžno-sti. Profesor dr. Jakšič je govo-ril o odnosu med profesorjl in študenti in poudaril, da naj štu-dentje imajo profesorje za iskrene, starejše tovariše, ki so jim pnipravljeni svetovati in pomagati pri strokovnih \n vzgojnih vprašanjih.
Za tem je tovariš Mišo Veli-mirovič podal obširno poročilo. Pri disku&iji po referatu so ugotovili poleg doseženih uspe-hov tudi vr&to slabosti v druž-benem upravljanju. Fakultetni svetii so reševali bolj personal-na vprašanja, kakor pa bistvena vprašanja strokovnega in znan-stvenega dela. Splošni pojav je, da izvenuniverzitetni člani fa-kultetnih svetov zaradi obre-menjenosti malo sodelujejo pri
delu fakultetnih svetov in ne poznajo problematike posame-znih (fakultet. Studentski pred-stavniki v svetu pa često nima-jo opore pri odboru združenja in zarada tega premalo poznajo težnje in stremljenja večine študentov. Da bi te slabosti od-pravili, so skl^nili, da mora.io združenja p&sameznih fakultet boli sodelovatii s člani fakultet-nega svefa, s tovariši iz prakse, jih vabiti na sestanke in skup-ščine, zlasti pa sezinanit' s pro-blemi pravnikov predstavnike advokatskih zbornic in društva pravnikov.
Pri diskusiji o izdelavi ta^u^-tetnih statutov so ugotoviili, da so na posamezmih fakultetah o tem precej ra^pravljali. Tako so na primer v Zagrebu izdelal; 2 načrta, enega profesorji, dru-gega pa komisija združenja. Vendar pa je še vedno nekaj bistven.ih razlik glede učnega programa, azpitnega režima, statusa izrednih študentov, ab-solventskega staža itd. Beograj-čani so mnenja, da seminarjev in semiinarskih vaj ni treba podrobno določevati v statutih in da bi ta način dela nadome-stili s takozvanim inštitutskim delom. Beograjski načrt statuta tudi predvideva pismeno di-plomsko delo. Vsi statuti, razen beograjskega, predvidevajo sku-pinski sistem polaganja izpitov s tem, da se predmeti gruptira-
jo po sorodnosti gradiva in da se izpiti opravijo takoj, fco štu-dentje nehajo poslušati pred-mete iz te skupine. Seveda j» za tak način potrebno vsaj de-joma spremeniti učne natrie. Načrt skopljanskega statuta predvid«va med druglm tudi pogoje za vpis.
Ta statut predvideva tudi ob-» vezno učenje tujega jeztika, medtem ko ostali načrti taJc šolski s^istem u^enja fujiih jezi-kov odklanjajo. Na konferenci so 8e spora^umeli, da postan« statistika   fakultatiivni   predinet.
Kar se tiče pravic študentov, predvideva zagrebškti načrt, da imajo te pravice študentje 5 let ne glede na to ali je bil študent ves čas na pravni fakultetfi ftli pa je prišel s kake druge. To pomeni, da bi šitudent, kii je bil pred tem vpisom že tri leta na tehnični fakulteti, izgubil vse pravice študenta po dveh letih na pravni fakulteti. Drugi na-črti ne predvidevajo, da bi s« leta študija na drugih fakulte-tah štela v dobo, ki jo pr-eživl na pravni fakulteti.
Delegati so sklerviii, d-a se ko-ordinacijs-ki odbor iz tehničnih razlogov ukine, njegove dolžno-sti pa prenesejo na posamezna združenja. Sporazumeli so se tudi, da bo sledeča medfakul-tetna konferenca prdhodnje leto v Skoplju.
Razmišljanje brez naslova
Deseta obletnica tiska v svo-bodi je primerna priložnost, da tudi mi poizkušamo resu-mirati delovanje naše Tribu-ne, pa čeprav smo le novi-narski amaterji.
Pred štinmi leti, dne 8. de-cembra 1951 je izšla prva šte-vilka Tribune. Ze prej je iz-hajal, od 20. marca 1949 dalje, Študentski list, *d je v neka-terih številkah dosegel raz-meroma visoko kvaliteto. Ven-dar pa je bil »novinarski svet« Študentskega lista ozko štu-dentski in istočasno tudi do-kaz splošnega načina tedanje-ga tretiranja  preoblemov.
Tribuna je bila pred šlirtml leti v mvogih nzinh začetek Kn se je manj okoristila z \?-kušnjami Studentskega liata, kot b? si to rrtorda mislili. V skladu s svojim novim ime-nom je bil namen Tribune po-stati list s širšim področjem in z odločnpjšim tretiraniem Vroblemov. To naj bi. bila tn-buna. s katere b? mladr oka-demiki učinkovitn pospgh no vsa področja drnžbenega živ-lienja, predvsem kvlturnega. Mhlim, dn jp vse dospdnnje Irhdjanje Tribune — 12 Ste-vllk — odraz teaa prizadeva-vja, ki pa zararli objektivvrh ovir ni bilo povsem realizi-rano.
Prvi letnik Tribune je imel 9 številk in eno izredvo v tu-jih jezikih. V tem letnikv f.v-timo precejšnjo aktivnost pls-cev predvspm. na kultvrvem področiu;  Štvriiizki  ?'tj   orgav.i-
aciiski    problemi    pn    so    Šp vedno   obravnavani   formalno ln  površno. Drugi letnik je bil po svoje
pet začetpk, saj je bilo for-mirano povsem novo urednl-štvo. V tem letniku in na-slednjem je bilo več problem-sko pisanih priavevkov o šfu-dijskih problemih. V tem času
je list največ prldobil, tako da je Tribuna postala ne samo glasilo študentske organiza-cije, temveč precej več.
Ob koncu 3. letnika se je uredništvo zopet spremenilo. V tem času se je Tribuna še izpopolnila: njene kulturne in mednarodne strani so postale bo-lj  pestre in problemske.
Ce prelistamo komplete Tri-bune, moramo ugotoviti. da so bile številke tretjega in če-trtega letnika najuspešnejše. Kljub vsebimtkemn \n tehnič-nemu p.kspenmentiranju nam je uspplo obdelati ali vsaj va-kazati celo vrstn problpmov, pa čeprav smo ostali §e pre-več na »študentzkem  terenu«.
Zaključek čpt^tega^ letnlka kaže nove značilnczti. V tem čosu jp bilo težišče tribunske vsebine pravzaprav na med-narodnih študpntskih proble-rn.ih, razirila se je tudi tako-imenovana »zabavna stran«, mp.dfpm ka jp pisanje o kul-turnih stvareh in n študpnt-skih organt?ac\iskih ter Stu-dijalcih problemih močno na-zarlovalo.
V zadniem času se )p 7M-bv.na znašla v preceišniih te-žnvah; odgovorni urednik je odšel \n prp.ost.ali člani rpdok-cije so morali prevzeti vso tpžo dela. Večina članov ur<?d-ništva ima po dve fnnkcrji. Zdi se mi, da naša Tribuna prov sedaj preiivlja siiojo krizo — vsekakor jp naihnje mimo! In prav sedaj je uredn odločeno nadaljevaU Hnijo. ki je bila zastnvljeno, ip ob prvi številki: naš list ie prpdvsem »študentska tribvna«, kjer na-meravatno povedoV svojp. rnnp-nje prav o vseh vprašanjih in ne le o študentskih.
Zdi se mi, da obstajajo do-ločeni problemi, ki so svoj-stveni   predvsem   za, Tribuno.
Najprej kadri: naš list je ne-profesionalen in dobra volja je glavna sila, Jci zbira Ijudi v krog uredništva in sodelav-cev, prav zaradi tega je in-teres vsakega od teh za list večji — čeprav vemo, da mu lahko posvetimo le del svo-jega prostega časa. Vendar je teh sodelavcev veliko, veliko premalo.
Drugi problem je odnos Tri-bune in Univerzitetnega od-bora ZŠJ. Zdi se mi pred-vsem, da UO premalo izrablja Tribuno kot sredstvo za poži-vitev vsebine svoje aktivnosti med študenti. Seveda ne mi-slim tu, da bi Tribuna postala nekak bilten UO, temveč prav nasprotno: da bi ravzela krr-tičen odnos do deln šfudent-ske orgnnizacije. Da bi to bilo pozitlvno in kr>ristn&, ni po-trebno posebej poudarjnti. -Nufmo mora biti vzpoatavljen aktivni inforrn,ativni »zbor« v okviru UO ZŠJ, ki bo kata-Hziral te odnose, dal Tribuni več važne vsebine in probls-matike, ¦Univerzitetnemu od-boru pa močno orožje za nje-goito  delovanje.
Tretji problem jp finantno-tehnični. Redakcija T^bunp je v pr',men z drngimi redak-cijami vsekakor zapostavljena in razpolaga ? zelo om.ejpnirnA tehničnimi moinostmi. Denar-ja nam vedno primanjkuje m lp lastna iznajdljivost nas re-šuje poloma. Vsaka številka je na več načinov vsepovsod zavirana in kakor se po novi-narsko reče »težko rojevana« (preobremp.njenost tiskarne in drugo). Zdi r,e mi. da je re-žiteu tega zadnjega problema sicer te&ka, vendar le formal-na in da so kadrovski proble-mi in realizacija vsebinskega plana glavne stvari, o katp.rih i je treba razmišljati ob tem \ jubileju.                                 dk
(Nadaljevanje na 2. strani)       menjenosti  malo sodelujejo pri    s tem, da se predmeti gruptira-    v Skoplju.
LETNA SKUPŠČINA UNIVERZE
Znanstveno delo na trdno skalo!
V SOBOTO 19. NOVEMB RA JE BILA PRVIC V ZGOD OVINI NASE UNIVERZE JAV-NA LETNA UNIVERZITETNA SKUPSCINA, KI JE IZRAZ NOVEGA 2IVLJDNJA IN DELA NA UNIVERZI V POGOJIH DRU2BENEGA UPRAVLJANJA. JAVNOSTI JE BILA TAKO NAZORiNO PRIKAZANA SLIKA DANASNJEGA ZIVLJENJA NA UNIVERZI, ZLASTI NJENO DBLOVANJE, TE2AVE  IN  PR OBLEMI   V   PRVEM   LETU   DRUZBENEGA   UPRAVLJANJA
KER BO VERJETNO SNOV S TE SKUPSCINE ZANIMALA TUDI SIR5I KROG STUDENTOV, PRINASAMO IZ POROCILA REKTORJA DR. ANTONA KUHLJA KRATEK IZVLECEiK BISTVENIH UGOTOVITEV. STUDENTSKO MNENJE O PROBLEMIH NASE UNIVERZE NAM JE VEC ALI MANJ ZNANO, VSAJ V GLAVNIH OBRISIH ZATO NE BO ODVEC, CE O TEH VPRASANJIH SLISIMO TUDI MNENJE PROFESORJEV IN UNI-VERZITETNE   UPRAVE.
Všsoko razvita Industrijska podjetja in druge ustanove, ki so včasih samo formalno, vča-sih pa tudi dejansko popoJnoma neodvisne od univerz in znan-stvenih inštitutov in imajo glav-no nalogo, da rešujejo nešteto večjih in manjših vprašanj o konstrukciji in gradnji skoraj vseh sodobnih večjih indu-strijskih naprav. Seveda je ve-liko takih raziskovalnih usta-nov že zdavnaj prekoračilo ozko delovno območje tn daje tudi na področju temeljnih zna-nosti dragocene prispevke. Prt vseh takih samostojnih ustano-vah gre predvsern za posebne probleme, ki s>o važni za go-spodarstvo, kolikor niso v prvl vrsti namenjene reševanju dnev-nih nalog s področja določene industrijske ali druge dejav-nosti.
Ni dvoma, da so za nekatere vrste raziskovanj take ustanove tudi prj nas potrebne, toda tu nnsfane vprašanje, kakšno naj bo razmerje med sredstvi, ki jih prejemajo take ustanove, in sredstvi, ki jih dobivajo uni-verze. Po podatkih dobivajo univerzitetne ustanove samo 10 odstotkov vseh sredstev za raziskavanje, čeprav dela v njih okrog 60 odstotkov vsega raziskovalnega kadra. V razgo-vonh glede pravne ureditve znanstvenega raziskovalnega de-la pa so se pojavrli giasovi, da naj bi raziskovaino delo pre-nesli v posebne inštitute in naj bi univerzam prepustili samo pedagoško delo. Unverzitetni svet in uprava sta bila mnenja, da je taka zahteva nevzdržna. Univerzitetni učitelji morajo že pred nastopom službe pokazati rezultate znanstvenege dela in bi bilo zato popolnoma nesmi-selno onemogočiti jim znanstve-no delo na njihovi matični ustanovi .. . Tudi od absolven-tov so že od nekdaj s pravico zahtevali, da poznajo znanstve-no delo. Kako to doseči, če bi ! se univerza spremenila v pre-i proste učilnice, k.ier bi učiteljf ! ponavljali samo to. kar so jim drugi pnsredovali, nam nt ra-zumljivo.
Ena glavnih nalog univerzi-tetnih učiteljev in sodelavcev je gotovo znanstveno in stro-kavno delo. Učitelji in sode-lavci univerze so v preteklem letu objavrli večje število znan-stvenih in strokovnih razprav v domačih in tujih časopisih. S tem v zvez» je treba tudi ome-niti zelo živahno in intenzivno sodelovanje učiteljev nekaterih fakultet z drugJmi ustanovami in  gospodarskimi  podjetji.
Podiplomski študij
Splošni zakon o univerzah navaja poleg rednega pouka na iakuJtetah še pouk za izpopol-nitev, speciializacijo in za pri-pravo doktorata. Kakor je zna-no, je bila za nekatere poklice in stroke že doslej predpisana specializacija, ki pa ni bila vedno na univerzi. Podiplomski študij bo treba uredoti v skladu z našimi potrebami, na drugi strani pa tudi primerno mož-nostim, ki jih iimajo razne fa-kullete.
V   drugih  univerzitetnih   cen-trih  prevladuje mnenje, da   naj bi    potekal    podiplomski   študij pod   tremi   ali   štirimi   vidiki.  V posebnih  oddelkih   za   izpopol-njevanje   naj   bi  trajaj   pouk   2 do 4 semestre,  kjer  bi  se ude-leženci    ukvarjali    predvšem    s poglobljenim študi>.iem nekaterih ožjih disciplin,   krajši    izpopol-njevalni  tečaji   pa naj   br  imeli podoben   namen,   le    da   bi   se omejili   na   najvažnejša   vpraša-nja   in   bi   morali   drugo   udele-ženci sami opraviti, na primer s privatnim  študijem.  Oddelki   za specializacijo   naj   bi    bi>li,   na-sprotno   temu,    namenjeni   bolj podrobnemu seznanjanju   s   so-dobnimi      izsledki      teorije     in prakse,   da  bi  mogli  udeieženci takoj   po  končanern  študiju  de-lati  tudi  na  zelo specializiranih področjih.   Končno  ie   bilo  tudi več    predlogov   za   posebne   te-čaje   za   kandidate,    ki   namera-vajo delati doktorski  tepit, ven-dar   novi    zakon   o    doktoratih znanosti  tega  ne  omenja.
V  zvezi s podiplomsklm študi-jem je  tu  vpra?anje, ali  se  da z njim znatno skrajšati sedanji
redni študij, 'prav posebno pa je važno, ali more podiplomski študij vplivati na orientacijo sedanjega našega študija. Po izjavah cele vrste zastopnikov univerz i<z vseh delov sveta na II. meduniverzitetni konferenci v Istambulu lahko uaotovimo, da redni študij ne sme b'rti pre-ozko usmerjen v eno samo smer. Vsak aikademako izobra-žen človek naj bi poleg v sred-nji šoli pridobljene zelo splošne izobrazbe prav dobro poznal tud« vse temeljne izsledke svo-je stroke v temeljiti in zaokro-ženi obliki, poleg tega pa naj bi se vsaj v eni ožji veji ob vodstvu svojih učiteljev spoznal tudi z metodiko znanstvenega dela in deloma bolj podrobnimi izsledki tega področja. Tako ne bo mogoče bistveno amanjšati snovi pri rednem študsju, če-prav bodo morda tu in tam možne delne redukcije redne učne snovi. V sedanjih razme-rah bo treba do-polniti redni študpj. kar se tiče vsebine m cbsega.
Učni uspehi niso zadovnljivi
Združitev znanstveno razisko-valne funkcrje s pedagoško je značilna črta za delo na uni-verzi, ki jo loči od drugih znan-stvenih ustanov. Zato je za celotni u&peh unpverze važno, kakšni šudentje pndejo na uni-verzo, kako na njei št.udirajo in kakšni jo zapuste. Iz tega sledi, da gre za zamotana vprašanja, ki 50 tesno povezana s prosvet-nc politiko, predvsem za sred-nje  šoie.
' Pregled učnih uspehov v pre-teklem študijskem letu in šte-vilo doseženib diplom nas ne more zadovoljm. Res je, da mo« ramo pri primerjavi naših štu-dijskih uspehov s tujimi on»-verzami upoštevati tudi traja-nje študija, ki je drugod na-vadno znatn0 krajše kot pri nas. Toda kljub temu podatki kaže-jo, da najm.2nj 50 odstotkov na-šib slušateljev ne dokonča svo-jega študija, oziroma, da se ve-
čini študij prekomerno zavleče. Tudi znatno fluktuiranje števila diplomiranih od enega študij-skega leta do drugega na neka-terbh feikultetah kaže, da raz-tncre še niso povsod popolnoma ustaljene. Zato bi bilo prav, če bi posebno fakultete z izrazitim strokovnim obeležjem ustalMe svoje učne načrte in skušal« potem z analizo učnih uspehov najti orientacijo za svoje na-daljnje pedagoško delo.
V  preteklih letith smo pogosto slišali    tožbe  o  slabi    izobrarbl maturantov   in  težavah,  ki   n&-staineio   pri    delu    na    univerzl zaradi te pom.anjkljivosti. Nihče ni  poskušal  tega vprašanja ob-rsvnavati     podrobneje     in     ga podkrepiti s številnimi   podatiki. To   pomanjkljivost   je   bilo   po-treba     na     nekaterih    oddelkih upoštevati  na   ta  na^in,   da   so učni    načri    samo    kompramis med  tem, kako  hl inoralo  biti, in med tem, kar se da napraviti, ker     ne    prinesejo     abs-olventi srednjih šol  s seboj  zadostnega znanja za nekatere najosnovnej-še pojme.
Stiki z drugim! univerzaml
V  sedanji dobi, ko so iznajd-be   in   socialni   razvoj    zblBžaii prej   tako   oddaljene   dežele,  je razumljivo,    da    tudi    univerze ne morejo ostati »zolirane. Stiki so  vedno  bolj  tesni  in  pogosti, predvsem     t     jugoslovanski'tni univerzaml,    ki    imajo   z   našo univerzo v   veliki  meri   skupne cilje.    Na   tem   mestu  je treba omeniti    medfakultetne    konfe-rence,    ki    imajo   važno   vlogo tako   pri   medsebojnem spozna-vanju,   kakor tudi vsklajevanju učnih    načrtov,    prograimov    in pravilnikov.   Posebnega pomena za sodelovanje med jugoslovan-skimi unr^verzami je meduniver-zitetna   konierenca.
Stiki s tujimi univerzami so vsak dan boJj številni in pr»-pomorejo znatno k bolj živahne-mu delu, ker d«io večkrat po-budo za nova raziskovanja all za uiporabo novih metod pri n.a-šp«i delu. Od štrših stikov i tuji.mi univerzami moram ome-nit^ sodelovanje z univerzo V Nothingenu Dri organizaciji te*-čaja angleškega jezika, ki j« bil letošnje počitnice v Bohinju.
Razen naštefnh vprašanj j« rektor v svojem poročilu ob-ravnaval problem gradbenih naertov in r«preme. proračuna, študentskih društev in druga važna vprašanja.                        i
Vzgoja, strokovni študij in...
Uspehi in neuspehi pri študiju
!    (Nadaljevanje s 1. strani)
V svojih nadaljnih izvajanjih je tov. Bulc govoril še o pogo-jih in. kvaliteti študija. Osnov-na in najpomembnejša nalaga Je izboljšanje kvalitete študija. Uspešen študij pa je odvisen od vrste raznih činiteljev: od žtevila žtudentov, itd.
— Ko že govorimo o kvaliteti študija,   moramo   ugotoviti,   da
se je kljub neurejenim razme-rarn malenkostno izboljšala. To nam dokazuje analiza izpitov in ocen. Povprečna ocena se giblje od 7,2 do osem pik. šte-vilo opravljenih izpitov pa se je v zadnjem letu v primerjavi z lanskrm povečalo približno za 15%. Neopravljenih in od-javljenih Izpitov je manj. Se-veda pa s  takšnim stanjem  ne
Razprave in sklepi komisij
Skupščina je v popoldanskih urah nadaljevala delo po ko-misijah. Pri obravnavi v ko-misiji za družbeno upravljanje in strokovna iprašanja so raz-jasnili mnoge nejasne pojme in probleme. Ugotovili so, da bi morali fakultetni sveti po-6vetiti več pozornosti strokov-nim, študijskim, materialnim in vseim ostalim problemom, ki niso zgolj tehničnega zna-čaja. Študentski predstavniki ttiorajo lmeti trajno zvezo z odbori združenj in o svojem delu poročati na skupščinah združenja. Urediti je treba tu-di vprašanje namestništva štu-dentskih predstavnikov v $ve-lih ln tesno sodelovati s pred-stavniki v svetih, ki so bili iz-voljenl v ljudski skupščini. Fakultetni svet mora svojim članom vsaj teden dni pred za-ledanjem dostaviti potrebno fradivo. da bodo vsi predstav-niki v enaki meri poznali ob-ravnavano sno-v.
V    strokovnem    pogledu    bi
morale   naše fakultete   ustvariti
strokovnjaka     splošnega     tipa.
Studijski  programi   morajo  biti
redni,     skladni    s    študijskimi
načrti   in   morajo   vsebovati   ti-
sto  znanje iz  razl-ičnlh  ved, ki
si  ga  je  mogoče  pridobiti  med
rednim   študijem.    Predavatelji
istih    predmetov    naj    določijo
skupni   okvir   in   obseg   preda-
vanj.   Uvodnim   ln   teoretičnim
predmetom    je    treba    dati    v
skladu  z  učnimi   načrti  pravil-
no   razmerje   napram   praktič-
nim  predmetom.  Studijski  pro-
gram      naj     obsega     potrebno
snov,   ki   jo   mora   slušatelj   iz
tega     predmeta     obvladati     za
izpit.   Studijski  režim mora bi-
ti   prilagojen  študentskemu  po-
vprečju  b    selekcijo    v    nižjih
letnikih   in   poglobljenim   svo-
bodnim   študijem  v  višjih  let-
nikih.    Ahsolventom    je    treba
zagotoviti     primerna    sredstva
za   študij.  Studentom,  ki  pade-
jo iz predmeta več kot trikrat,
naj   se   dovoli   polaganje   izpita
neomejeno s primernimi vtnes-
nimi   roki.   Na   gplošno   pa   je
potrebno   več   izpitnih   rokov.
Po obsegu in vsebini razprav
ni   zaostajala   diskusija   v   poli-
tično   družbeni   komisiji.   Idej-
no   politično   delo    je   omejeno
na   mednarodna   vprašanja,   za-
nemarjajo   pa   se    druga    pod-
ročja.    Zaključek    je    bil,    da
združenja   skrbijo   za   ideološko
delo  v ožjih  kolektivih,  oddel-
kih    in    letnikih.    Mednarodna
dejavnost   na   naši   univerzi   je
imela v preteklih letih že lepe
uspehe.   zato  je   razumljivo,  da
se   je   o   tem   precej     govorilo.
Odhod   v   inozemstvo   je   kori-
sten, kajti  študentje  na  ta  na-
čin   pridobijo   ve<čjo   razgleda-
nost,    naučijo    se    jezikov    in
Etrokovno   usposobijo.   Zato   je
neumestno  ovirati  v  celoti  od-
hod   v   inozemstvo.   Posamezne
primere   nacionalnih   in   social-
nih   prekrškov   so   obsodili   in
sprejeli     zaključek,    da    mora
ZŠJ   take    primere    najostreje
preiskati.   Vendar   redklh   pri-
merov   ne   smemo   posploševati.
Univerzitetni   odbor   mora   so-
delovati s posameznimi  univer-
zitetnimi    centri   in   gospodar-
skimi     organizacijami    v    ino-
zemstvu    za    širšo    zamenjavo
študentov   posameznih   fakultet.
Ker v letošnjem letu še ne bo
mogočs    preskrbeti    izmenjave
zadostnega    števila    praks,    so
eprejeli  zaključek,  da  se   omo-
goči   študentom,   ki   bodo   stro-
kovno sposobni  in  moralno-po-
litično   odgovarjali,   odhod   na
strokovno    prakso   ali    na   de-
lovno    akcijo    v    slučaju    da
drugih možnosti ni.
O kulturnj dejavnosti, okraj-nih klubih in študentskem ti-sku bomo govorili v naglednji itevilki.
potrebno preko študentskih predstavnikov v teh komisijah doseči, da se pri podeljevanju štipendij ne upošteva samo trenutna potreba po strokov-njakih. Smo proti podeljevanju štipe-ndij preko osebnih zvez, zato naj bodo razpisi javni, kot  to  določa  zakon.
Pri podeljevanju podpor naj ima študentska samopomoč !e finančno stran, medtem ko združenja določajo kdo bo do-bil podpore. Možnosti stran-skega zaslužka naj se prav tako prenesejo na združenja po oddelkih, ki naj proučujejo vprašanje gmotnega položaja svojega članstva. Pri združenjih se naj ustanovijo socialne ko-misije. Da bi zmanjšali iinve-sticijska sredstva so d&legati predlagali, da se za dograditev študentskega okrevališča na Mežaklji sprejme skl&p o for-miranju manjše delovne sku-pine, ki bi opravljala pomož-na  dela na  gradbišču.
Drugi dan so na plenarnem zasedanju sodelovali v diskusi-ji številni delegatje in pred-sednik univerzitetnega sveta profesor Boris Ziherl ter rek-tor Univerze dr. Anton Kuhelj. Izvoljen je bil novi univerzi-tetni odbor in delegati za III. kongres ZŠJ v Beogradu.
Letošnja skupščina je dokaz, da predstavlja študent. organi-zacija v našem družbenem živ-ljenju trdno in delovno celoto, ki pomeni precej ne samo za študente. amipak za celotno de-lovanje in življenje na univer-zi. Z uspehi v preteklem letu se lahko samo pohvalimo. To je pa vsekakor precejšnja pri-znanje.
morerao biti zadovftljni, saj je razmerje med absolv*nti in di-plomanti zelo nfeugodno. P6lo-vica absolventov zavleče štu-dij od enega do treh let odkar so absolvirali. Na ta pojav v znatni meri vpliva tudi mate-rialno stanje študentov, ki ni najboljše in se morajo študent-je po absolutoriju honorarno zaposliti. Zaposlitev pa vpliva na  podaljšanje  študija.
Smatram, da mora današnja skupščina, poleg objektivnih o-koliščin ugotoviti na prvem mestu odnos študentov do štu-dija. Dejanskcf stanje gcnvori, da je lirteres in volja za po-globljeni in resnično kvalitet-ni študij še vedno premajhen. Studiramo preveč za izpite ln ocene. ne pa za dejansko zna-nje. ki ga bomo po končanem študiju morali datl skupnosti na svojih   delovnih   mestih.
V zadnjem delu referata je tov. Bulc obravnaval še soci-alno-ekonomsko m rdravstve-no zaščito študentov. V t5m delu je govoril predvsem o spremembah na tem področju po sprejemti novega zakona, o upravljanju študentskih do-mov in menz. o odnosu štu-dentov do družbene imovine. o štipendiranju. zdravstveni za-ščiti in študentski samopomo-5i.
— Zdravstvena zažčita je bila vsa leta nazaj le delno rešena. Ta problem ni dokončno rešen niti v tem letu, ker za njegovo efektivno rešitev š» ni pravnih osnov. Na naši univerzi ta problem ni tako težaven, ker je naš zdravstveni fond uspel dobiti pomoč in rbrati denar-na sredstva. Z organizacijo zdravstvene službe pa se pred-videvajo tudi v zvezi z zdrav-stveno zaščito študentov dale-kosežne spremembe. Zdrav-stveni fond naj bi se preime-noval v zavod za zdravstvo in socialno varstvo študentov s samostojnim finančnim poslo-vanjem, katerega ustanovitel^ naj bi bila univerza. Tako bi ta zavod do izida zakona o zdravstvenem zavarovanju štu-dentov posloval kot prora-čunska ustanova, ki bi jo subvencioniral Svet za zdrav-stvo LRS, obenem pa bi dobl-vala sredstva iz ustanov Zavo-da  za  socialno  zavarovanj«.
Janez bere neka) zanimivega
Hrup v mestu je utihnil. Sko-zi številna okna Akademskega kolegija pa še vedno sveti Iu5 v temno noč. Tehnik riše svoj program, kolne in ponovno ugotavlja, da je z.grešil pokllc. Janez pa bere Dekamerona. Ta je bolj zanimiv, kot šuhoparna skripta... Fantje študirajo. Cas hiti, če pa uide, ga je potem težko ujeti... Pod nogami gori in v grlo teče voda, kakor pra-vimo!
Cudna hiSa je ta kolegij, lepo okrogla, če jo gledaš od spodaj. Kroga pa je le polovica in iz ptičje perspektive predstavlja črko D., ker ima v sredi prečno zgradbo. To je torej »turška re-publika«. »Turška republika, da so kolegiju rekli?« Ravna.telj Tavš se je začudil.« »SLišal pa sem o Hercegovačiki republiki. Tu je namreč nekoč stanovalo 14 fantov iz  Hercegovine!«
Zdaj pa zdaj se na hodniku odprejo vrata. Na svetlo je pri-lezel koleg-ijaš z brisačo v roki. Ves krm^žljav in razkuštran je. V urnivalnico hiti. Čas je že, da vstane, ura bo kmalu devet. Nekateni pa se že vračajo \z mesta. z živčna nagldco hite mi-mo febe. Dom je vedno odprt, pnidcš kadar hočeš, greS kadar hočeš.
»Ko sem bil še na gimnaizij? in v dijaškem domu, sern ko-maj čakal, da se rešim tega jsrma discipline. Sedaj imam akademsko svobodo, kl pa me ubdja in nisem v stanju, da bl si urediil življenje. Ni vsak ro-jen za akademski študij!« Kole-gijaš je globoko vzdihnil.
V kolegij j« prisijal »sončni žarek«. Nežno bitje brska pri vraitarju po seznamu stanoval-cev. Kdo ve, kam gre? Soseda, kt bere na steni obešen časopis, griz« trv zavisti.
Odprta stran iz zgodovine Akademskega kolegija
»... leta 1939 se je pričelo z gradnjo etavbe  v  obliiki  kroga
na Navju, kjer je bilo prej po-kopališče in so tam grobovi šte-vilnih pionirjev naše književ-nosti, zlasti starejša generadja. Leta 1941 so se vanjo vselill Italjani, leta 1943 Nemci in po osvoboditvi naš KNOJ. Leta 1949—50 je bil tu Oblastnd od-bor, ki je stavbo renoviral. Le-ta 1950 pa so se v poslopje vse-lili študentje«. Samo en odsta-vek smo prebrali in to bo za splošno informacijo kar dovolj.
Soba brez romantike
Pefsto Studentov stanuje v kolegi.ju. V posameznih sobah navadno pa dva, trije. V trak-tih prečne stavbe, v sobah z večjo »kapaciteto in v prehod-nih sobah, imajo prednost bru-ci. Med inventarjem v sobah ni velike harmonije, vtis imaš, da je to prišlo kar z več planeitov. Inventar in drobni inventar je precej iztrožen. Potrebne so do-taoije! 2elezne postelje, peč, m,ize različnih velikosti, nočnih omaric pa nimajo vsi. Ozračje je svojevrstno, nekako zatohlo. Sobe čisiijo snažilke, toda red v njih je odvisen od stanoval-cev samih.
»Pri nas je mrzlo. Moral bi risati program, pa mi ni mogo-če. Drva je treba kupovaiti, ki-logram po osem dinarjev, pre-mog pa je slcer bolj poeeni. Se-daj pa izračunaj, koliko denar-ja bi zgorelo v peči, če bi hotel imeti vedno toplo sobo. Denarja imam komaj toliko, da plačam hrano. Električni kuhalnik in elekfrične peči so nam prepo-vedali zaradi preobremenjeno-sti elekrične napeljave«.
»Tale tu se lahko še emeje«, poikazal je na posteljo soseda, »filozof je, pa lahko študira kar v posteljd, ali pa v knjižnici. Pa nič rad ga niiimaitn«. Pod nje-govo posteljo so bile raz-metane škatlje, blatni čevlji, nogavice, zapuščena kravata in še drugo. »Ta je skoraj tak kot nek kole-gijaš, kii ga nii več tu. Polno mizo čikov je imel med paplrji in knjigami. V kovčku pa uma-
S PLENUMA COZŠJ V BEOGRADU
Mnogo problemov
Dne 15. in 16. nov&mibra je bil v Beogradu plentnn Cetntralnega odbora Zveze študentov Jugo-slavij©, ki ga je otvoril pred-sednik ZŠJ Milojko Drulovič-Čiča. Na plenumu &o raizprav-Ijah o študijskih, eocialno-eiko-nomsikih in rnednarodnih vpra-šanjih, po referatih, kl so jih imeli Vukašin Stambolič, Stane Markič in Miša Nikolič. Za ta plenurn prav gotovo lahko re-čemo, da je obravnaval danes najvažmejša vprašanja iz dela naše študentake organizacije. Dvodnevno zasedanje je poka-zalo, da bo treba v bodoče vsem tem viprašanjem in problemom posvečati mnogo več pozornosti, ker z dosedanjimi rezulitati kljub mnogim uspchom ne rno-remo biti povsem zadovoLjni. Na koincu zasedanja eo bili v centralni odbor izvolje>ai novi člani, med druglmi, Janez Vrhunc — predsednik UO ZŠJ in Rado Turk, sekr&tar UO ZŠJ ljubljanske univerze.
Ce hočemo analizirati današ-nj« stanje pogojev in fcvaliitet študija, potem je treba najprvo obravnavati problem številčnega stanja študentov, učiteljskega kadra, kapacitet šolskih prosto-rov, stanje učnih pripomočikov in celotnega sistema šolanja na univerzah in visokih šolah.
Šte<vi.l5no stanje študeintov na naših univerrah je problem, ki ga bo treba postopoma reševati. Na univerzah po Jugoslaviji študira danes veliko več štu-dentov kot pred vojno. Vzrok za to so spremenjeni socialno-
ekonmnski pogoiji, ki danes omogoičajo vscm vlsokošolsko izobraabo. To natn najbolje dokazujejo podatki beograjske univerze kjer j« pred vojno študiralo 10.010 študentov, danes pa 32.486. Podoben j© položaij tudi na drugih univerzah. D&j-stvo je, da imarno danes v Ju-goslaviji 54.191 rednih študen-tov, da ne govorimo o tistih, ki so izredni. Taiko spadamo v vrsto najrnočneiiših držav na svettu. Napačno bi bilo premiš-ljevati o tem, ali rabi taiko majhna država toliko strokov-njakov. Mlade kadre rabimo in ponosni smo lahko na to, da toliko mladih študira in da lah-ko študirajo. Stevilo študenitov je v porastu zlasti zadnji čas, ko j« z novim zakonom o uni-verzah omogočen dostop na ia-kulteite in vlsoke šole tudi ab-solvemtom srednjih etrokovnih šol. Kot primer naj navedeono zopet beograDsko univerzo, kjer se je od 16.667 študentov, ki so se vpisali v študijskem letu 1954-55, vpisalo 7.893 ali nekaj več kot 40% iz srednjih stro-kovnih šol. Ta procent pa je na nekaterih univerzah še ve6ji (Sarajevo nekaj čez 50, Skopje okoli 62). Razen tega pa obre-menjujejo posamezne fakultete Š8 mnogi študentje, ki so že di-plomirali na eni fakulteiti, pa svoj študij nadaljujejo, na dru-gi fakult&ti. Vsekakor &o naše univerza vn fakultete preobre-menjene, posebno zaradi po-manakanja učnih proslorov in strokovnih kadrov.
Premalo profesorjev in asistentov
Soeialno-ekonomska in zdrav-gtvena komisija je na osnovi poročila in razprave ugotovila, da so pri družbenem upravlja-nju v domovih in menzah do-6egli določen napredek. Uprav-ni odbori so edina pravna te-lesa, ki zastopajo ustanovo in odgovarjajo za njeno poslo-vanje svojemu ustanovitelju in zboru stanovakev. Pri pode-Ijevanju subvencij je več po-manjkljivosti. Materialni polo-žaj študentov po domovih ni tako pereč, da bi bili upravi-čeni dobiti subvencije. Finanč-na sredstva, namenjena za to naj dobi študentska samopo-moč, k; naj dsli podpore po enotnih kriterijih pr&ko zdru-ženj. Da bi se ohranila imo-vina, vzdrževanje reda, čistoča in disciplina po domovih je potrebno dosledno jzvajati do-ločbe hišnega reda in kršitelje strogo kazno\'ati. V sistemu Itipeiidiranja    po    okrajih    je
Za tako stanje je vzrok ka-rakter naših srednjih šol. Ma-turant je nič 4n vsakdo, ki kon-ča srednjo šolo, je brez vsaikrš-nih stvaroih kvalifikacij in možnosti za kolikor toliko uspeš-no uvelgavitev v praiksi. Nje-giova izobraizba je nekje na sre-di, manjka ji končne opredelitve. Zato pa je nujno potrebna uni-verza. Da je res tako, nam ka-žejo podafcki, saj vfrč kot 90 procentov maturantov nadaiLjuje svoj študij na univerzi.
Vse to je gcrtovo škodLjivo, to-da ne zato, ker vsa gimnaizijska mladina nadaljuje študij na univerzi, teimveč zaradi tega ker današnija srednja šola, taka kot ije, onemogoča mlademu člo-veku zadostno izobrazbo za nje-govo nadaljnje življenjsko udej-stovanje. Reforma srednjih šo) je potrebna.
Podobno je s strofeovnim šol-stvom. Vendar prihajajo iz teh šo.1 ljudje, ki ipiajo gotovo več-je spasobnosti in mož-nosti za delo, .ne da bi se jim bilo treba izpopolnjevati na un:verzi. Ker pa imajo a'bsolven,ti srednjih strokovnih Sol možnast, da na-dalijuj&jo svoj šbudij na univ«-
zi, to tudi uporabljajo. Ima pa ta sistean neks prednosti, saj gr že od vsega začetka za do-ločeno strokovno siatematizacijo in usposabljanje. Vendar pa na račun tega nekoliko trpl srednji strokovni kader, ki ga tudi ze-lo potrebuj&mo.
Ker današmje število šitudem-tov pravzaprav onemogoča nor-malen razvoj visokošolskega študDja, bo treba v bodoče i®ka-ti nekakšno obliko usmeritve študentov v posamezn« poklice, ki bo enakornerna in proporcio-nalcna s potrebami našega raz-voja in možnostmi posameznih vlsokiošolskih ustanov. Napačno bi bilo zopet določiti kakšne pogoje, vendar bi ijiorali že v prvih letih študija ugotoviti, ali je študemt resnično sposoben za znanstveno delo v svaji panogi.
Drug problem je tudi pomanj-kanje učnega osebja. Na mno-gih fakulteitah nimamo predava-teljev za posamezne predmete, nekatere fakultete pa nimajo prav nikakršnih izgledov, da bodo sedanijo vrzel v učnem kadru nadomestile z novimi močmi. Če upoštevamo še to, da j« mnoso profteorjev, ki bodo
zaradi obolelostl ali starostl za-pfustili svoje stolice, potem go-tovo ne moreino biti zadovolj-nl. Stevilfino stanje učnega ka-dra nasporoti študentom je na vseh naiših univenzah daileč od normalnega ali pa ldealnega.
Normalno ali idealno stanje je v razmenju med učnim kadrom in študenti 1:20. Iz podatkov pa lahko vidimo, da tega skoraj nikjer ni. Med vsemi univerza-tni ma edino ljubljanigka ineko-hko ugodnejši položaij, nasprot-no pa so vse drug© univerze daleč pod normaLnim stanjem (Beograd 1:66, Zagreb 1:39, Skoplje 1:26). Ni'č boljše ni raz-merje med pomožniim učnim osebjem — a.sisteinti in študen-ti, kijer bi moralo biiti. ideailno razmerje 1:10. Ce izvzamemo beograjsko univerzo (razme.rje 1:56) zaradi prevelikega števila študenrtov in se omeijimo samo na druge univerze (Zagreb 1:21, Ljubljana 1:28, Skoplje 1:38) poitem vidimo, da je po-ložaij precej slab. Vse to onerao-gcča poglobljeno strokovno de-lovanje študentov, saj so prav-zaprav asiistento tisti, ki morajo skrbeti za individualmo delo s študen/ti. Pri tem se lahko upravičeno zaimislimo o vpraša-nju našega bodočega strokovne-ga naraščaija, ki ga bomo lahko rešUi edinole s štipendiranj&m in zboljšainjem socialno-eko-nomskega položaja asistentov.
Ko govorimo o pogojih šttudi-ja, je treba omeniti tudi kapaci-tete naših šolskih prositoro^v. Nemogočs je misliti, da je uspešna visokošolska izobrazba možna v tesnih prostorih, ki zlasti na tehničnih in nekaterih drugih fakultetah onemogoča kakršnokoll poglobljeno delo študentov. Nekatere fakultette nimaijo svojih prostorov in »go-6'tTiijejo« na drugih. Posamezni prostori pa so preobremenjeini saj so predavanja in vaje v treh izmenah, kar j© tudi iz zdrav-stvenih razlogov neprimerno. Z različnimi anketami bi lahko ugotovili, kakšen razvog bodo dosegle posamezne fakulitete in na ta način bi se morda lahko usmerjala bodoča graditev. Ob tako veliikein številu študentov je razumljdvo, da je učmih pro-storov premalo. Ne smemo pa pozabiti, da bi bilo š& veliko alabše, če ne bi bilo novih gra-denj. V povojnem obdoibju so porabili ogromno sredstev za iz-gradno-o univerzitetnih ustanov (Beograd 1,546.000.000, Sarajevo 1,367.000.000 din), ne mnogo manj pa tudi v drugih republikah.
Za uspešen visokošolski študij nam primanjkuje tudi učnih pripomočkov. O teim naim naij-bolje govore podatki. Za 1.106 predmetov iz 18 faikultet jugo-slovanskih univerz jih ima le 352 svoge učbenike, 149 sikrip-ta, 131 pomožni material i<n 474 jih je bx«z mfflteriaia. Najibolg alkitai-
alno je viprašande na tehničnih fakulteitah. Sanno na gradbenem oddelku v Beogradu j& 58% predmeitov brez materiala. Na tehnioni fakulteiti v Zagrebu 57%, na elektrotebnični fakul-teti v Ujublijand pa se dviga ta procenit že na 70. Še težje je na humanističnih fakultettah, ker primanofcuje u&beiiikov, ki omo-gočatjo šhuden.toxn marksističen ideološki pogled na obravnava-no problematiko. Prav gotovo bi se morali profesorji za to bolj zanimaiti in ne odlašati ko-t to delajo preimnogi, ki v desetih letih. niso izdali niti zapis'kov, še manj pa učbenikav.
Statutf in učni načrti
Neko nenormalno stanje v našem visokošolskem življenju pa so tudi učni načrti in pro-grami. Znano je, da to vpraša-nje pri nas v vsaki republik, na vsaiki univerzii in na vsaki fakulteiti drugače rešuijejo. V vsej Jugo-slaviji je malo takih fakultet, ki maoo vsaj v osnovi iste učme načrte in pogoje. No-čemo neke šablonske režitve. Vse fakultete naj imajo svoja specifična obeležja, nujno pa je, da na vseh sorodnih fakultetah obstajaijo tudd osnovne skupne črte. Toda tudi na posam&znih fakuliteitah je prišlo doslej do velikih vn ve6kratnih spr&memb učnih načrtov in programov, kar otežkoča in podaljšuje štu-dij. Ne bi oimenjali vseh poseb-nositd, ker jih je preveč. Sma-tramo pa, da bi morali vsa ta vprašanja sedao enkrat dokonč-no rešiti v ofcviru univeirzitet- 4 nih in fakuiltetnih statutov.
Kot smo že omeinili, imajo po-gosits spremembe v učnih načr-tih svoj odraz itudi v kvaliteti študija. Klijub temu pa smo lahko s kvaldteto in povprečni-mi oceinami študentov zadovolj-ni. M-nogo neuspehov pa je prav gctovo rezultat neiurejenih štu-dijskih pogojev, ki povzročajo, da študentoe mnogokrat ne di-plomirajo v štirih ali petih le-tih, ampak se jim Studij zavleče za leto, dve ali pa celo tri. 2e gleds na splošne potrebe naše družbe po novih kad,rih bo treba to vprašanje učaih uačr-tov in statuitov rešiti tako, da bo bodočd visokošolski kader za-dostil vsem znanstv&nim zahte-vam univerze in naše prakse, da pa ne bo podvržen tradicio-naloiim, nesistemationim in ne-smotrnim manevriranjem okoli študijskih načrtov. Kvaliteta di-plomantov je ravno zaradi teh vse prepogositih sprememb učnih načrtov neenotna, saj rruorajo študenitje študiraitd pod pogoji dveh aili celo treh učnih načr-tov, kar je n©vzdržno in onemo-goča, da bi se znafl«tiv«<ni naa©»r štud«ntov enotno iizoblikoval.
zano p«rilo med slanino. Ce ga pa erečaš na cesti, bož misldl, da je lord, kar blešči se! Sicer se pa rad drži barov in kavarri'«. Uprava kolegiiia ima do takih študentov zelo strog odnos. Knjige, skripta, in spet knjige so prav dobri študentje.* Naši pridejo pa tudi sldke, ki vise po stenah. (tudi Ava Gardner — v zelo pomanjkljivem oblačilu — je na spisku drobnega inven-tarja!)
Naši fantje niso kar tako
In vendar se vrti! Kolegijaši so prav dobri študetje. »Naši fantje niso kar tako!« pravi ravnatelj Tavš, ki sedd v pisar-ni uprave že od leta 1951. Mož gleda strogo skozi debela očala v svet, a za to strogostjo se ekriva dobra duša. »Petinosem-d«set procentov jih doforo štu-dira, lenuhd pa morajo ob kon-cu leta zapustiti dom. Pa po-glejmo še nekaj razmerij: sta-rostno gre od 19 do 28. leita; na-rodnostno: 82 odstotkov Sloven-cev, 18 odstotkov i;z drugih re-publik. Med fakul'tetami je ne-kako ravnotežje. Brucov je ena četrtina, diz delavskih družin je okoli 11 odsitotkov kolegijašev, ostali so predvsem iz intelekitu-alnih družin«.
V kolegiju je hrana dobra. Dnevno do 2800 kalorij, plača se pa po 3.300 dinarjev na me-sec za tri obroke. Komur ni kosila dovolj, lahko čaka na do-da:tek. »Nekateri dobivajo pa-kete od doma in vzamejo vse tri oforoke. Jaz in še mnogo drugih tega nimamo in zrnore-mo komaj kosilo in večerjo. Tešč do^poldne, prideš premra-žen iz mesta in utrujen od pre-davanj, potem t'i pa še rečejo, da sd požeruh. Sicer pa človek nima od življenja dosti več kot krožniik župce ...« modruje nek »r&petaš«.
Radio v menzi je prekiniil z lepo italijansko melodijo. Na sporedu objava uprave. Poziv, naj kolegijaši prinesejo poirdila o opravljenih izpitih. »Ta radio nas pa večkrat spravi v slatoo voljo. Zdaj zahtevajo izpite, zdaj poziv za plačanje stanari-ne in še drugo, vbo poezijo ti pokvari. Zdd Ae md, ko-t da bi me kdo tolkel po glavi, ko to poslušarn...«
Harem v omarl
V sobi N. (številka ni.važna!) imajo harem v omari. Polno na-ročje slik devic vseh kalibrov in kategorij je lastnik privle-kel iz nje. Izrezki iz časoplsov in revij. Fant je bil najbrž v inozemstvu.
»Ali jih viddš, te trofeje? Sta-vim dve kosili, da ne boš našel v Ljubljanl podobne zbirke. Prišel pa je nekega dne neki fič-firič in me je toliko časa prosil, naj mu dam dve, da sem se ga končno moral usmilitd. Povem ti pa, da sem mu jih prav nerad dal! Videl sem, da imaio v nekaterih sobah take slike obešene po stenah, toda jaz to  zbiratn saroo  za arhiv!«
Iz vdšjega nadstropja se je nek študenit v menzi hvalil, da živi od pisanja. »Kaj pa pišeš, drame, romane, povesti?« — »Ne, domov pišem očetu po de-nar...« — »Ampak to je že star vic!« — »Naj bo star ali mlad, glavno je, da res živim od pisanja ... sdcer pa precej študentov  živi od pisanja...«
Kaj sta povedala dva direktorja
Upravni organ Akademskega kolegija je od 1954 leta naprej gospodarsko     razstavišče.     »Ni
res, da' bodo vrgli študerite na cesto« je izjavil ravnatelj Tavš. »Pač pa bodo študeirte izselili šele tedaj, ko bo preskrbljeno enakovredno stanovanje z isto kapaciteto.« Nekao podobnega je povedal tudi direktor Go-spodarskega razstavišča tovariš Krese. »To vprašanje sedaj ni aktualno. Razstavišče se bo ši-rilo, lepega dne se bo sredi na-ših zgradb znašel kole-gdj, 00-koljen od vseh strani. Logično je, da iu ne bo mogel biti takr rat več študentovski dom. Stu-dentom bomo zgradiLj novo po» slopje in jih presellli. Toda to še ne bo tako kmalu!«
Redakcija v sobi in U kaj
Telefon zvani! »Ne grem pa ne grem ga več isflcat. 2e dva-krat sem bil v III. nadstropju, ta Marjeta pa kljub temu ne da miru!« Položdl je slušalko na mizo, čakal nekaj časa in nato zagrmel: »Zelo mi je žal, vse sobe sem prelekel, ampak rečem vam, da ga res ni!« De-žurni vratar in dežiTfni Student imata veliko dela, zlasti s po-što in tele!fonom.
Koga bi še obiskali, ekonoma^ hišnika, upravni odbor, študent-ski svet, redakcijo lista prlmor-skih študetov »Naš glas«? Prav, kar tja pogdimo. Toda kje so stroji, uradniki in dopisi? Na mizi ni drugega kat skrdpta stvarnega prava. Ald bi se dalo dobiti vsaj urednika, proslm? — »Je trenutno od&oten, čaka v menzi na dodatek!« Mnogo sob je podnevi prazndh. Kolegijaši hodijo na predavanja, drugi v knjižnico, tam je vsaj dopoldne toplo ... Odnosi med stanovalei v sobah so različni. Včasih se srečajo antipodi, to ni dotoro. Tu pa tam se kdo kar sarn pro-glasi za šefa sobe in hoče, da obvelja njegova beseda. Podjar-mljend podanik kuha zaroto. Družbenega življenja v kolegi-ju ni. Ni prostorov. Pred leti so prirejali v menzd plese. Nič pri-da niso bili dn so se radi izro-dili. Tu pa tarn je soba, ki je večkrait zbdrna »baza« dabrih znancev. Debate in izmenjave mnenj. Predmet: nove tehnična iznajdbe, novi filmi, politdčn-i dogodki, kino, novostd na uni-verzi   in  privatne   zadeve.
Na hodniku nehote obstaneš. Od kje tak viJc in krik? ... Mi-lutinovič, Vukas. 2oga gor, žo-ga dol, žoga tja, žoga sem .. .< Aha! Tam so se pa najbrž zbrali bratje icz drugih repub-lik! Pod to streho žive študent-je z različnimi usodami in raz-ličnimi značaji. Eni so optimi-sti, drugi vidijo vse črno. Med naprednLmi študenti se najdejo tudii nazadnjaiki, toda na vse enako sije toplo sonce.
Med kodegdjaši-realisti ddha idealist, plava v oblakih ter sanja. Ne more se vživetd v življenjsko stvarnost in njeno borbo. Vsak hodd po svoji poti, toda končni cilj je enak: dokon-čatd študij in opravičiti velika pričakovanja, ki jih imajo do njega šolske ustanove in soci-aldstdčna   družba.
Razprava o Studiju
Združenje na strojni fakulte-ti pripravlja aestanek s pred-stavniki industrijskih podjetij in gospodarskih organizacij, s profesorji in zdravstvenimi so-delavci. na katerem bi se po-govorili o perečih študijskih vprašanjih, ki bi jih v svojih določilih moral rešiti novi fa-kultetni   statut.
!¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*¦**.¦»•¦
KLUB ZA MEDNARODNA VPRASANJA
8. decembra je bil občni zbor kluba za mednarodna vprašanja, katerega se je udeležilo večje število študentov naše univerze. Sprejet je bil obsežen delovni program klu-ba. — Prvo predavanje, ki ga bo pripravil klub za med-narodna vprašanja bo v okviru proslav človečanskih pravic,  na   katerem  bo   predaval  dr.   Stanko   Peterin   0
CLOVECANSKIH PRAVICAH
Na predavanje, ki bo v sredo 14. decembra 1955 ob 20. uri v abornični dvorani univerze. — Vabimo člane kluba in  vse  štuednte  ljubljanske  univerze.
llHinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Nov univerzitetni odbor
PREDSEDSTVO:
Predsedniit:   VRHUNC   Janez,   študent  AIU.
Podpredsednika: BULC Marko, študent kemije; &PACAPAN FMUiC, študent stroine.
Sekretar:   TURK  Rado.  študent  prava.
Clani: KNEZ Janez, študent AUU; STOKIN Marko. študent strojn« in VOLLMEIER Lcrjzka, študent germanlstike.
CLANI  UO  Z9J:
BRGLEZ Vida. Stud. VSM; CELIK Janez, itud. ^radbene; GLAVAC Martta, štud. strojne; KLINAR Peter, štud. prava; KOLAR brago, štud. kemije; KOSlR Jože, štud. medicine; LUNACEK Boris, štud. medieine; POPOVIC Janko, štud. prava; SEKAVCNIK Lado, Stutl. arhdtekture. SFILIGOJ Gabriel. štud. ekonomije; STUSEK Anton, štud.   strojne;  SIL.C  Janez,  štud.   elektrotehnike.
ODBOR   ZA  MEDNARODNE   ZVEZE Pr&dsedniik:  SPACAPAN   Franc-Crt.
Clani: POPOVlC Janko, predsednik kluba za mednarodna *vm* šanja; LUNACEK Boris, predsednik IFMSA; STUSEK Anton.
SOCIALNO EKONOMSKA  KOMISIJA Predsednik: STOKIN Marko.
Clani: KOŠIR Jože, predsednik zdravstvenega fonda; SEKAVCNTK I^ado. predsednik štud. samopomoči; GLAVAC Martin, referent xa domove in menze.
KOMISIJA   ZA   KULTURNA  VPRASANJA
Predsedniik:   KNEZ   Janez.
Clani: VOLLMEIER L.ojzka, predsednik bomisije za okrajne klufre; HERIC Miran, pred. kluba ljubljanskih študentov; BRGLEZ VW» tn   CEI.IK  Janez.
KOMISUA   ZA   STUDIJSKA   VPRASANJA
Pncidsednik:  BULC Marko.
ClATii; KLINAR Feter, KOLAR Drago in SlLC Janez.
Premiera baletnega večera
Martin Bizjak: NA POLJU
Mar ni vredno zamisliti se?
Nikakor ni namen mojega ilanka podati poročilo ali ana-lizo študentskih odnosov do kul-turnih vprašanj v širšem pome-nu besede, niti niraam namena komurkoli soliti pamet. Hotel bi le razkriti trenutno stanje pred-vsem na filozofski fakulteti, na akademijah, ostalih fakultetah in visokih šolah ter izzvati po-lemiko oikoli vseh teh vprašanj ne le v okviru filozoffcje in aka-demij, temveč celotne univerze.
Kdo bi dvomil, da bl na sla-vistikr, komparativni književno-sti, na germanistiki, na zgodo-vini ali fHozofiji ter ostalih od-delkih, na igralski aikademiji, na gla&beni akademrrj ali kjerkoli drugje, študentje ne razpravljali o problemih kulturnega udei-stvovanja. Kdo bi dvomil, da se vsi ti oddelki ne ukvarjajo z umetnostjo, ko pa se že njihov študrg sam po sebi suče oikrog vseh teh pestrih, pisanih vpra-šanj! Nekaj pa nam mora biti jasno, in sicer to, da je kulturno udejstvovanje v ožjem pomenu besede, kakor bi temu lahko re-kli, na posameznth oddelkih bolj ali manj zaprto v ozek krog, ki ga oimejuje študij, ki je lasten oddelku.
S tem pa še nisem hotel reči, da zgodovinarji sploh ne raz-pravljajo o gledališču, da sla-visti ne razpravljajo o glasbi Ud. Zdi se mi nesmiselno raz-pravljati o popolni negaciji kul-turnega ud-ejstvovanja, ki bi ne presegalo meje študija, ki je la-sten oddelku samemu. Priznati pa sii moramo, da je poznavanje kulturnih vprašanj s tega zorne-
ga  kota vsaj  pri veliki večini študenov  zelo  majhno.
Kje iskati vzroke za to? Prvi je brez dvoana v tem, da posa-mezna področja kulture v ožjem pornenu besede niso zajeta v študijski okvir oddelka. Drugi, nič manj pomemben razlog, je v tem, da na vprašanja o kul-turni vzgoji doslej naša zdru-ženja sploh še mislila niso. Tretji razlog pa je ta, da po-saimezni odbori klubov ne zna-jo voditi dela ter se še vedno oklepajo večalimanj šablonskih oblik dela, ki pogosto ne prese-gajo isestankov zaradi sestankov ter si ne upajo, morda tudi ne znajo, postaviti na svoje last-ne noge. Posledica vsega tega je, da so študentje v kulturnih vprašanjih dokaj enostransko razgledani.
Toda to stanje se da do neke mere rzboljšati. Ad illustran-dum naj navedem samo primer, ki se je pripetil v lanskem pr-vem letniku slavištiike. Da bi se letnik tesneje povezal med se-boj, je uvedel skupinske pred-stave v gledališčih. Ta svoj cilj so dosegli, obenem z njitm pa še drugega, nič manj poimemb-nega. V gledališče je namreč začelo zahajati vedno več štu-dentov, sprva nekateri res za-radi tega, ker so pač tudi drugi kolegi šli, polagoma pa tudi za-to, ker jih je stvar pričela za-ntoati. V semiinarju, na sesitan-kih so bMe debate, ki so se sprva suikale okrog dela same-ga, a so se kmalu razvile pre-ko te ograde na področje igre, režije, scene itd. Res so s tem prišli    štadentje    na    področje,
Koncert S. Skalarjeve
Po vtisili, k.i nam jih je Sablna Skalarjeva pustila pred svojim odhodom na iz.pi>polnjevanie v Pariz, nas je iprvi dei njenenega programa, ki }e obsegal Tarini-jevo »Sonaito v g«, rmenovano »Viražji trilček« ter Bachovo »So-nato v g za solo viodiino« precej raizočarail, kaijti upravičeno smo pričaikovaili ve<f.
•Res je, da so nelkatere kvalitete njene igre izstopaile in vzbuiale o>bčudovamje, veodar nj dosegla one vrste poipolnosti, pri kateri človek pozaibi, da je recimo ton 3ep, fraiziiranje dobro premi^ljeno, skra'tika, da je to ali t>no srjajno, ker mu prapričljivost podajanja ne dovoljuje, da bi raz-clenjevail oJl(i5no celoto. Namesto tega je biilo oipazm občutno niha-nie koncertantikiinega razpoJože-nja, tako da &e ni mogla povzpeti do one podnote občutja, k'i edina lahko fX)slušaJca prevzame. To je tudi vzrok, da so njene kvalitete prišle do izraea bodj v hiitrih stav-kih obeh sonat, ker tam prevzame vazno vlogo tehnična koncentra-ci'ja, za katero se lahko neraapo-foženje iiv»'jailca nelkoliko skrije, kar pa ni mogoce pri počasnih stavkih.
Morda se lahko zahvaJimo doil-gemu odmoru, da nam je bilo mogoče spoznati resnlČne sposob-nosti milade umetnke. Z nezadrž-nim ipoJetoni in ognjevitostjo, ki ji )€ lastna, nam je poustvariila Sukovi skladbi »Un poco trtste« ter »Bunlesiko«. Glovek t>i dejal, da j« sedaj druga kakor poprej.
Stravinskega »Chanson Russe« je, kaJcor smo lahko piriičakovali iz naslcva skladbe, nasilomjena na folkilorne elemente. Koncertantka je dosegila z rahlim melanholič-nim senčenjem presendjivo stop-njo u-čmka.
Uradrai del koncerta sta zakljti-žili »Rondo — fantazija« od Šva-st ter Ravelova skiadba »Tziga-ne«. Obe skkdbi sta dosegll ži-vahno navdušenie občinstva. tako da je Skaiiarjeva- dodalale »Can-zonetto« iz violinsikega koncerta Čaijkovskega ter Fauirejevo »U-8pa.van.ko«.
Profesor Pavel Ši^ic, ki je se-tdel za klavirjem, je ves pjrogram
apremiljall   izradno   rahlooutno  in zadržano.
Saibino Skakirjevo odlikuie ve-l:ka m.uzikalnO'St, svetal tempem-ment, ki se kaže v iizredno živi in tapH igri ter zanesdjiv muz'i-kalni spomin.
V.
kjer niso doima, kot temu pra-vimo. Vendar debate kljub te-rou niso bile brezuspešne. Jasno se je pokazalo, da bi bil tu po-potreben stik s študenti igral-ske akademije.
Takih priinerov je več, saj jih najdemo skoraj na sleherni fakulteti. Toda drugega in tret-jega koraka ni storil doslej še nihče, razen redkih posamezni-kov. Ni pa tu samo problem gledališke umetnosti. Enako po-memben je problem likovne in upodabljajoče urnetnosti, pro-blam glasbe itd. Toda. kako to vprašanje rešiti, kako vse to približati študentom? Marsškdo je mnenja, da nas bo rešil iz za,gate novoustanovljeni klub. Res je, lahko bo to rešil klub, toda le v primeru, ako ga bodo podprle vse fakultete. Sicer bo pa klub ostal osamljen, zdru-ževal študente, ki so že sedaj zainteresirani za ta vprašanja, jim omogočal lažje izživljanje, nikakor pa ne bo zajel širšega kroga. Nad tem se je vredno zamisliti, sicer bodo hodili na debatne večere spet slavisti in komparativisii, morda še kdo drug s filozofpje, na glasbene prireditve samo študentje-glas-beniki itd.
Bodimo odikriti! Narn je potrebno mnogo več. Potrebno naim je približati študentu stva-ri, ki so mu tuje, pojasniti mu vprašanja, ki si jih sam ne more razložiti.
Ta problem se mi zd« zlasti pereč na filozofaki fakulteti, deloma na akademijah in dru-god, zlasti tam, kjer gre, kot sem že prej omenil, precejšen del študentov v prosvetno služ-bo, kjer bodo imed ostalimi d^olžnositml imeli tudi to, da mlajše vzgajajo tudi na kultur-nera področju. Skrajni čas bi že bil, da bi se mi vsi zamislili nad temi vprašanji, kajti iz leta v leto prihajajo na univerzo ge-neracije, nerazgledane v kul-turnih vprašanjih, odhajajo z nje v najboljšem primeru vsaj enostransiko poučene in to rev-ščino prodajajo mlajšim.
Kaj več o tem pa naj pove polemika!                      • S. B.
I^etošnja pretniera baletmega večera nam je prikazala štdri, po svojem stidu kot po koreo-grafskih osinovah popoilnoma razMna dela. To so: Amazonke, Les peit riens, Balada in Polov-ski plesi. Pnavziaiprav nam ta balietni večer ni pritoazal dosti novega v repertoarju, kajti »Amtazonke« smo že v prejšnji sezoinii g.edali na našem odru v baletnem viečeru, ki ga je pri-praivil v februairju 1954 Nenad Lhatika. A tudd eelovečerni ba-let »Srednjeveškia ljubezen« iz katerega je vzeta »Balada«, nam je še dob.ro v spominu. Nova jle zia nas drugia slika, pa-storalni baleit »Les petits ri-ens«, ki je toikrait doživel na ljubljanskih deskah tudd prvo izvedbo v Jugos-laviji. Zadnji, temperiamientoi »Polovski pLesi« pa sio efekten zaključek večera. Scena vsh štišiirih baletov je stiliziiriama in hoče priičarati gledališču 5iimv«čjo perspetotivo, kar ae je z r&šibvijo črne^gia ho-rizomta in perspektuvno grajenih kulis tudi posir.e6ilo.
Amazonke balet po Janine Charrat in Ma-urkea Sarnazina, ki ga je za n.aš balet priredil Neinad Lhatka, nam prikaže boj med svobodniirriii konja, vajenih priostostii in stepe ter med anna-zoinkami, toi &i hooejo te divje živa,H, polne ognja, ukroitiii, a poskus plačajo z življenijem. Vlogo belega komja, ki s svojo močnio sugeslavno sdl^o na koncu zmaiga in potegne za seboj ostale komije, oam je letos pred-stavil (iizredno niadarjeni plesa-lec Hearik Neubauer. V svo-jem podaj ainju se je močno pri-bl,ižai» idealnemu liku neukro-čenega konja, kot ga zahteva deLo samo, vendair bi lahko v nekateriih trenutkah svoje ge-ste dzviaijial bolj tempeTamentTio kair bi tudi us^rezalo tempepa-mentu mliadega žrebca, v kate-rem sile kljub njegovi večjii d*ihoiv!ni moči kar prekipevaj'O. Vlogo dveh črnih konjev sta int.erpretinala Garazd Vospernik
Pavel Oblak
Odrešenje
Mrtve misli se vrtijo v kolobarju Joj in sonca več ne bo Niti zvezd nad travnato zemljo Mraz bo kakor v januarju
In nekoč je bilo vse tako svečano Srce srcu vdano
Sanje so z resnico zlile se v objem In Ijubezni sij je trepetal nad vsem Dnevi toph dih telesa in krvi Tiha radost dveh Ijudi
In je vse vse je prešlo
Vsa človeška strast in tiha radost z njo
Mir rair prazen mir
Kakor z blagim vetrom privihra pomlad
Naenkrat
Blisnilo je skoz vsemir
Dušo je preplavilo
Naj bi misli sto se zoperstavilo
Luč luč belih dni svetloba
Sanje sanje kakor onkraj groba
Nič bojazni več
Naj je žarki dan
Naj je mrak preteč
Kaj bo kaj ne bo
Dvignil se pogled je vdan
Kot molitev pod nebo
Ltič luč belih dni svetloba Sanje sanje kakor onkraj groba
Zive misli se vrtijo v kolobarju
O še sonce bo
Zvezde nad zemljo
Dan nov dan po noči in viharju.
in Janez Miklič. Z veliikim no-traniiim cbčutkom za igro nam je zaplesala Tatjana Rernškar-jeva kraljico amazonk. Na-sproti &oli.5tom pa ostah ansam-b&l ni vedno pokaz,a. taste ho-mogeaosti im enotnosti, ki je pri zborovskih nastopiih -tako zaželjena.
Balet Les petits riens, J. G. Noverra, nas naenkrat prestavi vi okolja brutalne borbe za ob-stoj in niadvlado, ki smo ga vi-deli v »Amazonkah«, v svet pnostosti, svobode in naivne preprostostd. Tako kot Mozarto-va glasba sama, ki je temu ba-letu muzikalna osnova, ni problemska in se ne ukvarja z dlustri.ranjem življieinskih ali drugačnih težav, je tudd balet, ki sta ga .koreografirala Pia in Pino Mlakar, poln igrave naravnosti, preprosto igranje in veselje nad naravo in živilj'&njem. Zato tu ixi .tležišče na vsebini .sami, pač pa na ple-su, fci bi moral ob Mosartovi glasbi izveneti v krdstailno čist balet, kar pa o naši izvedbd ne morerno trditd. Od treih dam ki so jih kreiinale Bredia Pret-narjeva, Vida Klančarjeva m Štefandja Sitairjeva, je prvanaj-bolje podala svojo vlogo in to inniogo bolje v drugem delu kot v prvem. Gorazd Vospemik in Sfcarie Poldk kot kavalirja, pa sta z velikim občutkom za fdne-se, ki jih zahteva pou&tvanitev Mo&artove gla&be, dopolnjevala prejšnjo trojico. Prijetn-o pre-aenečenje je biua Nada Polikova kot »Amor«, ki je pokazaLa teh-niično zelo dovršen ples, a 3 priemalo notranjega izraza, 5 kateri'm bi zelo pridobila na ljubkasti, ki j* lastna njeni vlogi.
Balada — fragrment iz celo-večernega baleta »Srednjeveška ljubezen«, je sieer zelo drama-tičnia dn glasibeno (glasbo je na-pisal Fran Lhiatka) ter ples>no dotniselno zgrajena slika, ven-dar po vsiebini preveč vezana na cel balet iz katerega je vze-
ta, ter tako nerazumljiva gle-dalcu, ki »Srednjieveške Ijubez-ni« kot celote ne pozna. Nera-znmljiva je scena, ko »kne^i-njina vest« stopi iz slike v ozad-ju. S samim okvirom »ba^afje« sc to ne da opraviičLti, kajti »ves.t« nastopi kot posledica knje§vnjinega ljubrmkanja s pa-žem medtem ko je njten mož na boi'.§ču. V »baladi« pa 0 nje-nem možu til-č ne izvemo. Tat-jana Remška.rjeva kol kmegimja in Henrdk Neubauer kot paž, sta podala odli'6no Liirič-no zadg-rano vlogo dveh >ljubi>mcev. Kneiginjdno vest je podala Ma-rija Gradova a Norca Janez Miklič.
Zadnji Polovski plesi — balet iz opere »Knez Igor«, je po ko-reagTiafiji Miiraela F-okina na-študdral Slavko Eržen. Tako kot glasbeno jie tudi ple.sno ba-let siilno miO'6n.o zgrajen i'n zeJo prditegne g.edalca. V orke-sitru si slieddjo ni'tmični dm po barvnem spektru bogati el'«mienti s spev-nimi l.iiri1čnd.md, kar daje c&Lot-nerau dielu pestriosit dn aamdimi-vost. Veren prifeaz te nazgiba-nosti v orkestru je na odru ba-letna slika, ki jo je s priecejš-njim temperamentom nuddl gle-dalcem baletni ansambel. Hen-rik Neubauer kot prvi tertair je tretjič v večeru dokazal svojo veLiko plesmo sposobnost in iz-redai cbčutek zia dzrazrti kolo-rit, ki ga zahteva gl.asbana z.a-
snova, medfem ko jp Breda Šmidova kot prva ta.tairka dala svojiemu plesoi, premialo vzih^od-nježke viitalnosita in sugestivno-?M. Prvo sužnj-o j« plesala Ld-dija Lipovževa. OstaLi baletnA ansambel, posetono pa »tatars^kd fantki«, bi lahko z miak> več koncentraciije zaplesali bolj enotno in homogeno, kar hi de-lu  siamo  kari:stiilo.
S tem baLetnlgi v)eiče:r!>m je ljubljianJki balei pokazal sicer zeLo visoko tehnično zmaglji-vost, a o kak§nem niapir&dku cd Jainskega baletnega viežeria ne morem govoriti. Se vedno je csnovni problem aa,še@a bale'.ia neenotno podaijainje p^asa, ta-ko gibno kol izrazno. Vsak č.lan ansambLa nastoipa preveč indii-vidual.no, kar je opravdčljiiv.o za soListe, nikakor pa n,e Ifi.a zbor, ki bi mioral imeti več čuita aa koiektiivno podajanje.
Pri iem jjs tudii vprtašan-je, kakšna je reperto;anna poliiitdka našega baleta. V letošnji pre-mdeni baletnegia večera so L.a.rrie že znane ustvari:tve (razen se-veda »Les petits riens«) ki niso spremenjene ni'ti plesno nitt scensko. Zakaj balet ne naštu-dira enkra.t tudi nekaj no^vih, lahko roman^iLčinih, č|e ne že najnovejiih baletov, ki bi po-menild 'korak maprej dni pa p'O-ži-viKev našega že itiafco precej (negi'bnega   repleritaaiija..
— le
Nova obzorja 10
Ob otvoritvi
V sredo 23. novembra je bila otvoriitvena pniredifev kluba ljubljanskih študentov. V uvod-ni besedi je predsedndk novo-ustanovljenega kluba tovariš Keric očrtal pomen in delo klu-ba v prihodnosti. Poudardl je, da klub ne namerava nadalje-vati s staro tradicijo, kot jo J« imel v preteklih letih ŠKUD. Njegov namen je, ne vmešavati se v sekcije, ki že imajo svojs cilje, katerib pot je začrtana, kot so to akadeimski pevski zbor, akademska folklorna sku-pdna, zabavni orkester itd. Glavni ailj kluba je, da priteg-ne slušafelje akademij, študente filoziofije in druge ter jim nudi možnost kulturnega izživljanja v najširšem obsegu, ki ga je sploh mogoče doseči, njihova izvajanja in prizadevanja po-sredovati drugim študentom ljubljanske univerze in visokih šol.
Na prireddtvi se je razvrstil pred poslušalci program, ki je predsitavljal del repertoarja, ki ga bo skušal klub v bodoče do-seči. Sodelovali so študentje Akademije za glasbo, Akademi-je za igralsko umetnost, kvintet Akademskega pevskega zbora in trije člani Akademske folklor-ne skupiine. Publika je bila s programom zelo zadovoljna, saj je bil na dokaj visoki umetni-ški ravmi. Med glasbenimi toč-kamii sta pianist Branko Cvet-kovič, z izvedbo Bach-Lisztove fantazije v g-molu, in Zdravko Kobuncelj, z izvedbo Sarratije-ve andaluzljske romance in ci-ganskih melodij, (oba slušatelja Akademije za glasbo), požela za svoje izvajanje buren aplavz. Altistka Marija Bitenc je zape-la tri pesmi: Simonitfijevo — Na Krasu, PavčiČevo — Zanjtee in Škerjančevo pesem — Bell oblak. Njena nadarjenost, pri-jetna barva in jakost njenega glasu, je prav posebno imponi-rala poslušalcem. Med dekla-matorji se je odlikoval Janez Vrhunc, študent Akademije za igralsko umetnost, z deklamaci-jo pesmi Jifi Volkerja — Bala-da o nerojenem otroku. Ne mo-gel bi pa rečl, da bi dokaj za-ostajala Marjan Hlastec z de-klamacijo stare škotske balade Edvard in Breda Gostič s Koso-velovo balado Oreh. N.ekoliko več pa smo pričakovali od kvin-teta Akademskega pevskega zbora, ki je zapel tri pesmi: narodno — Kje je moj mili dom, Zepičevo — Slovenec Slo-venca vabi in Gobčevo — Kaj bi te vprašal. Nekoliko slabše pa so se se odrezali članl Aka-demske folklorne skupine z iz-vedbo Šapskega kola.
Obisk svečane otvoritve Je bil zadovoljiv. Zal pa je bila pu-blika večinoma s fdlozofske fa-kultete, z akademlj, to je pu-blika, ki jo srečujemo na vseh ostalih kulturnih prireditvah. skratka, sami znanl obrazi, med kateriml smo pogrešali pred-vsem novincev. Tudi ostale fa-kultete 90 bile zelo slabo zasto-pane, kljub temu, da je bdla propaganda dobro organizirana. To potrjuje domnevo,   da   naša
študentska organizacija vse premalo razpravlja o kulturnih vprašanjih. Skrajni čas bi že bil, da združenja posvetijo več pozornosti   tem  problemom.
Predsednik novo-ustanovlje-nega kluba mi je odgovoril na vprašanje kakšne težave imajo, da jih pri njdhovem delu pred-vsem ovira ppmanjkanje prosto-ra, ki preprečuje nemoteno de-javnost sekcij, kajti dvorana je vse dneve zasedena. Druga te-žava pa je v tem, da jim zdru-ženja doslej še niso skoraj nič pomagala, čeprav bi morala to že zdavnaj storiti.
Povprašal sem še predsednika o njihovem bodočem delu. De-jal je, da nameravajo vsaj dva-krat mesečno pripraviti prire-ddtev. V bldžnji prihodnosti je na sporedu komentiran večer kluba mladih glasbenikov, ko-mentirano predavanje o likov-ni umetnosti in predavanje o arhitektuni. V januarju prihod-njega leta bo samo&tojen kon-cert Akademskegv^ zabavnega orke&tra, Akademski plesni klub pa namerava prirediti plesni turnir. Tudi številni li-terarni večeri so na njihovem programu. Ako bodo na razpo-lago sredstva je sklenil klub opremiti dvorano s potrebniim inventarjem, s časopisi in revi-jami ter tako nuditi študentom v prositem času, zlasti pa tistim, ki se vozijo iz odaljenih krajev, pnijeten oddih in zabavo.
S. B.
Od slovenskih revij so maribor-ska Obzorja tista, ki že najbolj redno iizhajajo. Zadnja, 10. šte-vilka, fe precej pisana, toda le?o-sloATiii del še vedno zaostajja. za esejistlčniin.
Anton Iagolič objavlja odlomek z naslovoin Kriza Petra Drazga. Odlomek kaže, da se Ingolič pri-zadeva ustvariti resnjičnejšo podo-bo ^loveka in stvarnostii mimo tii-ste> ki smo ]o srečavali pri njem v po'1'p.reteklem času. Kljuib temu se <futi tudi v tej iprozi še nekaij skomstruiranosti. Zdi se, da je Drozgova kriiza (ki je v nekem po-gledu že zlom) premočna in da je pisec premalo tijpošteval na za-četku orisan Droc&gov značaij. Si-cer pa je težko sodici ipo odlom-ku.
Proza F. Godine Srečal sem MI-odraga jfi drobna črtica brez več-jih piretenzij.                    __
Nekakšno lirfčno filozofiranje o nairavi in človeku ¦predstav.lja Vedr:Tijakov odlDmek iz potoipisa OMalki nad moinjem. Druga. pojlo-vica odlomka  je boljša.
Več svezine ie v Doilarjevilh Sa-moigoivoirih na AkroipoJi, v katerih razimisLja pisec o večno leipi heien-ski kulturu
Poazija ne prlna?a ipresenecenj. Anton Vadnik objav.lja dve pesmi (Zadnje spanje, Nočni roman). 1o *je apet tfiipiiono »vodnikovjka« šti-munga s tistim aibstrak.tnim sve-tom, kaimoir mu včasih težko sfle-dimo in nas ne gane.
Janez Ovsec obijavlja dalgšo pe" sem, oib kateri naj zapišem: več jasnos-ti. Poezija nj nametavanie asociaoij niti igra % rebusi.
Pri F. Oniču opažamo neko stagnaciijo, dasi sta objaviijeni pe-smi nad n/jegovim povpfečjecn, pcr sebno druga. Ostalo poezljo &o prispevaJi: M. ŽmidadSič&va, Ka-čičeva, Mevlja in Slamnik.
Od esejev in prikazov izstopa-ta Primčev članek o Thomasu Mannu, ki odkruva marsfkatero zanimivost tega velikega, pri nas se ne dovolj znanega iprozaista — ter    Grilnov    prikaz    hrvacskega
pisca Ranka Marlnikovt^a, ki se bo nadaljeval.
Boaidar Borko je ob stoJetnici ro^stva R. Verhaerena prispeval skico o tem velikem flandlrijskem veldkan^u.
Marja Borsndkova oibjavlja to-krat tri za literarno zgo/dovino pomem^bna Cankarjeva pisma Levcu.
Ocene In poroč:'la: Jaro Dolar ocen/juje Rudoifovo zibirko Svec in jaz. Ocena je skoipa in ostaja bolj p-ni vrhu. Od ostalfli drobnih zapiskov n.aij omenim Kosmove Zapiske o kajiževnosti eviroip-•skiih obrobnih dežel. Nova oi>-zorja so sicer pokazala zadin.je.čaise na,predek. .postala so bolj pisana, toda leposlovni del, v prvi vrsti poeaija, večkrat kolcba na aivojjiu poAnprecja in  stagnaciije.
Vsi študenti, ki poznamo prof. dr. Antona Sovreta s predavanj in iz njegovega literarnega dela, mu ob njegovi 70-letnici iskreno čestitamo. Obenem želimo, da bi nam še dolgo posredoval svoje znanje in nas seznanjal s kul-turnimi vrednotami antičnega sveta.
ŠE TA PROSTOR
Stiri osnavne orgainizacije pri-rodoslovno-matematične in filo-zofske faikultete, • k!i vkljiučujejo dva tisoč študentov v svoijih vr-stah in odbor PZ so sprejcle do-pis pravnega oddelka ipravno-e-konomske fakultete. da morajo do 1. januarja zaipustiiti skromen prostor v umiverzitetni stavbi, soba štev. 71.
Vemo za »spložno znano dej-stvo, da je na pravnesm oddel-ku . . . veHka stiska za prostore. Toda kie ni? Ne moremo pa s.p,re-ieti odločitve, da »da je porr&bno izkoiristitii vsako, če tudi skrom-no priliko« ;jn to na račun štu-denstskih orga.nizacij, kii ima sa-mo ta kotiček. Pred letom smo odstoipij tri sobe Institutu z-a krimiinologijo m s-e vsi preselili v en prostor. Toda to ie že pretek-!ost! Ne vemo, kako je prišlo pred-stojniištvo na naislednjo misel: »Vsi sedanji koristniki te sobe z •zpraznitvijo ne bi bfli tdliko pri-zadeti. ker b! po Tijavi npiravnika Šmdenskega naselja v zameno !ahko doibiiH ustrezen prostor v §tudentskem naselju samem, ka-mor taki organizacijski prosto-r: po svoiem namenu bolj spa-dajo . . . «
To je ndpoznaivanje dela Itu-dentskih organiiizacfij in -n;jihovega obsega. Organkacije delujejo na fakulteti  oziroma  v   univerzitet-
nem merilu, ne <pa v okv.iro ?tu-dentskega naselja. Dela se na fa-kulteti. Tu so cpoJdanski kontak-ti z okrog 20 klubi organizacije. Tu je stik študentov, središče nj5-hovih po^ovorov o delu njihove organizaciije. Soba je zasedena na-vadno ves dan. Ali naj žtudentje hodijo v študentsko naselje? Ka-tero vodstvo ZšJ lahko zahteva to od njih, ko so predaivanja in serninarji in vse študentsko delo na univerzi, prvi sitnnaz/rjii in NUK. Skratka: živimo na univer-zl! Te odlo^itve ne moremo spre-jetii, kJi]'u>b temu, da vemo, da bi prostori fakuhetnkn sodelavcem bili potrebni. Ali: sp*rejmemo od-lok, 2e nam predstoirvištvo pre-skrb] prostor na univerzi, gimna-z::ji ali v Narcdno-univerzitetni knjiižrticL
Č. L.
Rudarji v Mežici
Študentje IV. in V. letnika rudarske fakultete so pred kratkim obiskali dva pomemb-na slovenska rudnika. V Meži-ci so si ogledali rudnik svinca, flotacijo in topilnico. Po ogle-du tega pomembnega rudar-skega in industrijskega sredi-šča so se napotili v rudnik Velenje. Navzoči so bili tudi pri svečanosti, ko so velenjski rudarji slavili svojo letošnjo veliko gospodarsko zmagOt namreč milijon ton izkopanega premoga.
Po ekskurziji rudarjev bodo v prihodnjih dneh odpotovali na študijsko ekskurzijo tudi Ijub-ljanski metalurgi, ki se bodo na svoji poti ustavili najprej v Celju in si ogledali cinkarno. Pot bodo nadaljevali v Mari-bor in Kidričevo.
KLUE   ŠTUDENT07   UUBLJANSKE   UNIVERZE
p r i r e d 1
V  TOREK, dne 20. decembra ob 20.15 v mali filharmonični dvo-
rani VECER KOMPOZICIJ — kluba komponistov Akade-mije za glasbo.
Na sporedu bodo dela: Lampreta, Zigona, Vremšaka, Stl-bilja, Fajdige, Petriča, Božiča in Srebotnjaka.
V  SREDO, dne 21. decembra ob 20.15 v prostorih kluba na Mi-
klošičevi 5a LITERARNI VEČER, na katerem bodo brall svoja dela: Kovič, Rlinatti, Zlobec, Pavček, Božič in drugi.
AKTUALNO NEMSKO VPRA5ANJ2
tudeutje in bodoča armada
Med študenti po svetu
Na razvoj povojne Nerračije lahko gledamo s sirnpatijami, kadar gre za ponoven dvig na-roda, ki je pretrgal vse vezi s preteklostjo. Toda to je največ-krat tako težko, da skoraj ni-koli ni mogoče reči, da so vse prejšnje tradicije pokopane. To je ravno vzrok, da na današnjo Nemčijo mnogakrat gledamo skeptično, da o>b njenem ožšv-Ijanju vedno znova i-n znova imislimo na preteklost, ki je prinesla toliko žrtev in napisa-la v zgodovini Nemčije eno najtemnejših poglavij. Nemčrja se krepi, toda v svetu je danes irtnogo takih, ki se upravičeno sprašujejo, ali je ta razvoj pa-meten in ali ne bo morda pri-vedel do tistega usodnega sta-nja, ko bo vprašanje miru (kl tudi sedaj ni idealno) zopet problem in ga bo rnnogo teže rešMi kot danes.
Toda zakaj tak skepticizem? Vprašanje je upravičeno in od-govorov je več. Prvič — ogro-men razvoj indiustrije, ki kaj larnalu lahko spreme.n} svojo smiaroljubno« vlogo, pomeni do-kajšnjo nevarnost. Drugič — povojna nenaška armada, po-vojni militarizem, beseda, ki jo tako težko sliišimo in je tudi v Nemičji o tem več mnenj, lahko privede znova do kritičnega položaja. In tretjič — ideje, ki so ostale, ki pa imajo imnogo manj privržencev kot poprej in mnogo več nasprotnikov kot kdaj koli. Te ideje dejansko obstajajo in se manifestirajo na najrazlitčnejših področjih. Vze-mimo sam.o za primer vrnitev vojnih ujetnikov, ki so bili fprejeti s takim hrupom, kot <ia bi se vračali zmagovalci, ne pa poraženci, ki so v iminuli vojna storili marsikatera grozo-dejstva. Vendar je ta idejnost, ki se mnogokrat še danes po-javlja, najbolj nevarna, saj av-tomatično potrjuje prvi dve točki.
Pustfrmo ob strani ta raz-mišljanja m preidimo na vpra-šianje, ki ga želimo obravnavati — neimška študentska mladina in   bodoča armada.
Z ustanovitvijo ne>mške voj-ske je prJšlo dio aktualnega vprašanja sodelovanje študent-ske mladine v vojski. Seveda je bilo več različnih mišljenj, ki »o se v glavnem osredotočila na vprašanje, al» je sploh pri-merno za študente služiti voja-ški rok ali ne. Toda vsa ta razpravljanja so bila brez osno-
ve, ker morajo Po zakonu tudi študentje služiti vojaški rok. Kljub temu pa je bila ta raz-prava zanimiva, saj smo dobili dovolj jasno sliko mJšljeivja da-našnje nemške mladine, ki se danes, deset let po porazu, ne ogreva preveč za novo armado. V vseh nadaljnjih razpravah o vojaškem roku za študente so predvsem govorili o tem, kdaj naj študentje služijo vo-jaški rok, pred študijem ali po končani diplorni. Mnenj in go-vorov za eno ir\ drugo odloči-tev je nešteto. Akademski po-klbc in razvoj intelektualca zahteva nemoten študij. Druži-na in relativna starost (26 let) po diplomi zahtevata, da se vo-jaški rok odsluži pred vpfsom na univerzo. Nasprotno pa kon-tinuiranost študija zahteva ta-kojšnji prehod iz gomnazije na visoke šole. Samo teh nekaj mišljenj kaže, da ni rnogoče vseh mnenj stisniti v neko enotno formulo. Zato So na konferenci rektorjev vseh nera-ških univerz in visokih šol ter predstavnikov študentskih orga-nizacfj sprejeli sklep, da naj študentje samostojno odločajo, kdaj bodo služili vojaški rok. Ta rešitev pa ne prispeva prav ničesar k resnični rešitvi tega vprašanja. Razen tega pa ob-staja še vrsta drugih nejasnih problemov, k» jih bo morala nemška vlada in študentje re-šiti (norrnalna starost za odslu-žitev vojaškega roka, dolžina kadrovskega roka, število vežb itd.).
Ostane še najvažnejše vpra-šanje. Kakšen paložaj bodo imeli kasneje štu.d'entje v ar-madi? Obrambni minister Blank je izjavil, da se bodo morali abi'turienti in študentje potru-diti, da postanejo dobri re-zervni oficirji. Njihova naloga bo, da bodo v novo ustanov-ljeni armadi prevzeh vodilne položaje. Vojašika vzgoja pa naj bi imela prednost pred stro-kovno in poklicno izobrazbo.
Taka izjava nemškega obramb-nega ministra je precej nevar-na, v kolikor vzbuja odnosno hoče doseči pri mladini veselje dio vojske, privrženost k njej, spoštovanje in tisti občutek go-spodovalnostt, ki je bil tako značilen za nekdanjo anmado.
Razen tega pa je popolnoma nepravilno, če predvideva Blank za bodoče rezervne oficirje sa-m>o študente, kar pomeni, da bi bila težko  dostopna šolska  šzo-
brazba pregraja in osnova za diskriminacijo med veliko ve-čino navadniih — neizobraženih vojakov in maloštevilnejšim vo-dilnim kadrom. Treba pa je vedeti tudi to, da je med imlado generacijOi ki žal ne more na univerze, mnogo takih, ki pra-vilno, morda bolj kot študentje, ocenjujejo današnji položaj in vse napake preteklosti. Toda za take je prostor žal le med vojaki.
Velik del nemške študentsfke mladine se vsa povojna leta ni zanimal za vprašanja, ki imajo kakrino koli zvezo z vojaštvom, Napačno bi bilo sedaj ponovno ožšvljati nekdanji duh.
In zakaj vse to razmišljanje okoli nove nemštke armade in položaja, ki ga bodo iimeli v njej študentje? Zato, ker je preleklost mnogokrat še preveč živo pred nami, pa tudi zato, ker v Nemčiji še ni čisto po-zabljena.
študentje in Ciper
V zadnjih tednih se vrstijo demonstracije grških študentov za priključitev Cipra k Grčiji skorajda ena za drugo. V zad-njih tednih je bila največja de-monstracija 27. oktobra, ko je v Ateoah več tisoč grških štu-dentov demonstriralo za priklju-čitev Cipra in protestiralo proti angleški politiki. Ko so študentr je hoteli napasti angleško vele-poslaništvo, ze prišlo do ostrih spopadov s policijo. Končni re-zultat je bil — 25 ranjenih štu-dentov  in policistov.
Politika in univerze
Stevilne stranke, politične skupine in skupinice, ki karakterizirajo današnje italijansko politično življenje, so hkrati glavna značilnost italijanskega študentskega gibanja. Prav za-to lahko rečemo, da so vsa nasprotja in vsi boji, ki se danes odvijajo v tem gibanju, satno prenešeni iz političnega življenja v nacionalnem okviru na univerzitetna tla. To je naravno, kajti vsaka politična sila si skuša zagotoviti svoj vpliv zlasti med univerzitetno mladino.Ta-ko so se pojavile v študentskem življenju vse mogoče kratice od katerih vsaka predstavlja neko politično skupino. Intcsa, UGI, CVDI, FUAN so kratice, ki jih najbolj pogosto srečate v študentsem tisku in drugod ker označujejo štiri najmočnejše politične skupine na italijan-skih univerzah.
Intesa združuje katoliiškie študente. To naj bi bila orgiaini-zacijska formula, ki naj re-produoira politično in kulturno enotnost katoliškiiih študentov na univerzi — nekak podaljšek demokršoa.nske stranke. UGI (Uniiione Galiordica Itialiiana) pa združuje viečino os^tiaiith študen-tov — laikov. CVDI je organi-zacija študentov kiomun.istov. Pred kratkikn so jo razpustdli. Sedaj se komunisti vključujejo v UGI če,š, da nudi ta prdmer-nejše podno'čjs za njibovio pt>J-tiko. Za FUAN s« skpiviajo fia-snsti. To je sd.cer slabo rte&eno, ker s« že dolgo ne skriviajo več.
Vpliiv dn moč posiamezinih skupdn lahko ipniblližno razbe-riemo iz volilnMi rezultatov na zadnjem feoingresu UNURI (Ita-Uja.nstka študentska unig.a), ki je bil majia mieseca v Sagradu. Pri voliitvah novih svetovalcev jc dobila UGI 78 glasiov m s tem 9 svetovalcev, Intesa 72 giasov in 9 svetovalcev, FUAN (fašisfci) 20 glasotv in 2 svetoval-ca, komuniisitd 12 g>*asov in ne-ka manj.ša skupd,nia 3 glasove.
Zadnje oase jle prdišlo do spo-ra med skupiniamd UGI in In-tesa. Druga drugi si med dru-gim očitota boj za prestiž in premioč. UGI zaihteva kot po-goj za sodielovaaje, da se Intesa izj.a'sni ali je z njd.mi v boju proti   reakcionar.nim  Teformam,
ki groiziijo umiverzl im ali je pri-pravljena v svojiih vnsitah dz-vesti razločevanje med tistiimi, ki si želdjo demoikriatdčn© rešitev univteirzi't«tnih problemiov in med ondimi, fei sii želijio reakcio-narnih ¦reform. Z druge stoani pa trdiijo o UGI, zlasti desnd-čarski elementi, momarhdsti itd., da pada pod vpliv komunistov in pre:rokuj€jo, da sd jo bodo komunistd kmalu popolijioma pridobdili še posebno sedaj, ko se  mnoiično vključujlejo vainjo.
Posebno mesibo v vsenn tem pre.rdvianju ,pa dimiajo fašisti v FUAN. Oni se sLeer poislužu-jejo vseh študeintskiih demokra-tiič,niiih origandizaciijskiih te.es, konferenc, kongnesiov dtd., toda samo ziatO', da zahtevajio njihovio ukinitev in povratek k GUF (GLovemtu Uinaversdibairiia fasci-sta) in drugiimi podobnimi or-ganiiz.acijam;i dz č<as>ov duceja. Seveda pnide večknat do dinci-dentov na kaitene odgoivaTJa UNURI z ukorL, *oda fiašdsitd ste na to samo smejejo. Po besedah pnedsedniika UNURI Viittarda Bonini.a je to še edina, kar pre-ostiane tLsitim, ki fcrdovraitno vztraijajo izven stviarnoi&ti in zgodovdne.
Tu simo omendli !>e §iri glav-ne ipolirtiične skupine. Ce bd se hoteli dotiaknditii vseh, ki še ob-stajajo po rafenih univerziitetnih
centrili, bi poirabili preveč pro-sto:ra in časa.
Iz v.?ega tega, zlasiitf pa, 5e bi ee oztirali na množioo krafcic, k^ predstavljajo številne po-litične skupine, bi lahko skle-pali, da s^o italdjansfci študentje politično zelo aktivmd. Pa ni ta-ko! Nasprotno, veldk de. štu-dentov nima za to nobertega zanimianja. Govori se celo o nekem »strahu pred politiko«. Sludentje se bniigajo za študdj, poklic zabave, gavarijo o špantu in žensikah in kvečjemu berejo še La90>pis. In zakaj? Ma.lomeščanska         komodnosit?
Velika skrb za vsakdanjd kruh ali odpor do poliitdikanstva? Kakor koli! Vsi napredni štu-dentje so sd edini, d.a predsitav-lja prav to mniažiično nezand-manje veldko nevarnost za na-daljni demokratični razvoij na italijiainskih undv&rz.aih. Razum-ljivo je, da na dirugi strani reakoionarni elem.en.ti to pasdv-nost podpdraijo. Izmisliili ®o si celo geslo: proč z um.azan.o po-litdlko! To je priišlo zlasfci do iz-raza ob disikusdiji, ali naj se na univenziaih praiz,nuje 10-letn.ica italijanskega odpora protd fa-šizmu. Zna*i,lno j«, da so bisti, ki so bdli protd uvajanju poli-tike na univerze, biii tudii proti praiznovaCTJu desettetnice odpo-ra. V imenu nekega aibs.traktne-ga  in  bolehajočega ifcalijanstva
so pozivali, na'j se vsa zadeva okrog odpona vendar že poikop-Ije din aaj se na grob positavi t«-žek kamen z: requdesoat in pa-ce-fašiisti din odporniki. To pa je e.no dzmed bolj umiTjeaiih mnenj o tej najvetčji prelomnici v  novejši  ditiaitijainski   zgodovdni.
Veindar pa kljub bem očitndm izpadom reakcionairnih sdl, ve-ldk del študentov pasluša stare pesimdce: s politiko naj se ukvairjajo palitlikii, vl sanio mdr-no delajte!
Ta je sta,ra iDeismioa, k,i so jo poznali vsd poCi-tični špekulantje ia so z njo itekoriščali človeko-vo v&6no željo po miru, dru-žind in d«lu. Mlad, komiaj d€-vetnajstleten mod«.nski študent, obsojen na smrt i.n ustreljen novembra 1944, je v svojem z.adnj'em pismu o tem napisal med drugiim tole: »Pustiite naj ukrepa, kdor moire in mora, vi s.amo deiajte i.n verujte! To so nsm govorili, kako so ukrenili, pa vdddm.o dames!...
Ceprtav je danes m«d italijan-skimi študenti velikio itakdh, ki jim v uiše.sih še vedno zvendj'0 marši iz časov naipih.njene re-torike, je mnogo več iakih, ki imajo jasnio predsitavo o danaiš-
nji dtaldjansiki stvarnasti in Id imaj-o gamje besede svoj&ga pad-legia fcolega vedno pred očmd.
Fašizem ni nekaj, kar bl spadialo sa.mo še v preteklost, ker tudi vse tostio,, kar ae je skrrivalo za njim: slatoosti in napake italijanske družbe, ha-ciomalni tempenameji.t, tradici-je itd. nds'O še la-st preieklostu To s.poznaaij'e zahteva konstan-ten napojr vseh napr8dn.iii siil zoper reaikcioniarne poizkuse saa sil«, kd ogrožajo demokratične pridiobiittve in kii se še vedno skušajo v r.aiznd!h oblikah uve-ljavtibi zLasti na univeirzitetnem področju.
Cretko Vidmar
UNESCO za študente-novinarje
Unecso je izdelal za potreba študentskih časopisaih uredni-štev in agencij publikacijo »A5-sistance available from Unesco for editors of youth and student publdcations«, ki bo zamašila vrzel na tem področju. V bro-šuri so navedene vse možnosti, ki jih nudi Unesco urednikom mladinskih in študentskih ča^o-pisov za zibiranje materiala in dnevnih iniormacij.
Učil nas je mojster
Ob polemiki o sistemu tekmovanj
Za ali proti?
V ZADNJEM ČASU SE JE BIiLO PRECEJ POLEMIKE OKOLI SISTEMA V ŠPORT-NIH TEKMOVAN)JIH. TAKO POLEMIKO MORAMO NA VSAK NAČIN POZDRAVITI, SAJ rT' M LAHKO PRINESE LE NEKAJ KORISTNEGA, SKRATKA NEKAJ NlDVEGA, KAR H(; BOLJŠE OD SEDANJEGA. PRIZNATI NAMREČ MORAMO, DA DANAŠNJI SISTEM NIKAKOR NE ODGOVARJA DANIAŠNJIM POTREBAM V ŠPORTU, NE KORISTI MNO-;:!CNOSTI, NI V SKLADU Z DANAŠNJIMI FINANČNIMI MOZ^OSTMI. VSEJ TEJ PO-LtMIKI JE DAL POSEBEN POMEN ŠE SESTANEK ZVEZE ŠPORTOV JUGOSLAVIJE, KI ]Y- BIL PRED NEDAVNIM V BEOGRADU, KJER SO PRAV TAKO GOVORILI O POTREBI SI REMEMB V SISTEMU TEKMOVANJ. SEVEDA S TEM DEBATE &E NI KONEC IN PRAV JE, DA TUDI MI STUDENTTjE Z NAŠEGA STALIŠČA RAZLO2IMO, KAJ MISLIMO O TEJ STVARI.
V začetku novembra je prlšel na povabilo akademskega judo kluba »Olympia« v Ljubljano mojster juda Franc Nim-fuhr s svojim asistentom Jaquemondom.
Gospod Nimfuhr, ki je po poklicu inšpektor dunajske poli-clje goji judo že od mladih nog in je danes znana osebnost med organizatorji juda v Evropi. Je podpredsednik evropske judo-unije in profesor juda na dunajski univerzi.
Teden dni je treniral člane Akademskega judo-kluba in druge judoiste. Njegovo znaje, posebno pa metoda učenja, bo našim judoistom ogromno koristila pri nadaljnjem delu.
Ker je posebno med študenti za to športno panogo veliko zanimanje in ker nam je mnogo v judu zanimlvega še neznano, smo naprosill gospoda Nimfuhra naj nam odgovori na nekaj vprašanj:
Vsekakar lahko najjprej pri-tndimo, <la so danažnja tekmova-nja neprikladna, morda za nas srudenre se todiko bolj, kot za <iruge dlriavlljaine. Kar poglejmo. Sezona teikmoranj v raznifa šport-nih igrah, n. ipr. v nogametu, od-bojiki, košairkii itd., iima dva vr-hunca. Prvii je aponiilad^ nekako maja,   ko gre   &pomla'danski   d&l
vi- na ta način. Seveda to ni pra-vilno, ker mnogokrat ddbe dejnar diruštva, ki so morda maiij storila za razvoj sporta. v nekem kra>ju, kot društva, kti nimatjo podobnih zvez. Zato bvi biilo prav, da fi-nan^na sredstva razdeljujeio po-sebne komisije. Jasno je, d"a naj-več denaria pocrebujejo tista diru-štva, ki sodeJujejo v raznih liga-
tekmovaraja h konou, drugi pa je   ških tekmovan!ji'h in se voziiijo od
jeseni, ko hoče vsaka ekipa na-_dc<kna.d;Hi zamujeno in hoče še v zadnjiih kolih liiigažkega tekmova-nja doseči čilm več, pa naj bo to nisiJov držaivnega prvaika ali pa ¦v^aj #im višje mesto v pirvenstve-nii 'taiblici, ali pa se hoče rešiti iz-padatnja itz 'lt-ge. Prav v tem času pa so tudi iizpitmi toiki. Najvdf fepkov je prav sfpomlaidi in jese-i&, se pravi takrat, ko je šiportnik najibo(l'j zaseden s svo^jiimi .potova-nji na tekme, s treningoim, ki mo-rz bki prav v tem času nafbolj intenaiven. 2e iz tega raiziloga lah-ko že sedaj odgovodmo na vipraša-nje, v naslovu s tem, da se odlo-čmo pmti liigašikemu sistemu.
Seveda ta raal»g, katerega smo oibraiZiložiili, ni ediini, saj vsi vemo, koliko besed iiiz.gubdjam.o o'b več-ntm finančnem vprašanju, ki se awii večkrat norešljiw. Tov. Neo-tičii ]e v Beoigradu dejail, da je tniim») tirsta doba, ko je država dsijaila subvenciie raiznim ^port-niim drustvom. Sedaj ne pade ni-kcamir Tie um, da bi dajall denar tz diržavme bJagaijne Crveni zvezdi a2.i Partizanu. To sta. dva prime-ra iz Beo»rada, vendar bj 'lahko mn.oigo podofonih nasli po v^ej Ju-gos!aiv.:ljii. Ker ni denarija iz >dr-žavne Waga)j,ne, si hočejo ta d'ru-8tva loomagatii na dTU^ačen na^in. Poslužujejo se raznih znancev in timpatfeerjev v ustanovah ter podijetjffli 'm hočeio o^d nfiii izva-o"it: <Hm  ve^ dem.ria. La.hko reče-
01ymipie z velik.iim trudom prav sedaj pflasiraia v zvezno ligo. Mot-da bonno o tein predlogu še kdaj kaj več naip-iisaili.
Iz -vsega tega vidimo, da se ni težko odiločiti za ta proti, ven-dar moraimo ipaiziiti, da ne bi z&~ ston!) vznemirjaili z raznimi iz-stopi posameznih klubov, kar bi raizvoju športa pri nas prav nič ne   korktilo.   Boriti   se   je  treba,
enega   konca^ države^ do   drogega   <ia bo obveljallo na<!elo leraja pri
vseli  tekmovaajih, ad/i  pa vsaj ndki doilocend žportni panogi.
samo zato, da bi ddbili alli i2.gu-bi!i dve točki. 2e zaradi tega je nujno, da spremenlimo sistem tek-mova-aja :n uvedemo krajevno za-konkost.
Moirda bo zanimi-vo, če k tem raz.logom za proti prištejemo še ideje, kii jih je vedno več medna-šimi športnikE, seveda tud.i med študenfi. Že pred tednj ;e vz.budi-la v Ljmfrvl janii veliko zainirna!n,ie vest, da bodo koša!rkarj;i izstx>p:!lij iz zvezne lige, orav .pred nedav-nim pa so tudi cdbojkarji raz-pra>v.l ja'H o spremembi sistema tek-movamj. Vprašanje \t, ^e je ko-ristmo, da koša^rkairjS samo iizsto-pijo iiz z;vezne lige, ker s tem se-veda ne bo rcšen tistj problem, za katctr&ga se zavzeinamo. Po vsej vcirietnosti bi ob tem priTne-ru vskočil n-a mesto Olym^ie le nek drug klub. BoriitJi se moramo, da bi bi] cel sistem spremenien, sam izstop iz lige bi bil morda ce!o le škoda za Šport v Ljubliani.
Kaij pa odfbojlkarj1!? Le-ti so s-tvar zaijel\ globlje. Na skupšo:n:i na.metravaio predlagati, da bi apre-meaiili celoten sistem tekmovainja po kiratjevnj zaikon.itx)«ti, se pravi, da bi uvedllii na,jimanij dve zvezni lligii, vzhodno iz za-hodmo. S tem bi kvaLiteta prav niž. ne anpdla, mo:rda Ibi se celo povečalla. Pred-lo? je tolliivo več vreden, ker so se Oidlbojkairtii  odlločil-.   za  ta  pred!o»
Gospod Minifuhf, aili sre imelii ob Prvi namen je bil, da spcvznam prihoidn v Slovenijo kakšne poseb-vašo organazaoijo in tehnično ne na^rte v zve»i z razvojem juda znanj«, d.rusi<5, d.a vaan poma-gam z orga^nu pfi nas?
Cvetko Jrampuž pripoveduje             v
o delu in problemih LUSK
Ko sem nekega večera po-zvonil pri Trampuževih, mi je prišel odpret Cveto sam, pred-sednik LUSK in študent III. letnika matematično - prirodo-slovne fakultete. V prijazni so-bici je neprisiljeno stekel raz-govor; sicer pa prepustimo be-sedo Cvetu.
~ Saj veste, vsaka nova stvar vleče. Tako je bilo tudi s šahom. Začeli smo, napredovali vn okrog leta 1954 doseglt svoij višek. Takrat smo v postavi Krivec, Vošpernik, Grosek, Blinc, jaz, Vrhovec, Mikunda in Horvait dosegli 3. mesto na dr-žavnem prvenstvu. Naša odlika je bila popolna izenačenost eki-pe. Razen tega, doslej največ-jega uapeha, moram omeniti še uspeh v Grazu 1. 1952. Vsi igral-ci, ki so sestavljali naše moštvo, so obenem tudi odlični študent-je.
—   Odkod kvalitete?
pa   potem    padec
manjkanja članov, kajtl v gi-mnaziji ni nobenega zanimanja za šah. če pa hočeš poslati do-ber šahist, moraš trdo delati že od mladega. Kljub visaki člana-rini — 60 din — bi še kar šlo, če ne bi društvu primanjkovalo potrebndh prostorov in ur, ki si jih moramo za nasa tetemovanja izposojati pri MLO. Priredili smo pa največ tekmovanj od vseh sekcij Olvmpie. Ker pa šah ni nogomet in ker se vsak člo-vek ne razume na šah, je bilo bolj malo obiska, sorazmerno skoraj nič.
—  Kako pa Je z moštvom. kl je doseglo tako zavidljiv uapeh na državnem prvenstvu?
—  Vsi so §e vedno odličnl ša-histi in vsi so si priborili vstop v finale  ter na prvenstvo Slo-
>¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
NAROČITE SE M »TRIBUNO!
KCU da vcllika vežina družtev ij-   k:ijx5b ^emu, d« k jc žeio.-ka ejzupa.      — To je predv&em zaradi j>o-    mH^fM(tnHtn4n«f«H^
venije. Toda žal se ga nismo mogli udeJežili, ker smo bili zadržani zaradi študija, s čimer se razlikuje naš položaj od po-ložaja srbskih in hrvatskih štu-demtov, ki ne zamudijo nobe-nega tekmovanja.
—  Kaj pa fimančna plat?
—  Lani   je   znašal   proračun 300   tisoč,  porabili   pa   smo   210 tisoč din. Letos znaša pa 435 ti-soč, vnešecti pa so že stro§ki za nove ure in za povračilo stro-škov  društvom iz Nemčije.
—  In letoanji načrti?
—• Najprej mislimo prireditl konferenco, kjer bomo obrav-navali nadaljnji obstoj kluba, izoblikovali nov odbor, ter spremenili pravila iz 1. 1950. kajti v svoje vrste nameravamo sprejeti tudi srednješolce, ne pa samo študente, ko>t je bila do sedaj navada.
S temi besedaimi Je zaključil svoje pri.pavedoranje simpatič-ni In mnogoobetajoči šahist Cvet« Trampuž.                 P. L
racijskimi nasveci, ki bi. vaši splošni sponmi Oirgankaciiji in strukturi orgainizaeije juda naibolj ustrezaili. S tem kraidkiim teča.jem pa sem hotel raabistirita po;jme o tehnfiki juda :m dani sncv za na-daljnje detlo. Tret,jdč, ipo zaključ-nem t«iča,ju giraiduirtaiti kader in četntič, za hitrgjšii naipredek va-šim tekmovailcem .posredoivati č:m več srečanj z iinozemskiimi kla*bi, po dirugi straini .pa omogočiri va-šim inst.rukto.rjem iz^potpollnije-vanije na tečaijiih, ki jih vsako le-to prifraja evrotpska judo unija.
Ali ste pri teh vasih na&rtih vsaj d«loma uspeii?
Moram reoi, da so Tezultati boljsi, kakor sem pričakoival. Imam vcis, da je pri vas za judo veliiko z.anima,nie. To jc glavno, vse dirugo boste dobilli io sami u-stvairili. Vedmo vatm bom rad po-magaii, da boste v evropske-tn me-rflii kmailu dosegjLi na tehniičnem pappiSču zinaiten naipredeik.
Kakseo vcis ste dobiJi na tre-ninigih o ilainih našega študentske-ga khuba, miislim na njihovo zna-n.je liin peirsipektive?
Pni(ialkova;l sem, <Az bom tnoral prijeci kar od zaičetka. Presencti'lo me ]e znanje, ki ga že imajo. Vaše HJudi odlikuje borbenost in temiDeraiment. Ime! sem srečo, da ste študentje. Tako sm lahko za-čel s tr&ningi na višj«n mivo.ju. Judo Je znanost in ker jc znano-st vam je pri srcu. Judo vas ne bo razočaral in ker vaim je tudi po-moč zagotovlfena. so perspektive naijbaljše. Miisl^Lm, da bi btili na pr:ihoidnj«m evirotpsketn f>rvenstvu s tafkim materialom pred Icalliijo Ln  Švico.
Kaij predtvsem pocrebuieio naži itidoiiisti v tehničnem to orgaoiiza-cijskem pogiledu?
Pocrebujete ^im t«snejse stllkez ostalimi deželami, da bi si izme-njavalli svoje izkušnje, v mislih imam karespondenco in lkeratu-ro. V tehničnem pogiledu natn vsem veliko tnanika v p-rLmeru z Japonci. Konkrecno za vas: botJ-te se predvsem s fiziiono silo. To je napačno. Grobo silo morate nadc»me.9i)iti s hkrostfo, glbčnostjo in intelektom. K temu pa dodati le sam.o izpopolnjevanie v metlh in prijemih. To pa vam bodo nu-diila !e števijina  tekmo^anja.
Kaj mhVite o rus: opretri in va.dbenih prostorih?
To je strašno. Vse, ka^ rniate na sebi, je skrajno pomamkljivo. Kimoini so iiz trdega blaga in vas zaradi tega na vratu i«i na prsih cdrgnejo. Tudi izdedava jc siaba. Vsak iudo:st potrebuj« oojpate, ki jih na blaem: sezuje. Rla-zine so skorai neuporabne, ker so pre-aiehke in  ^aneimatrjene. Telovad-
nhca m! ugaja, ker je svetla, čista in prostoirna. Maajikafo kcpainice, brez kitinh sl je težko pfedstav-Ijati higieno, ki jo ta šport zahte-va in dokončno sprostisev, ki jo potrebujc talo po treaingu.
Mi lahko poveste nekaij o delu in uapehih ju-da na vaši univerzi?
Dosegli smo, da v jimnazijah judo obvozno poučujejo v okviru te]ova.dniih ur. Sluiatelrji, to je bo-doci ucitolji telesne vz;goje, posiu-šajo predavainja iz juda en seme-steir.
Naše čmatelje bo zammalo ka-ko u^peva jiudo med avstrLjskimi studenti?
Študentie samasrojnega kluba numajo. So vfcljučeni v osta,!ih ju-do Mubih. Na univerzi sicer ob-scaija grupa studemtov — jtidoi-stov. Sam sem na-meraval posve-riti tej sku.pinii svojo pozornost, toda prevelika zaposienost mi ne da.
Marjan Lavrie
NAGRADNI BRZOTURNIR
V d-neh 25. do 28. novembra je šahovski klub Olympia prire-dil nagradni šahovski brzotur-nir za prvaka srednjih šol in univerze. Udeležilo se ga je čez 60 tekmovalcev. Turnir je vodil predsednik šahovske sekcije 01ympie, tov. Cveto Trampuž. V petek, 25. nov., je bilo polfi-nalno tekmovanje. Največ zna-nja so pokazali: Plavšak, Kos, V«rk, Ramišak in Lavrič. Prvi iz vsake slkupine je dobil za nagrado 250 din. Ostale nagra-de pa so še bile: za prvo me-sto na turnirju 1500 din. za dru-go in tretje mesto 1000 din, za četrto, peto in šesto pa 500 din, poleg tega pa še 22 knjig.
Turnir bi se moral nadalje-vati v soboto, a je bil zaradi tehničnib ovir preložen na po-nedeljek.
Posebno ostre borbe so bile za prvo me.sto. 2e takoj v začetku je prevzel vodstvo Grosek, ki je s svojo temperamentno ter borbeno ijgro popolnoma zmedel mlajše igralce. Toda po igri a Gabrovškom se mu je zatakni-lo, zaradi česar je tudi v na-slednjih partijah izgubil marsi-katero točko. Kljub temu pa je osvojil prvo mesto s 14,5 toika-mi pred Trampužem s 14 toč-kami, Krivcem 13.5. Cetrto, pe-to in šesto mesto si delijo Ga-brovšek, Vošpernik in Tomšič, na sedmo mesto pa se je plasi« rai Sušnik.
•TRrBUNA,.    glasllo    IJubljansMh
Itudentov
tfredniltve in uprava: LJubU*-na. MikloS'Levs cests Sa telefon 31 102 — Orejuje urednlSki od^or — Odgovornl urednik: JanJco Popbvlč Student prava — Tekočl rafun Narodne banft« M-KB-\'Z-5Vi - Letna naročnlna Mo dtnar.)ev - Roitopisov ne vra-5amo - Tlsk Casopisno ??ložni-?kgga oodjetja »Slovenskl oorofi»# valec*.                                             ,