Dopisi. Iz Maribora. Tajčer Mihl Wretzl, ,,paverski kmet" in strah Nr. II., je dobil ,,orden" za zasluge pri šolstvu. Ni sicer kake knige za šolo spisal ali novo motovilo za računstvo izumil, da bi zasluge za ,,šolstvo" imel; zaslug si je pa vendar pridobil s tem, de je s poslancem g. Brandstetterjem v zvezi na noge spravil n o v o šolo v Radvanji blizo Maribora, ktera je izklučljivo nemška ter ima poglaviten nainen, med zarodniki ,,paverskih kmetov", Wretzluovih sosedov, nemštvo širiti. In to je res z a s 1 u g a! Ker se namreč po drugih narodnih šolab in menda tudi v magdalenski predmestni šoli pedadogika vsaj še zaletava v slovenski abecednik, in torej nemškutarjenje vendar kolikor toliko overa, je Wretzl že zdavno sprevidil, da to nič ni, marveč treba za slovenske otroke posebne šole, v kterej pedagogika ednim skokom plane na Demško lojtro, po kateri se mladež v par letih spne do popolne nemške omike. Da je taka odločnost v resnici zasluga, spozna vsak, kdor je tako srečeu, da ne ve cel6 nič o žalostnih vspehih nemških šol za slovensko mladež. Mi torej g. Wretzelnu k prejemu ,,ordna" iz srca čestitamo, in to tim bolj, ker se dan denesnji zasluge za ljudski blagor tako redko priznavajo in odlikujejo. Ker je Wretzl ob enem pri vsaki volitvi vtepal volilce ,,paverskega" stanfi med privržence nemškutarskih kandidatov ter tako zopet in opetoma bistveno nemškutarski in Hberalni stvari do zmage pomogel, je res poslednji čas bil, da so se na višjem mestu Mihelna Wretzelna spomnili in ga po zasluženju tudi počastili. Toraj, na mnogaja leta, Mihelnu WretzFnu! Iz Celovca. (f Čast. g. spiritval Karol Dttrnwirth.) Gotovo bo mnoge bralce rGospodarja" zanimivalo zvedeti žalostno vest, da je 5. g. K a r o 1 D u r n w i r t b, kn. skof. dub. svetovalec in spiritval v krškem semenišču, dn6 11. t. m. umrl. Bil je se le v 46. letu svojega življenja, izgleden duhovnik, v resnici prav vzor kandidatom dubov8kega stanu, kterim je bil za duhovskega očeta postavljen. Bolebal je že več let za jetiko, da smo vsi vedeli, da ga prej ali slej zgubimo; pa to nam žalosti ne manjša, ker smo zgubili moža, kakoršnjih je dan denešnji prav malo. Da ne opisujem dalje ujegovih zaslug pri vodstvu kandidatov duh. stanii, omenjam le to, da je tudi slo vens k a domovina v njem zgubila iskrenega prijatelja in marljivega delalca. — Rojen sicer od nemških roditeljev je pokojni vendar že kot dijak pri rajnem profesorju Janežiču slovenščine tako marljivo se nčil, da je izborno pravilno slovenski pisal in govoril in to posebno rad, ter tako marsiktero slovensko pokveko, ki se materinščine sramuje in jo po mogočnosti zatira, na sramoto stavljal. Ves vnet za duševni napredek ubogega slov. naroda je tudi v odboru društva sv. Mohora neutrudljivo delal in pomagal, da se je lepi namen tega društva tako vspesno dosezal. Bodi toraj blagemu možu v ,,Gospodarjuu očiten spominek shranjen!