w se 11 dni ^^ Perutnina Ptuj ^B 110 YEARS S' maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Podravje Ptuj • Uprava Vrtca v Puhovi ulici 6 O Stran 4 Kmetijstvo Podravje • Pričakovane večje težave s peronosporo O Stran 7 Ptuj, torek, 2. junija 2015 letnik LXVIII • št. 42 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIH RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Kdo bo upravljal z domovi in koliko bo to stalo O Stran 5 Šport Nogomet • Aluminij namesto direktnega napredovanja v dodatne kvalifikacije O Strani 12 Podravje • V ozadju velikih podravskih projektov države 192 razlastitev imetnikov nepremičnin Čeprav je izvajalec del za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje že izbran, pa nad izborom visi grožnja pritožbe neizbranega ponudbenika. V ozadju velikih projektov (poleg avtoceste še modernizacija železniške proge Pragersko-Hodoš in gradnja daljnovoda Cirkovce-Pince) pa še vedno tečejo številni postopki razlastitev nepremičnin v zasebni lasti. \ Strani2inM I ¿iL ' 1> ilgjs ks K **- k Motokros • Gajser v Franciji le za Herlingsom O Stran 11 Tajski boks • Ptujčani na vrhu O Stran 12 ftpF Efen ■* r '--ri HRHHn Foto: Črtomir Goznik Kaj se dogaja za zidovi haidinskejole? Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si 40.000 evrov za dva filma, ki se vrtita na Youtubu O Strani 4 in 5 Sojenje Milanu Volgemutu V pričakovanju sodnega izvedenca O Stran 24 ORMMSce • ki» i QIÄQffl emuSôBns 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 2. junija 2015 Podravje • V ozadju velikih podravskih projektov države Avtocesta, daljnovod in železnica: 192 vl Na območju Podravja so v gradnji oz. so predvideni trije projekti državnega pomena: gradnja železniške proge Pragersko-Hodoš, avtoceste Draženci-Gruškovje in daljnovoda Cirkovce-Pince. Ker projekti potekajo ali je njihova trasa predvidena po zemljiščih v zasebni lasti, je sprva potekal odkup teh zemljišč. Za tiste lastnike zemljišč, ki se z odkupom niso strinjali, je bilo vloženih kar 192 vlog za razlastitev ali omejitev lastninske pravice s služnostjo, so s podatkom postregli na Upravni enoti Ptuj. K navedenemu številu je Marija Kumer, vodja oddelka za okolje in prostor na UE Ptuj dodala: »V primeru gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince so bile do zdaj vložene le tri vloge za razlastitev oziroma uvedbo sliužnosti, za kar je vzrok tudi v komasacijskih postopkih na območju občine Gorišnica, Videm in Kidričevo, ki še niso končani. Zaradi gradnje avtoceste in rekonstrukcije železniške proge se vlagajo vloge za razlastitev nepremičnin, pri gradnji daljnovoda Pince-Cir-kovce pa se lastništvo na nepremičninah ne spremeni, am- Uvodnik pak se nepremičnina obremeni s služnostjo, ki med drugim obsega gradnjo, obratovanje in vzdrževanje daljnovoda ter neoviran dostop do objekta.« Lastniki nepremičnin, ki ležijo na območju posameznih državnih prostorskih aktov, so prejeli ponudbe za odkup teh nepremičnin oz. v primeru omejitve lastninske pravice ponudbo za sklenitev služnostne pogodbe, in če v določenem roku niso sklenili kupoprodajne oz. služnostne pogodbe, so bile vložene vloge za razlastitev oz. omejitev lastninske pravice. Zakon o urejanju pro- Ne bi raje kaj lepšega? Eno najpogostejših vprašanj, ki je pravzaprav poskus odgovora na novinarska vprašanja, je v našem uredništvu že lep čas »Ali ne bi raje pisali o čem lepšem? Zakaj vas pa to zanima?« Seveda takšnih hudo nevrotično obarvanih stavkov vprašanih odgovornih ljudi ne dobivamo takrat, ko poročamo s »prijetnih« dogodkov, kot so kulturnepri-reditve, s kakšne otvoritvene slovesnosti, pa ko pišemo o uspehih učencev, dijakov in njihovih mentorjev (in še marsikoga drugega), o predajah gasilskih avtomobilov, predstavitvah zbornikov in drugih literarnih del, občinskih in drugih proslavah ter raznoraznih pridobitvah društev in ustanov... Da ne naštevam v nedogled, saj je tovrstnih člankov v našem časopisu krepko čez pol vsebine; velikokrat še mnogo več. Ne, takšna vprašanja namesto odgovora dobimo takrat, ko imajo tisti, ki jih sprašujemo, kam je izginila marmelada, prste še krepko v njej ali pa jih še niso uspeli polizati... Najbolj hudobni smo takrat, ko sprašujemo o porabi javnega denarja, hudobni smo tudi, ko hočemo izvedeti, kdo je za kaj kriv in kdo ter kako - če sploh - bo odgovarjal... In preden sploh pridemo do prvega odgovora, se na nas vsuje plaz kritike, zakaj bi sploh pisali o tem, komu je to pomembno in seveda, zakaj ne bi raje o čem lepšem. Ker to, kako jeporabljen javni, davkoplačevalski denar, velikokrat ni »lepo«, še manj »lepo« je razkriti imena odgovornih zapackarije. Ena zadnjih takšnih pripomb je priletela iz visoke ptujske izobraževalne ustanove, kjer seje v preteklem obdobju dogajalo marsikaj. Ampak ne - oni ne bi o tem povedali nič in tudi nič ni (bilo) narobe. Namesto da jih sprašujemo o kakšnih nečednostih, naj raje pišemo o brezštevilnih učnih programih, ki jih človekoljubno in brezplačno izvajajo za široke množice ljudi. Ups, »brezplačno« morate brati: z davkoplačevalskim denarjem. Če je bilo kdaj kaj narobe, pa ljudem res ni treba vedeti. Tega ne pišite. No, saj - itak smo obdolženi, da je vse slabo na svetu menda zaradi nas. Jasno: če ne bi poročali o goljufijah in grdobijah, o tem nihče ne bi vedel nič. In se te uradno ne bi zgodile in vse bi bilo lepo in prav. Še danes ne bi imeli slabe banke, ne propadlih tajkunov in Slovenija ne bi bila brezupno zakreditirana. Ti, ti, novinarji hudobni... pa kaj vas je treba bilo?! Simona Meznarič stora namreč dopušča, da lahko investitor, ki ima to pravico, vloži predlog za razlastitev, če v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup nepremičnine z lastnikom ne sklene kupoprodajne pogodbe. Kumrova je dodala, da je bilo konec aprila na upravni enoti v reševanju še 12 zadev. Na podlagi zakona o urejanju prostora namreč upravna enota vodi postopek razlastitve in je dolžna po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi investitorja in razlaščenega lastnika pozvati, da skleneta sporazum o odškodnini. Če v dveh mesecih po tem pozivu stranki razlastitvenega postopka sporazuma o odškodnini ne skleneta, lahko investitor ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodni- ne oz. določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču, je še pojasnila Kumrova. Avtocesta: 57 razlastitvenih postopkov pred sodiščem Za potrebe gradnje avto- ceste Draženci-Gruškovje se razlaščajo nepremičnine, ki ležijo v občinah Hajdina, Pod-lehnik, Videm in Žetale. Kot so pojasnili na DARS, je trenutno v teku še 57 razlastitvenih postopkov. Uvedenih je bilo sicer nekaj več zahtev za razlastitev, vendar je veliko zadev že sporazumno zaključenih. Od postopkov, ki so še v teku, razla- Podravje • Dars izbral izvajalce za gradnjo dela odseka Draženci - Gruškovje, vendar se zgodba že zapleta Za sedem kilometrov avtoceste 56 ali 50 milijonov evrov? Dars je 26. maja razkril ime izvajalcev za gradnjo prvega odseka med Draženci in Gruškovjem. Prvi del odseka (ki meri 7,26 kilometra) bo za 56,2 milijona evrov gradil konzorcij podjetij SGP Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, CGP Novo mesto in Cestno podjetje Ptuj, začetna gradbena dela za drugi del pa bo opravila družba Euro Asfalt iz Sarajeva za 6,2 milijona evrov, so povedali na Darsu. Na razpis je prispelo 13 ponudb, ki jih je komisija razvrstila glede na višin zneska. Komisija je ugotovila, da je med prispelimi ponudbami najugodnejša ponudba ponudnika konzorcija italijanskega podjetja Mantovani in Ko-lektor Koling, d. o. o., ki pa naj ne bi izpolnjevala pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji, zato je bila ponudba izločena. Izbrana je bila druga najcenejša ponudba, to je bila ponudba konzorcija slovenskih gradbenih podjetij. Za sklop 2 je komisija pri pregledu najugodnejše ponudbe ugotovila, da ponudba ponudnika Euro Asfalt, d. o. o., iz Sarajeva izpolnjuje vse pogoje, določene v razpisni dokumentaciji, zato jo je ocenila kot popolno. Pogodbi z izvajalcema bi lahko, po poročanju STA, sklenili v juniju, nato pa naj bi stekli postopki, povezani s podpisom pogodb. Gradnja prvega dela odseka Draženci-Gru-škovje bi se lahko po tem optimističnem scenariju začela avgusta. Če bo prišlo do pritožb na razpis za izbor izvajalca, se bodo namreč zadeve zamaknile za najmanj mesec in pol, so nam povedali na Darsu. Da bo pritožba vložena, je po poročanju novinarjev oddaje Dnevnik zelo verjetno. Kot je povedal predsednik uprave podjetja Mantovani Carmine Damiono, je italijansko podjetje izpolnilo vse pogoje iz razpisne dokumentacije, ob tem pa je njihova ponudba v višini približno 50 milijonov evrov tudi najcenejša. Že druga pritožba v pol leta? In če bo italijansko podjetje skupaj s partnerji vložilo pritožbo, bo to že druga pritožba v tem letu na projektu izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje. Že pred dvema mesecema se je namreč pritožilo podjetje TGG, vendar ne na izvajalca (saj izvajalec ni bil izbran), temveč na vsebino razpisne dokumentacije. »Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo in zato je DARS nadaljeval aktivnosti pregleda ponudb. Med prispelimi ponudbami je družba skladno z Zakonom o javnem naročanju izbrala ponudnika za izgradnjo 1. in 2. b.-etape odseka. Izvajalca smo izbrali 20. 5. in 21. 5. 2015 vsem ponudnikom poslali obvestila o izboru. Teče čas pravnega varstva in se izvajajo vpogledi v ponudbe,« so pojasnili na Dars. Celotna trasa v dolžini 13,03 kilometra naj bi bila končana v letu 2018. Mojca Vtič IS Vzporedna cesta se bo gradila sočasno Kot je znano, se bo avtocesta gradila na območju obstoječe magistralne ceste. Zanimalo nas je, ali se bo vzporedna cesta gradila sočasno z avtocesto. Na Darsu so odgovorili, da bo gradnja potekala sočasno, dodali pa so: »Gradnja AC je predvidena na način, da se najprej zgradi polovica AC ob sedanji glavni cesti, nato se promet preusmeri na ta zgrajeni del, nato se poruši sedanja glavna cesta in se zgradi druga polovica AC. To se bo izvajalo v več fazah. Ves gradbiščni promet se bo moral vršiti po zgrajeni polovici AC. Tako se bomo v največji možni meri izognili obremenjevanju glavne ceste z gradbiščnim prometom.« Izbrani ponudniki s ceno in cena ponudba podjetja Kolektor Koling s partnerji a Št. Ponudnik Ponudbe (EUR) brez DDV SKLOP 1 Ponudbe (EUR) brez DDV SKLOP 2 4 JV SGP Pomgrad + GGD, d. d. + CGP, d. d., Novo mesto + CP Ptuj, d. d. 56.213.462,80 6.516.254,29 7 JV Kolektor Koling, d. o. o. Idrija + Impresa Di Construzioni ing. E. Mantovani Spa Venezia / 6.313.566,23 JV Impresa Di Construzioni ing. E. Mantovani Spa Venezia + Kolektor Koling, d. o. o., Idrija 50.422.891,81 13 Euro Asfalt, d. o.o., Sarajevo 57.520.663,66 6.166.184,13 Foto: Črtomir Goznik Dars je sicer že izbral izvajalce za gradnjo odseka avtoceste, vendar nad izborom visi grožnja pritožbe enega od neizbranih ponudbenikov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. junija 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 log za razlastitev imetnikov nepremičnin stitev zadeva 14 nepremičnin na območju katastrske občine (k. o.) Lancova vas, 19 v Sta-nošini, dve v Dražencih, pet v Podlehniku, dve na Pobrežju, deset na območju k. o. Zakl ter po ena na območju Gruškovja, Dežnega, Jurovcev, Kozmin-cev in Sedlaška. »V večini primerov se lastniki niso strinjali s ponujenimi odškodninami, v nekaj primerih pa gre za tujce, ki se niso odzvali na ponudbo,« so pojasnili na DARS. Sicer pa se bo v omenjenih 57 postopkih odškodnina določala v nepravdnem postopku pred sodiščem. Eles: V teku še devet postopkov razlastninjenja Nepremičnine, ki se obremenjujejo s služnostjo za potrebe gradnje daljnovoda Cir-kovce-Pince, so med drugim v občinah Gorišnica, Markovci, Videm in Kidričevo. »Omejitev lastninske pravice zaradi služnosti so bile do zdaj le štiri na celotni trasi. Sicer pa je ra- zlog za začetek postopka razlastninjenja nestrinjanje lastnika s potekom trase daljnovoda, v kar pa zaradi že sprejetega državnega prostorskega načrta več ne moremo posegati. Do zdaj so zaključeni vsi postopki omejitve lastninske pravice. Okvirno se pričakuje še približno pet takšnih postopkov, kar bi bilo skupaj devet postopkov pri 4210 lastnikih na trasi celotnega daljnovoda. V tem trenutku imamo na predmetni trasi urejenih že približno 90 % služnostnih pravic s fizičnimi lastniki,« so pojasnili v javnem podjetju Eles. Prenova železniške proge: 80 zahtevkov za razlastitev Nepremičnine, ki se razla-ščajo za potrebe rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, so med drugim tudi na območju UE Ptuj v občinah Dornava, Gorišnica, MO Ptuj, Hajdina in Kidričevo. V okviru tega projekta je bilo do se- daj vloženih skupaj približno 80 zahtev za razlastitev tako zahtev za odvzem lastninske pravice kot zahtev za omejitev lastninske pravice. Razlog za razlastitev je v večini primerov nestrinjanje z višino odškodnine, vendar o višini odškodnin, ki jo določa sodno zapriseženi cenilec, na direkciji niso želeli govoriti: »Višina odškodnine je določena povsem individualno, z upoštevanjem vseh relevantnih parametrov posamezne nepremičnine.« Kot so še dejali, pa je glavnina postopkov za razlastitev končana. »Poteka še nekaj postopkov za določitev odškodnine na pristojnih sodiščih. Velika večina zadev se je končala že pri upravnem organu s sklenitvijo sporazuma o odškodnini. Postopkov določanja odškodnine pred nepravdnim sodiščem, ki sledijo postopku odvzema/omejitve lastninske pravice pri upravnem organu, torej večinoma sploh ni bilo treba vložiti,« so še pojasnili na direkciji. Mojca Vtič Daljnovod Cirkovce-Pince Gradnja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince Dolžina: 80,5 kilometra. Vrednost: 120 milijonov evrov. Nadgradnja in elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš Nadgradnja in elektrifikacija proge Prager-sko-Hodoš Dolžina: 109 kilometrov. Vrednost: 460 milijonov evrov. Avtocesta Draženci-Gruškovje Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gru-škovje in vzporedne ceste Dolžina: 13 kilometrov (+ 13,9 km vzporedne ceste). Vrednost: 245 milijonov evrov. Hajdina • Kaj se dogaja na šoli Učiteljem grozi z odpuščanji, otroci ne želijo v šolo? Minuli teden je v naše uredništvo prispela skrb vzbujajoča anonimka, v kateri so navedene številne težke obtožbe na račun ravnateljice in nekaterih učiteljev na OŠ Hajdina. Na šoli naj bi se med zaposlenimi izvajal mobing, učenci pa, da se zaradi nesramnega odnosa posameznih učiteljev celo samopoškodujejo in si poskušajo vzeti življenje. „Gospa novinarka, a vi veste, kaj se dogaja na hajdinski šoli? Vse več otrok si poskuša vzeti življenje, vse več otrok se sa-mopoškoduje, vse več otrok išče pomoč pri psihiatrih, vse več jih beži iz šole in to zaradi nesramnega odnosa, ki ga imajo posamezni učitelji do otrok. Pri tem jih podpira ravnateljica, ki hodi iz razreda v razred in sprašuje, kdo se želi prepisati, in ko dvignejo roke, jim vrže v obraz, naj se kar prepišejo, ker tako ali tako samo nagajajo učiteljem in jih ne potrebujejo v šoli. Med učence se je vrinil strah pred šolo, izgubljajo pa tudi voljo do učenja," piše v uvodnem delu anonimke, pod katero so se podpisali „obupani starši hajdinskih otrok". V nadaljevanju trdijo, da se starši o tem z vodstvom šole ne morejo pogovarjati, saj da je za njihove otroke potem samo še slabše. Del učiteljev, ki ravnateljice ne podpira, pa da si ne upa na glas govoriti, saj da jim grozi z odpuščanjem. Po navedbah anonimke naj bi prav zato imeli zelo veliko dolgotrajnih Župan Glažar v preteklosti seznanjen z neprijetnimi dogodki, danes ne ve nič Pisci anonimke trdijo, da so zadevo predstavili tudi hajdinskemu županu, ki pa je potrdil, da je bil v preteklosti seznanjen z določenimi neprijetnimi dogodki na šoli, a da o aktualnih dogodkih ne ve ničesar. „Občina Hajdina je v preteklosti dobivala različne pripombe staršev v zvezi z organizacijo in delom v osnovni šoli. Vse te zadeve so bile tudi z vodstvom šole analizirane in pripravljeni predlogi ukrepov. V zadnjem obdobju pa ni bilo nobenih uradnih pripomb na delovanje. V občini se trudimo in zagotavljamo optimalne pogoje za delo učencev in učiteljev, glede strokovnih zadev pa tako nimamo pristojnosti," je pojasnil Stanko Glažar, župan občine Hajdina. bolniških odsotnosti. "Dejstvo je, da je v tem trenutku kar nekaj dolgotrajnih bolniških dopustov, ko se učitelji zlomijo in padejo v veliko depresijo. Še celo v vrtcu je takšen primer, ko je vzgojiteljica zaradi mobinga nad njo na bolniškem dopustu že 4 mesece," piše v anonimki. Ravnateljica: »Nad očitki sem presenečena.« Seveda pa smo za pojasnilo prosili tudi ravnateljico OŠ Hajdina Vesno Mesaric Lorber. Dejala je, da so očitki v anonimki splošni in da v tem času niso dobili nobene prijave s konkretnim primerom, ki bi se nanašala na omenjene očitke ter da zato nanje ne more odgovarjati. Prav tako, razen enega primer, ni nobene dolgotrajne bolniške odsotnosti učitelja. „Nad očitki sem presenečena in žal mi je, da se to pojavlja v medijih in se tako z lažnimi obtožbami blati šolo in učitelje, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi učencem dali kar največ možnosti za pridobivanje znanja in jih opolnomočili za življenje,"je zapisala Mesarič Lorberjeva. V zvezi z mobingom je zapisala, da imajo na šoli komisijo, ki v takih primerih ukrepa, a da v času njenega mandata še ni obravnavala nobene prijave: „Vzdušje na šoli je pozitivno in spodbudno, vse zadeve se obravnavajo sproti in delo nemoteno teče. Tudi očitek, da je odnos učiteljev do učencev slab, je splošen. Nobene prijave s konkretnim primerom, ki bi se nanašala na odnos med učiteljem in učencem, nisem dobila. Če bi prijava bila, bi to vsekakor reševali s starši in pristojnimi službami," še trdi ravnateljica OŠ Hajdina. Ker so se podobni očitki pojavljali že pred dvema letoma, Kaj se dogaja za zidovi hajdinske smo Mesarič Lorberjevo povprašali tudi o tem, kako so takrat rešili situacijo. Pojasnila je, da je takrat inšpekcijska služba opravila nadzor, ki pa po njenih trditvah ni ugotovil nepravilnosti. „Od staršev v zadnjem času ni bilo nobenih informacij o tem, da so nezadovoljni. Odnos, ki ga ima šola s starši, je korekten in vedno smo staršem pripravljeni prisluhniti in jim tudi pomagati," je še enkrat poudarila ravnateljica in v celoti zavrnila vse navedene očitke. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber vse očitke in obtožbe iz anonimnega pisma kategorično zavrača. 4 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 2. junija 2015 Podravje, Slovenija • Junij v znamenju pogajanj Bodo občine ohranile 525 evrov povprečnine? Ministrstva imajo le še ta teden čas, da predlagajo konkretne ukrepe za klestenje občinskih stroškov. A vse bolj se zdi, da vladi izdatkov občin ne bo uspelo zmanjšati za dogovorjenih 22,8 milijona evrov. V združenjih občin zato že pričakujejo, da bo vlada občinam v skladu z dano zavezo sredstva zagotovila na drug način. Vlada se je namreč v dogovoru z združenji občin o višini povprečnine v začetku leta zavezala, da bo do 30. junija izvedla ukrepe, s katerimi bi stroške občin znižala za 22,8 milijona evrov na letni ravni. Posledično pa so občine pristale na to, da bodo v drugi polovici leta dobile od države manj sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog oz. se jim bo povprečnina v drugi polovici leta znižala s 525 evrov na 500,83 evra. Vendar v občinah vse bolj dvomijo, da bo vladi uspelo v tem letu zmanjšati njihove izdatke za dogovorjeno višino. V skladu s sklepom vlade imajo ministrstva še do 5. junija čas, da predlagajo ukrepe. Doslej pripravljeni pa naj bi pomenili tretjino dogovorjenega prihranka, je na petkovi skupni seji predsedstev vseh treh združenj občin povedal državni sekretar z ministrstva za javno upravo Janko Burgar. Če bodo finančni učinki manjši od predvidenih, v združenjih občin pričakujejo, da se bo vlada držala dogovora in sredstva zagotovila na drug način. Tako so na vlado že naslovili predloge, da bi višina povprečnine v drugi polovici leta ostala vsaj v višini 525 evrov. Pri tem pa opozarjajo, da bi glede na določila zakona o financiranju občin morala znašati okoli 630 evrov. (sta) Ptuj • Uprava Vrtca končno na primernejši lokaciji Prostori uprave Vrtca odslej v Puhovi ulici 6 Od včeraj naprej uprava Vrtca Ptuj deluje na novi lokaciji, v Puhovi ulici 6. Za zdaj sicer velja, da je to začasna rešitev, a zadnja „začasna" selitev v Prešernovo ulico je trajala polnih 30 let. Dosedanji prostori uprave Vrtca Ptuj v Prešernovi ulici 29 so bili povsem neprimerni. Nameščeni so bili v tretje nadstropje, do koder je bilo treba prehoditi 79 stopnic, strop je dobesedno že odpadal, vročina v poletnem času pa je bila neznosna. Zato so si tako na ptujski občini kot v vodstvu Vrtca Ptuj, katerega ravnateljica je Božena Bratuž, že vrsto let prizadevali za primernejše prostore. Lani je bila izdana tudi odločba inšpekcijske službe okoljskega ministrstva, iz katere izhaja, da so prostori potrebni temeljite obnove. To je pospešilo iskanje rešitve. Najprej je bil govor o selitvi v prostore v Raičevo 14, kjer naj bi bilo po nekaterih ocenah treba vložiti okrog 100.000 evrov za prenovo. Zato so se sedaj na občini odločili za začasno rešitev in od ponedeljka naprej uprava Vrtca Ptuj deluje v Puhovi 6. Tam bodo najemniki, kako dolgo, pa še ni znano. To bo odvisno tudi od tega, ali bodo šli v skupno investicijo z Domom upokojencev Ptuj. Dženana Kmetec Novi prostori uprave Vrtca Ptuj • Kako „dobro" promoviramo svoje mesto „Ptuj ni viden na turisti Slovenije, še manj tujin Čeprav se tisti na vodilnih mestih tako rekoč dnevno ponašajo z lepotami in starostjo Ptuja, pa znotraj države - glede na vse, kar ponujamo - precej slabo zastopano in predstavljeno. Zakaj bo plakatih? Je Slovenija res le Ljubljana in Primorska? Načinov za predstavljanje turistične ponudbe je veliko, dejstvo pa je, da nekateri s pomočjo dobrega oglaševanja prodajo tudi meglo, medtem ko naše območje, ki nedvomno ima kaj ponuditi, ostaja zapostavljeno in slabo predstavljeno. Brez predstavitev in širjenja glasu o tem, kaj vse ponujamo, številke na področju turizma ne bodo nikoli takšne, kot bi si želeli in zaslužili. A za to bosta očitno potrebna jasna strategija in seveda denar. Direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec priznava, da brez tega napredka ne bo. Regionalna destinacijska organizacija (RDO) po izteku razpisa namreč deluje s pomočjo zagotavljanja sredstev vseh sodelujočih občin Spodnjega Podravja in širše. „Sredstva so žal nizka ter zagotavljajo zgolj vzdrževanje delovanja RDO ter zelo majhen delež sredstev za stroške promocije. Tako smo precej omejeni pri načrtovanju in izvajanju promocijskih aktivnosti ter jih večinoma izvajamo v sodelovanju s partnerji iz turističnega gospodarstva in drugimi destinacijami," še pojasnjuje Pivčeva. V zadnjih dveh letih so začeli organizirati tudi lastne dogodke pod sloganom Spoznaj in okusi. Pri tem se osredoto-čajo predvsem na študijske ture, skupaj jih je bilo osem. A sejemskih predstavitev, ki bi lahko prinesle bolj konkretne rezultate, je izjemno malo. Pivčeva pravi, da jim finance enostavno ne dovoljujejo udeležbe, saj da je 8.000 evrov, kolikor dobijo od ptujske občine, bistveno premalo. Med pomembnejšimi dogodki, kjer so se predstavljali v zadnjih dveh letih, so le: Expo Gate, predstavitev destinacije na Dunaju novembra lani, na dogodku Herbst Messe fur Senioren, na nacionalni konferenci o športnih prireditvah in marketingu v Portorožu, na Slovenski turistični borzi SIW in na Dnevih slovenskega turizma 2014. Z Zavodom za turizem Maribor - Pohorje so premierno izdali tudi magazin Odlično!, ki predstavlja obe turistični destinaciji; Ptuj - Jeruzalem Ormož - Haloze - Slovenske gorice ter Maribor - Pohorje. Ta bo namenjen lokalnemu prebivalstvu, obiskovalcem in turistom v omenjenih destinacijah, na voljo pa bo na turističnih točkah, v TIC, občinah, hotelih, gostiščih in pri drugih ponudnikih, in sicer v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Denar, ekipa, krovna turistična organizacija Pivčeva je prepričana, da bi se lahko na promociji našega območja naredilo še veliko več, a je za to treba zagotoviti Direktorica ZRS Bistra Aleksandra jejo udeležbe na (večjih) sejmih, saj da ske občine, bistveno premalo. Ormož • Šumenjak o pravilniku NMP in hitri cesti Ptuj-Ormož Pravilnik na ustavno sodišče, nivojski prehod nezakonit „V državnem svetu se zbira iniciativa, v kateri, če ne bodo upoštevane podane pripombe, bomo pravilnik o nujni medicinski pomoči (NMP) poslali v presojo na ustavno sodišče, kajti že v osnovi pravilnik ljudi deli na tiste prve in druge kategorije, ker pravi, da je v mestih in ožjih središčih dostopnost 10 minut, zunaj na periferiji pa 20 minut. Za nas je torej dovolj 20 minut, za druge pa enkrat manj! Za vse mora biti neka meja," je na tiskovni konferenci minuli petek povedal podžupan občine Ormož in državni svetnik Branko Šumenjak. Bodo občine tožile državo? Branko Šumenjak je opozoril na nezakonitost obstoja nivojskega prehoda v Mihovcih, dotaknil pa se je tudi predloga zakona o izvrševanju proračuna. Kot je povedal, bi na nižanje povprečnine občinam za drugo polovico leta s 525 na 500 evrov pristali le, če bi se - kot dogovorjeno - znižali stroški občinam. Ker vlada občinam ni zagotovila prihrankov, kljub temu pa želi znižati povprečnino, se lahko zgodi, da bo država tožena. Kot je dejal v nadaljevanju, s pravilnikom o nujni medicinski pomoči praktično ni zadovoljen nihče. Zato bodo v primeru, če v Ormožu ne bo ostal satelitski urgentni center z dežurnim zdravnikom, zahtevali ustavno presojo. Za prenovo kuhinje v ormoški bolnišnici 1,6 milijona evrov Sicer pa bo po mnenju Šume-njaka v zdravstvu treba marsikaj spremeniti: „V Ormožu bi radi ukinili dežurnega zdravnika, ker bi s tem prihranili sredstva, na drugi strani pa denar mečejo skozi okno. Recimo tukaj v našem okolju, če povem primer: v ormoški bolnišnici so rekonstruirali kuhinjo, ki je stala 1.600.000 evrov. Ne vem, verjetno so vgradili zlate kljuke in posode," je pikro dodal. Nivojski prehod v Mihovcih bo nezakonit Zelo negotova in nič kaj obetavna je tudi situacija glede gradnje hitre ceste. Po mnenju Šu-menjaka možnosti za njeno gradnjo skorajda ni več. Rešitev vidi le v 49. členu zakona o varnosti v železniškem prometu. Kot pravi, bo namreč nivojski prehod v Mihovcih po rekonstrukciji proge Pragersko-Hodoš postal nezakonit, saj prvi odstavek omenjene- torek • 2. junija 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 čnih zemljevidih e u je naše mesto po mnenju številnih poznavalcev turizma v svetu in tudi ponudba Podravja ni večkrat predstavljena na turističnih sejmih in jum- usposobljen kader in denar. „Ptuj, kakor tudi destinacija, potrebuje krovno turistično organizacijo, ki bo razpolagala predvsem z zadostno številčno in strokovno podkovano ekipo sodelavcev za delo. Predvsem pa potrebuje dovolj resen odnos in pristop pri načrtovanju vlaganj, ki jih bomo namenjali razvoju in promocij turizma v mestu in regiji," je pojasnila. Priznava tudi, da je na področju turizma na Ptuju veliko slabosti:„Seveda posledično Ptuj ni prepoznan in viden na turističnih zemljevidih Slovenije in še manj tujine. Trenutno namreč RDO deluje zgolj z 1,5 zaposlenega, in to za območje 19 občin. Večina dela tako poteka zgolj na operativni ravni, kjer se aktivno vključujemo v pomoč pri organiziranju turistične ponudbe posameznih ponudnikov ter integralnih turističnih produktov, organiziramo promocijske aktivnosti (novinarske študijske ture, sodelujemo na sejmih, pro-moviramo po spletnih kanalih ter v medijih), pomagamo pri organizaciji in izvedbi prireditev na Ptuju in v destinaciji," še zaključuje direktorica ZRS Bistra Ptuj. Dženana Kmetec 40.000 evrov za dva filma, ki se vrtita na YouTUbu Leta 2013 so bili posneti tudi filmi, za katere je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj Javnim službam Ptuj plačalo kar 38.750 evrov. Šlo je za sklenjeno pogodbo v sklopu projekta RDO za izdelavo dokumentarno-promocijskih filmov v višini 19.700 neto ter v sklopu projekta City Cooperation za izdelavo predstavitvenih filmov (v tem se predstavlja 8 mest) v višini 19.050 evrov neto. Direktorico ZRS Bistra Ptuj Aleksandro Pivec smo vprašali, kaj se je z omenjenimi filmi, ki smo jih precej drago plačali, zgodilo, in koliko turistov so dejansko privabili na ta račun: „V okviru izvajanja projekta RDO je bila ena od aktivnosti tudi izdelava krajšega (5 minut) in daljšega (20-25 minut) dokumentarno-promocijskega filma o destinaciji. Film smo in ga še vedno predvajamo na promocijskih in predstavitvenih dogodkih ter je objavljen na kanalu YouTube. Sočasno z nastajanjem tega filma pa je nastajal tudi daljši film, v katerem so predstavljene vse štiri geografske znamke in v okviru njih vseh 27 občin, ki so del RDO. Scenarij in tekste, ki so podlage za film, so potrdile vse sodelujoče občine, vsaka za svoj del. Tako so nastali štirje krajši filmi o vsaki izmed geografskih znamk (Ptuj - Zakladnica tisočletij, Haloze - Nazaj k naravi, Slovenske gorice - Preprosto čudovite in Jeruzalem - Ormož - pravljica sonca in vina) ali pa združena daljša verzija filma, o vseh štirih destinacijah. Filme uporabljajo tudi posamezne občine in geografske znamke za lastno promocijo." Ptuj • Delovno srečanje predsednikov svetov ČS Foto: Črtomir Goznik Pivec pravi, da jim finance ne dovoljuje 8.000 evrov, kolikor dobijo od ptuj- ga člena pravi, da mora biti križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda izvennivojsko. Če bi se, kot je bilo načrtovano, hitra cesta zgradila, cesta v Mihovcih ne bi bila več glavna prometna žila med Ptujem in Ormožem. Zaradi prehoda vračanje evropskega denarja?! Kljub temu pa bi tudi v tem primeru šlo nezakonito situacijo, saj četrti odstavek 49. člena zakona o varnosti v železniškem prometu še pravi: „Ob-stoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, morajo biti izvedena kot izvennivojska najkasneje ob naslednji nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod.'' To pa bi po besedah Šumenjaka lahko pomenilo tudi vračanje dela evropskih sredstev, ki so bila namenjena za rekonstrukcijo železnice: »Da ta situacija postane zakonita in da se s tem izognemo morebitnemu vračanju evropskih sredstev, je edina rešitev le, da se takoj poda razpis za gradnjo hitre ceste in se cesta začne graditi čim prej. Na to problematiko bom ministra opozoril v odprtem pismu." Monika Levanič Kdo bo upravljal z domovi in koliko bo to stalo Na drugem srečanju osmih predsednikov svetov ČS MO Ptuj novega mandata, ki je bilo 26. maja, so bila v ospredju vprašanja upravljanja s kulturnimi in športnimi objekti, kjer je še veliko odprtih vprašanj. Kot je povedala direktorica občinske uprave MO Ptuj Vla-sta Stojak, ki je srečanje predsednikov svetov ČS vodila, bodo sedaj izboljšali komuniciranje s predlagatelji posameznih pobud in predlogov. Hitrost reševanja posamezne infra-strukturne problematike pa je odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev in tudi kompleksnosti same problematike. Gradili hitreje, kot so reševali pravni status in upravljanje V MO Ptuj se trudijo, da bi uredili tudi upravljanje s kulturnimi in športnimi objekti. Trenutno to ni enotno urejeno, v praksi so se uveljavili različni načini. Veliko teh objektov, ki bi jih lahko upravljali zavodi ali ČS, je pisanih na MO Ptuj, s katerimi i. Ob četrtnih skupnostih jih uporabljajo tudi društva. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, je dejal, da je današnje stanje posledica tega, da so se objekti gradili, ni pa se predhodno uredilo vprašanje upravljanja: »To so nedonošenčki, ker se na začetku ni dovolj jasno opredelilo vseh zadev. Ob upravljanju je problem tudi financiranje stro- škov, ki nastajajo v zvezi z uporabo teh objektov. Če bi imeli denar, to ne bi bil problem. Obstajajo tri možnosti upravljanja objektov: da jih upravlja ČS in jih prenese v uporabo društvom, da športne objekte prenesemo v upravljanje Zavodu za šport Ptuj, kar je že dražje, ali pa da občina z neposredno pogodbo prenese upravljanje športnim društvom, ki pa je najdražja možna oblika zaradi obveznega zaračunavanja najemnine. Odpira se tudi problem Športnega parka Spuhlja, kako bo to živelo naprej, ko bo ugasnilo financiranje po pogodbi za CERO Gajke. Podobno pa je pričakovati tudi po izgradnji športnega parka Budina, ko bo zgrajen." Številne težave in odprta vprašanja V razpravo so se vključili tudi predsedniki posameznih ČS, ki so predstavili odprta vprašanja na svojih območjih. Predsednica sveta ČS Center Branka Be-zeljak je opozorila na problem vzdrževanja igral na otroškem igrišču v Mestnem parku, ki je bilo urejeno na pobudo civilne iniciative. V ČS Jezero pa jih po besedah predsednika sveta Marjana Rogine zelo zanima, kdaj bo urejen športni park Budina, ki jim ga je leta 2002 „prinesla" pogodba za CERO Gajke. Tanja Meško Tonejc, predsednica ČS Ljudski vrt, je predlagala, da se ob sredstvih, ki jih posamezna društva dobijo na razpisih, predstavijo tudi ure uporabe določenih prostorov, saj tudi s tem nastanejo stroški, ki pa jih uporabniki posebej ne plačujejo. Vilko Pešec, predsednik sveta ČS Breg-Turnišče, vidi rešitev za omenjene probleme v dogovoru o tem, ali bodo društva plačevala stroške za osnovno dejavnost ali pa ne, da bodo pogoji za vse enaki, ker ni prav, da v nekaterih ČS društvom za osnovno dejavnost ni treba plačevati, v drugih pa morajo. To stanje je konfliktno in ni pošteno. Kako bodo razdelili 5.850 evrov za vzdrževanje domov!? Za nujno vzdrževanje domov je letos na voljo le 5.850 evrov, do 15. junija pa imajo predsedniki rok, da predlagajo porabo le-teh. V Domu krajanov dr. Jožeta Potrča Ptuj zateka, samo za sanacijo strehe bi potrebovali 27.000 evrov, kje jih bodo vzeli, v tem trenutku nihče ne ve. Predsedniki so na majskem posvetu tudi izvedeli, da bodo pridobitev energetskih izkaznic morale plačati kar ČS kot upravljavke teh objektov. Občina je izvedla skupni razpis, kar bo stroške pridobitve le-teh občutno znižalo. MG V osmih letih 2,8 milijona evrov za domove v ČS Predsedniki svetov ČS so se na sestanku seznanili tudi s podatki o sredstvih ČS in izvedenimi investicijami po posameznih ČS v obdobju od leta 2006 naprej in ki kažejo na zelo neenakomerno porazdelitev investicijskih sredstev v tem obdobju. Po izračunih mestne svetnice Tanje Meško Tonejc naj bi šlo za ogromne razlike, celo 1 : 20. Tako so v ČS Panorama v zadnjih osmih letih dobili po prebivalcu 400 evrov za investicije, ČS Rogoznica v tem istem obdobju 1.816, ČS Center 5.180 evrov itd. Vendar je treba upoštevati, da so v teh številkah zajeti tudi veliki, skupni projekti celotnega mesta oz. občine, ki zvišujejo investicije po glavi prebivalca ČS, je poudaril Marjan Rogina. Temu želijo v novem mandatu mestne oblasti narediti konec in v prihodnje naj bi bila naložbena sredstva enakomerneje porazdeljena. Sicer pa so skupna vlaganja v domove po vseh ČS skupaj od leta 2006 do leta 2014 presegla 2,8 milijona evrov. Po podatkih je v MO Ptuj 12 domov krajanov. Foto: Črtomir Goznik Z majskega posveta predsednikov svetov CS MO Ptuj 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 2. junija 2015 Haloze • Številni problemi na cestah zahtevajo vsakodnevno delo Katera težava je največja: visoka trava, Haloze so nekaj najlepšega v naši državi; Haloze so pravi raj, neokrnjena oaza miru ... Z vsemi temi mislimi se strinjamo vsi, ki gremo tja na Ker smo v zadnjem času dobili kar nekaj klicev od tistih, ki so jim Haloze dom, ne pa le priljubljena izletniška točka za konec tedna, smo se odločili pogledati, kaj vse je narobe, da so nekateri zelo nezadovoljni. Tokrat smo se odpravili v vi-demski del Haloz - s sedeža občine smo se prek Dravinjskega in Majskega Vrha zapeljali prek Podlehnika skozi Jurovce in Popovce v Zgornjo Pristavo. Na ogled nas je popeljal Aleš Gre-gorec, ki je v videmski občini odgovoren za komunalne zadeve in režijski obrat - človek, ki ima (poleg župana) najbolj rdeča ušesa, ker mora vsakodnevno poslušati, česa vse je kriv v videmski občini. In kriv je vsega: od tega, da ne sveti luč na javni razsvetljavi sredi pobreških njiv, do tega, da ob cesti raste trava. Pa seveda tudi tega, da je več kot 50 km haloških cest neasfaltiranih, asfaltirane in tiste makadamske pa marsikje in marsikdaj uničujejo plazovi -deset aktivnih bi lahko našteli v videmski občini, med njimi enega izredno kritičnega - nad Janževo cerkvijo na Dravinjskem Vrhu. Brez motike na pot »Imava s sabo motiko?« sem se pošalil z Alešem pred odhodom. Za nekatere je največji haloški problem visoka trava ob cesti. Eden od občanov nas je namreč pred časom ogorčen poklical, da je župana opozoril na neurejeno občinsko cesto do svojega doma, pa mu je župan svetoval, naj v roke včasih vzame motiko in jo uporabi na tej cesti. »Ne, motika je v županovem avtomobilu,« je povedal Aleš. In je res. Videmski župan se namreč brez večjih pomislekov ob svojih »obhodih« po občini ustavi, ko kje opazi, da bi bilo treba kaj opraviti s tem za nekatere prezahtevnim orodjem. Iz Vidma sva se vzpela v Majski Vrh. Od tam smo namreč dobili ogorčeno povabilo, da si ogledamo, kako obraščene so haloške ceste z visoko travo, da ogroža prometno varnost in zakaj občina ne pokosi. »Pri nas kosimo dvakrat letno in prva košnja je na vrsti v začetku junija,« nam je pojasnil Aleš Gregorec. Ampak kako to, da so marsikje - tudi po Halozah - »občinski« robovi ceste pokošeni? »Ker so nekateri lastniki pač sami pokosili ob Foto: jš svojih parcelah, niso čakali na občino.« Očitno vsi ne pričakujejo, da bo župan v svojem avtomobilu prevažal še koso, nekateri pa za firmo »jakozamaši« še niso slišali. Visoka trava res ponekod ovira pogled na levo in desno, ampak po haloških ovinkih je tako ali tako iz varnostnih razlogov bolje voziti nekoliko počasneje. Kar se tiče varnosti, pa je treba tudi omeniti, da so mnogi nepregledni ovinki opremljeni z ogledali, da voz- ,/j „ _ ____ _____ . ________: v- T.'t* ¿5¡ «fea® Družina v Majskem Vrhu je osem mesecev potrpežljivo tovorila vrečke do nik vidi, kaj lahko pričakuje za v Majskem Vrhu. Ta je ljudem prvim vogalom. onemogočil, da bi se pripeljali In medtem ko smo zaradi do svoje hiše. Sto metrov pred trave dobili klic v uredništvo, njo se je pred osmimi meseci nismo nobenega zaradi plazu sprožil plaz in odnesel cesto. Lenart • Peti kmetijsko-obrtni sejem Priložnost za sklepanje novih poslov Na lenarškem hipodromu Polena je na tridnevnem kmetijsko-obrtnem sejmu razstavljalo več kot 100 razstavljavcev iz celotne Slovenije, ogledalo pa si ga je več tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Po vzoru Komende se je pred leti tudi v Lenartu rodila ideja o organiziranju sejma, ki bi na enem mestu združil tako kmetijsko mehanizacijo kot izdelke obrti. »Vendar smo želeli biti nekoliko drugačni in smo vključili tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tako smo tokrat gostili lokalne akcijske skupine iz celotne Slovenije. Seveda pa si prizadeva- mo iz leta v leto privabiti več obrtnikov, ki jim je naš sejem priložnost za sklepanje novih poslov,« je ob peti izvedbi sejma v Lenartu dejal vodja organizacijskega odbora Franc Lovrenčič. Otvoritvene slovesnosti se je ob odsotnosti kmetijskega ministra Dejana Židana udeležila predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano Iva Dimic, zbrane pa je nagovoril lenar-ški župan Janez Kramberger: »Ne želimo biti konkurenca drugim sejmom, ampak želimo nadaljevati pot dopolnilnih dejavnosti, kajti prepričani smo, da so dobro organizirane dopolnilne dejavnosti na majhnih kmetijah pomemben dohodkovni vir.« MŠ Slovenija • KGZS je zbrala 7.000 podpisov podpore Pobuda sedaj na mize poslancev Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je 27. maja v državni zbor vložila pobudi skupaj s podpisi podpore za spremembo Zakona o dohodnini in Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Foto: Miha Soštarič Poslanci državnega zbora bodo lahko kmalu obravnavali obe pobudi in sprejeli predlagane spremembe zakonov. S tem je zbornica s pomočjo svojih članov in drugih volivcev naredila prvi korak k sprejemanju kmetijstvu prijaznejše zakonodaje in v korist slovenskega kmeta, so prepričani na KGZS. Kot je na začetku zbiranja podpisov povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič: »Ne gre zgolj za spremembo zakona, temveč tudi za neke vrste protest. Če država ali ministrstvo nima posluha, moramo mi pristopiti in mi pokazati aktivnosti.« KGZS tako želi ukiniti prag za obvezni vstop v računovodstvo in znižati obdavčitev neposrednih plačil. Druga pobuda se nanaša na Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer KGZS predlaga, da bi bili v svetu sklada trije predstavniki uporabnikov, ki jih bo imenovala vlada na predlog KGZS, prav tako se na novo določa obvezno načelo določitve vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. »Upamo, da bodo poslanci državnega zbora prisluhnili volji volivcev in kmalu sprejeli predlagane spremembe zakonov,« so povedali na zbornici. Čeprav so na KGZS zadovoljni s številom podpisov podpore, pa si želijo že v osnovi za kmetijstvo spodbudnejše in prijaznejše zakonodajno okolje ter da takšnih akcij ne bo treba pogosto ponavljati. Sicer pa je zbornica zbrala nekaj več kot 7.400 podpisov za predlog sprememb zakona o skladu kmetijskih zemljišč in približno 7.700 podpisov za spremembo zakona o dohodnini (meja je bila 5.000 podpisov). Mojca Vtič Foto: Arhiv KGZS Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali peti kmetijsko-obrtni sejem v Lenartu. torek • 2. junija 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 razrita cesta ali plaz? >luštno« nekajkrat na mesec ali na leto, pa tudi tisti, ki tam živijo. Ampak ti drugi poznajo tudi senčne strani Haloz ... ■ — - Ui—" svoje hiše, ker se zaradi plazu do nje niso mogli pripeljati. Razdrapane ceste so velikokrat vzrok za slabo voljo. 'i Foto: jš Foto: jš Pred njim so tako morali pustiti svoj avtomobil, vse, kar so pripeljali iz mesta, naložiti v vrečko in odtovoriti domov. Osem mesecev tako! Ravno v teh dneh delavci občinskih služb plaz sanirajo: v zemljo zabijajo dolge kole in cesto utrjujejo. Še dan, dva, pa bo avtomobil spet zagledal svojo domačo garažo. »Delo bomo opravili z minimalnimi stroški, saj pri tem plazu stroški ne bodo veliko presegli 5.000 evrov; drugače pa se stroški urejanja plazov gibljejo med 10 in 30 tisočaki. Taka plazova, ki onemogočata dovoz do hiš in ju bomo odpravili prednostno, sta še dva,« je povedal Aleš. Gramoz - večni haloški problem Naš naslednji cilj je bila Zgornja Pristava - naselje v Dravinjski dolini na drugi strani magistralne ceste Hajdi-na-Podlehnik: po asfaltu skozi Jurovce in Popovce ter nato na desno v breg. Tam cesta izgubi svoje pošteno ime, je bolj kolovoz: neasfaltirana se vzpenja kakih 300, 400 metrov do dveh hiš v Zgornji Pristavi. Občasno jo občina posuje z gramozom, nazadnje so jo pred dvema mesecema. A ko pride naliv, si deževnica naredi strugo po sredini na novo nasutega gramoza in ga odplakne v grabo. Saj res, da so na vsakih nekaj deset metrov prek ceste urejeni prepusti, po katerih naj bi se voda odtekala v jarek, a je jarek že nekaj časa zasut z materialom, ki ga je naneslo s ceste. In voda ne pozna milosti! (Pri teh prepustili in v grabnu ob cesti naj bi občan po županovem nasvetu včasih uporabil motiko! Mogoče pa res.) Na vprašanje, kdaj se bodo lotili ceste in jarka, Aleš Grego-rec pojasnjuje: »Žal ne moremo narediti naenkrat vsega, kar se od nas pričakuje, upoštevamo pač, kako velike so nekje posledice in potrebe, omejujejo pa nas tudi finančna sredstva v občinskem proračunu. Samo za urejanje gramoznih cest smo lani porabili 51.000 evrov: 27.000 za gramoziranje, 24.000 pa za drugo vzdrževanje, torej grediranje in urejanje jarkov; letos je za ta namen rezerviranih 55.000 evrov: 22.0000 za gramoziranje in 33.000 za drugo vzdrževanje. Za plazove smo lani porabili 66.000 evrov, letos pa zaenkrat predvidevamo 76.000 evrov. Vzdrževanje vseh občinskih cest - asfaltiranih in neasfaltiranih - pa je občino lani stalo 307.000 evrov, letos pa jih smemo porabiti le 219.000; tudi zato sta letos samo dve košnji ob cestah na- mesto prejšnja leta običajnih treh. Glede na potrebnost je imel po našem prepričanju plaz v Majskem Vrhu prednost pred cesto v Zgornji Pristavi, saj je pristavška cesta vendarle še prevozna, tista v Majskem Vrhu pa ne. Ampak tudi sem bomo kmalu prišli delat: izkopali bomo jarek, uredili prepuste ter gramozirali in utrdili cestišče.« A pri tej in vseh podobnih delih gre tako rekoč za sizifovo delo: že prvi naslednji naliv bo zahteval uporabo motike, če že ne katerega zahtevnejšega stroja, saj si bo hudournik spet poiskal najbližjo pot, ne tiste, ki mu jo je namenil človek ... Ja, Haloze človeku res ponujajo številne lepote. A žal je zraven tudi marsikatera neprijetnost. Potrpežljivost, ki bi bila potrebna prebivalcem v teh krajih, pa ima svoje meje. Na Občini Videm zatrjujejo, da se trudijo po svojih najboljših močeh, občani pričakujejo, da bodo našli razumevanje za številne težave, ki jim grenijo življenje, nekdo pa mora ob tem pač razmisliti: ali naj ima prednost visoka trava, razrita, a še prevozna cesta ali plaz, ki ti odseka pot do doma. Tokrat je pač bil na prvem mestu plaz ... Jože Šmigoc Podravje • Kaj se dogaja v vinogradih Letos pričakovane večje težave s peronosporo Deževno obdobje in toplo vreme sestavljata vremensko kombinacijo, ki lahko vpliva na razvoj bolezni na vinski trti. Andrej gradništvo in sadjarstvo, svari zlasti pred pretirano uporabo fitofarmacevtskih sredstev in težavami s peronosporo. »Vsekakor priporočam, da vsak vinogradnik meri količino padavin v svojem vinogradu. Količine padavin so lahko zelo različne glede na lokacijo,« je povedal. Peronospora je v zadnjih letih, kot opaža Reberni-šek, velika težava vinogradnikov. »Na splošno velja poudariti, da je intenziteta napada peronospore odvisna predvsem od vremenskih razmer. Kar pomeni, če med presledkoma pade več kot 30 mm padavin/ m2, moramo opraviti zaščito na maksimalno 10 dni presledka, če padavin ni, lahko tudi na 14 dni. Torej če so v času cvetenja vinske trte padavine, je nujno, da opravimo zaščito v tem času. Če zamujamo, prednost dajemo sistemičnim kurativnim pripravkom, ki delujejo zdravilno. To še zlasti velja sedaj v intenzivni rasti mladic,« svetuje Andrej Rebernišek. Šiškarica ne povzroča večje gospodarske škode V mnogih vinogradih se je pojavila tudi erinoza, pršica šiškarica: »Pojavijo se značilne gube - šiške, lahko rumeno obarvane (laški rizling) ali pa rdečkasto (renski rizling, sovinjon), na spodnji listi pa značilna sivkasta tvorba. Ta pr-šica ne dela večje gospodarske škode. Tretiranje proti prši-cam je smiselno v začetni fazi odganjanja očes, sedaj ni več smiselno. Velja pa ugotovitev, da imajo tisti vinogradniki, ki redno opravljajo spomladanska škropljenja z žveplom, le minimalne težave s pršicami,« je povedal. Pri škropljenju potrebna pozornost na vlažnost in temperaturo Da so pripravki dovolj učinkoviti, je pomembno predvsem pravilno doziranje. V Rebernišek, specialist za vino- praksi zasledimo dva izraza koncentracija in doza. Rebernišek priporoča, da vinogradniki upoštevajo dozo, kar pomeni količina pripravka v odvisnosti od površine, ne glede na porabo vode. »Vinogradnik mora natančno poznati porabo vode/ha, le na ta način bo zaščita dobra. Poraba vode je v veliki meri odvisna od relativne zračne vlage. Kar pomeni, če so listi omočeni, bomo uporabljali minimalno količino vode/ha (330 l/ha). Ko so vremenske razmere nasprotne (temperatura blizu 25 °C, rahel veter) pa moramo uporabljati nekoliko večjo porabo vode, saj je nevarnost, da se kapljica, preden pade na listno površino, osuši. V tem primeru tudi sredstvo ne bo pravilno delovalo. Slednje še zlasti velja pri sistemičnih pripravkih in pripravkih, ki jih uporabljamo proti pepelasti plesni oz. oidi-ju,« je povedal Rebernišek. Dodal je, da je količina pripravka odvisna tudi od velikosti listne mase ter opozoril, da velikokrat opazi, da se bolezni na vinski trti pojavijo zaradi neka-kovostne škropilne tehnike in slabega nanosa škropiva. Z zračnostjo v vinogradu do manj bolezni K zmanjšanju uporabe škropiv in nastanku bolezni prispeva dobra in kakovostna pletev (dobra zračnost). Kot je poudaril Rebernišek, morajo biti vinogradniki posebej pozorni na zračnost v glavi trsa. »V primeru prevelike senčno-sti lahko pričakujemo tudi do 30 % večjo nevarnost okužbe s pepelasto plesnijo ali oidijem. Na splošno ugotavljam, da je uporaba škropiv pretirana in prevečkrat in na pamet. Zato vinogradnikom priporočam, da absolutno spremljajo vremenske napovedi, napovedi strokovnih služb, da imajo merilce padavin v svojih nasadih, saj vemo, da so še zlasti v poletnih mesecih padavine lokalnega značaja. Da uporabljajo le toliko škropiva, kot je nujno potrebno, ter da je občutljivost vinske trte na bolezni v veliki meri odvisna od lege nasada, kakovosti opravljenih zelenih del, bujnosti nasada in sorte,« je sklenil Rebernišek. Mojca Vtič Foto: Andrej Rebernišek Pri popolni zatravitvi lahko pričakujemo manjši napad peronospore, poveča pa se tudi biološka bio-diverziteta različnih vrst. 8 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 2. junija 2015 Ptuj • 60 let mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Kje si, ljubezen do branja, in kam greš V četrtek, 21. maja, so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili še en dogodek v nizu prireditev ob 60-letnici mladinskega oddelka knjižnice, ki so se že in se še bodo vrstili vse leto 2015. Tokrat so v sodelovanju z revijo Mentor pripravili okroglo mizo z naslovom Otroška in mladinska književnost ter odrasli; vodil jo je glavni urednik revije Mentor, pisatelj in literarni kritik Aljoša Harla-mov. Na njej so iskali odgovore na številna zanimiva in pereča vprašanja položaja otroške in mladinske književnosti, posebno v povezavi z odraslimi bralci. Ali res otroško in mladinsko književnost berejo samo otroci in mladi? Kakšne so razlike med literaturo za odrasle in otroke? Kako pomembna je otroška književnost za usvaja-nje branja in vzgojo ljubezni do knjig? Svoje poglede na to so predstavili profesorica mladinske književnosti dr. Dragica Haramija, likovni urednik za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavle Uča-kar, knjižničarka, pisateljica in pravljičarka Vesna Radovano-vič, literarna kritičarka Larisa Javernik (ki se je okrogle mize »udeležila« v obliki video posnetka, saj trenutno študira v Pragi) ter knjižničarka in pravljičarka iz KIP Ptuj Liljana Kle-menčič. Za uvod pa je Melita Zmazek z domoznanskega oddelka ptujske knjižnice predstavila 60-letno pot mladinskega oddelka in njegov razvoj. Foto: Črtomir Goznik Utrinek s pogovora, posvečenega 60-letnici mladinskega oddelka ptujske knjižnice: z desne (stoji) Melita Zmazek, sedijo Pavle Učakar, Dragica Haramija, Matjaž Neudauer in Liljana Klemenčič V pogovoru smo slišali o zanimivem pojavu literature, ki je namenjena več generacijam bralcev: v osnovi je mladinska, a je enako privlačna tudi odraslim. (Slovenska stroka zanjo uporablja anglo-ameriški izraz cross-over literatura.) Ali to mogoče pomeni pootročenje književnosti za odrasle ali izumiranja otroške/mladinske literature, so se spraševali nekateri. Govorili so tudi o tem, kako spodbujati ljudi k branju in zakaj po 5. razredu osnovne šole pride do velikanskega osipa branja pri ljudeh vse do takrat, ko ponovno odkrijejo branje kot upokojenci. Dragica Haramija je opozorila tudi na to, kako radi odrasli obsojajo obravnavo tabujev v mladinski literaturi, pa čeprav tabuji niti niso osrednja tema neke zgodbe. Velikokrat gre za »obsodbo« knjige, ki je niti niso brali, ampak verjamejo neki (po navadi politični) avtoriteti, da je s knjigo nekaj narobe. Ob tem pa se nihče ne obregne ob to, da imamo na primer v šolah velikonočne slikanice, da po šolah barvajo pirhe kot simbol neke vere, pripadniki drugih ver pa nimajo ne svoje slikanice ne svojih »velikonočnih jajc« ... jš Komentar(ček) Kako se rodi neka (nepotrebna) tujka Ljudje smo v osnovi lena bitja. In če se da nekaj narediti z malo ali nič napora, to seveda zagrabimo z obema rokama, ne samo z levo. Strokovnjaki za književnost niso pri tem prav nobena izjema, vsem znanstvenim titulam navkljub. Tako nam sedaj v slovenski književnosti ponujajo modni izraz »cross-over literatura«; še več - v slovenskem novoreku imamo iz iste besedne družine še crossover writing, pa cross-over reading (pa mogoče še crossover publishing in cross-over bralce). Ali vam izraz cross-over literatura kaj pove? Se vam zdi, da je povezana s športom - s krosom ali moto-krosom? Pa ni! Gre za vrsto literature, ki pritegne več generacij bralcev; večgenera-cijska književnost bi ji lahko rekli ali tudi večnaslovniška književnost (ker »naslavlja« oziroma nagovarja več generacij bralcev). Ampak ne -nekomu se je zdelo kul, da je tovrstne knjige uvrstil v crossover, drugi ni vedel, za kaj gre, in je besedno zvezo ponovil ... in je zdaj tako rekoč naša. Počasi jo bomo pisali krosover - in vsi bomo vedeli, za kaj gre ... (Mimogrede: gre za izjemno zanimive knjige, ki jih med drugim najdete v zbirkah Zorenja, Zorenja plus in Odisej.) Slovenska Bistrica • Srečanje godb na pihala in zaključek tedna ljubiteljske kulture Na tekmovanju mladinskih godb prejeli zlato priznanje Maja je v Mariboru potekalo 5. tekmovanje mladinskih godb, na katerem je nastopilo sedem godb iz vse Slovenije. Med nastopajočimi je bil tudi Pihalni orkester Glasbene šole Slovenska Bistrica, ki je za nastop prejel zlato plaketo. »Namen in smisel tekmovanja še vedno vidimo predvsem v dodatni obogatitvi procesa izobraževanja, pospešitvi in ši- ritvi zanimanja za godbeništvo, druženju mladih glasbenikov in krepitvi pripadnosti, spodbujanju napredka in načina dela orkestrov. Zato smo bili izredno veseli odličnih nastopov, ki so jih mladi godbeniki izvedli« je o tekmovanju povedal Daniel Godbe so se zbranim na Spodnji Polskavi predstavile v svoji primarni dejavnosti FOTO: Mojca Vtič igranje v gibanju. Leskovic z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tekmujočim pihalnim orkestrom iz Slovenske Bistrice, Gornje Radgone, Brkinov, Ljubljane, Radovljice, Sevnice in Grosupljega je strokovna žirija, podelila tri zlata priznanja s posebno pohvalo, tri zlata in eno srebrno priznanje. Kišto piva so si ponovno privozili godbeniki iz Središča ob Dravi Le dan pozneje, torej 24. maja, je pihalni orkester slove-njebistriške glasbene šole pod taktirko Jerneja Senegačnika ml. ponovno zaigral, in sicer na tradicionalnem že 38. regijskem srečanju godb na pihala na Spodnji Polskavi, ki pa ni bilo tekmovalnega značaja. Srečanja so se udeležile godbe na pihala iz KUD Janko Živko Poljčane, Kulturnega društva godba na pihala Slovenske Konjice, KUD Šmartno na Pohorju, Prosvetnega društva Središče ob Dravi ter iz KUD gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava. Godbe so se predstavile v svoji primarni dejavnosti - igranje v gibanju, tako so na prizorišče prikorakale s poljubno koračnico, nato pa so se predstavile še s tremi skladbami. Po glasbenem delu so godbeniki odložili glasbila in se pomerili v družabni igri, kjer so se potegovali za »kišto pira«. In sicer je bil njihov izziv, da se čim bolj počasi na kolesu pripeljejo na cilj. Zmago in tudi zaboj piva so si letos ponovno privozili godbeniki iz Središča ob Dravi. Z nastopom godb se je tudi sklenil teden ljubiteljske kulture, ki je potekal od 15. maja, ko je bilo območno srečanje odraslih pevskih zborov, ki se ga je letos udeležilo 12 odraslih pevskih zborov iz občin Makole, Poljča-ne, Slov. Bistrica in Oplotnica. Mojca Vtič Majšperk • Razstava Narava na platn Več kot 40 likovnih del Branka Gajš 22. maja na ogled v Galeriji AP Breg upodobljene z akrilnimi barvami na še do konca junija. »Kljub deževnemu vremenu se je galerija napolnila z več kot 50 obiskovalci, tako da sem z obiskom zadovoljen. Na odprtju je dela pokomentiral in predstavil avtorja umetnostni kritik Mario Berdič. Poudaril je, da razstavljava dva, ki sva si pravo Razstavo je s komentarjem posprem torek • 2. junija 2015 Kultura in izobraževanje Štajerski FEDNIK 9 Kidričevo • Predstavili muzikal Zapojmo in zaplešimo v lahkotni svet V spektaklu z glasbo, pesmijo in plesom nastopa kar 55 šolarjev V dvorani restavracije Pan so v torek in sredo uprizorili čudovit muzikal Zapojmo in zaplešimo v lahkotni svet, ki so ga skupaj ustvarili učenci in mentorice iz OŠ Videm in OŠ Kidričevo, v njem pa poje, pleše in igra kar 55 otrok. Foto: M. Ozmec Muzikal Zapojmo in zaplešimo v lahkotni svet je čudovit poklon beli kovini in tovarni, ki daje kruh Kidričanom ter okoliškim prebivalcem. S 55 učenci so garale mentorice (v ospredju) Ana Delin, Biserka Selak, Aneja Cafuta, Mojca Kamenšek, Damjana Hliš in Aleksandra Vidovič. Kot so nam zaupali ustvarjalci, je muzikal nastal povsem spontano, na osnovi Talumove-ga projekta Lahkotni svet, mita o škratih Šumarjih ter projekta Popestrimo šolo. Zato so mentorice in učenci iz OŠ Videm k sodelovanju povabili še učence partnerske OŠ Kidričevo, skupni projekt pa so posvetili lanskemu 60-letnemu jubileju Taluma. Manja Vinko iz OŠ Videm nam je zaupala, da so v okviru projekta Popestrimo šolo izvajali dejavnosti, v katerih so načrtovali, brali, pisali, peli, plesali, igrali ter likovno ustvarjali. In skoraj spontano je nastal muzikal z naslovom Za-pojmo in zaplešimo v lahkotni svet. Pravzaprav je nastal svojevrsten spektakel z glasbo, petjem in plesom. Pri tem je pomembno, da so učenci napisali zgodbo z lastnimi zamislimi in zapleti, vanjo pa uspešno vključili še mit o škratih Šumarjih, zgodbe iz zgodovine Taluma ter delčke zgodbe iz knjige Janje Vidmar. Šumarji so se jim očitno nadvse prikupili in jim dali še dodatnega vetra v njihova ustvarjalna krila. Tudi scena, kostumi in celotna likovna podoba so plod ustvarjalnega dela učencev. Tisti, ki smo si muzikal ogledali, smo bili prijetno presenečeni, saj smo doživeli v vseh pogledih odlično in tudi tehnično dobro izpeljano predstavo, ki bi jo lahko mirne duše odigrali tudi v katerem od kulturnih hramov naše metropole. Vsekakor pa je muzikal Zapojmo in zaplešimo v lah- kotni svet tudi čudovit poklon beli kovini in tovarni, ki že več kot pol stoletja daje kruh Kidričanom in okoliškim prebivalcem. Jasno je, da je bilo v muzikal vloženega veliko volje in truda, saj so se nanj učenci pripravljali vse od lanskega decembra in pri tem žrtvovali tudi veliko prostega časa. Vse- kakor pa so vztrajnost, timsko delo, dobra organizacija vaj, ogromno dobre volje, skrivnostne šumarske energije, prepričanost v uspeh in veselje ob vsaki novi ideji zares lepo poplačani. Zato vse čestitke tako avtorjem kot vsem izvajalcem. S 55 učenci so namreč skoraj pol leta neutrudno garale mentorica igre in režiserka Mojca Kamenšek, mentorica petja in avtorica besedil pesmi Ana Delin, mentorica giba Aneja Cafu-ta, mentorica ustvarjanja scenarija Damjana Hliš ter mentorici kostumografije Biserka Selak in Aleksandra Vidovič, ki je tudi mentorica scenografije. Tudi povezovalka programa Manja Vinko je svoje delo dobro opravila. V torek, 26. maja, dopoldne so si predpremiero muzikala z zanimanjem ogledali učenci OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela ter učenci OŠ Kidričevo. Popoldansko premiero so posvetili krajanom Kidričevega in predstavnikom Taluma, v sredo, 26. maja, pa so celotno predstavo ponovili še za učence osnovnih šol Hajdina, Kidričevo, Cir-kulane in Majšperk, tako da si je v obeh dnevih muzikal ogledalo okrog 1500 učencev. M. Ozmec dveh sošolcev u »ta in Gregorja Samasturja je od Majšperk. Podrobnosti narave, a platnu, si bo mogoče ogledati nasprotje. Jaz, ki slikam v naravi in so slike živahne, polne kontrastov. Medtem ko so slike Gregorja Samasturja sanjske, žalostne in slikane v ateljeju,« je odprtje razstave povzel Branko Gajšt. MV Foto: Branko Gajšt il umetnostni kritik Mario Berdič. Ormož • Knjiga o Zvonku Mešku Velik človek iz majhnega kraja Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo Ormož je izdala knjigo Zvonko Meško - Velik človek iz majhnega kraja. Na predstavitvi knjige v domu kulture Sveti Tomaž so vojni veterani skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole pripravili čustev in spominov polno domoljubno prireditev. Na odru kulturnega doma je bila ponovno na ogled fotografska razstava o delu in življenju Zvonka Meška, tokrat pa so jo dopolnjevali posamezni predmeti, ki jih je Me-ško uporabljal pri svojem delu. Kot so zapisali, je šlo za človeka, ki je že kot otrok, pozneje pa kot odrasla oseba, imel različne darove. Krasile so ga zvedavost, raziskoval-nost, ustvarjalnost in praktičnost. Njegov ustvarjalni duh so krepile številne aktivnosti v planinstvu, motociklizmu, radioamaterstvu, lovstvu, športu in ne nazadnje tudi navtiki. Kljub delu, družini in društvenim aktivnostim je s skrbjo in zavzetostjo opravljal funkcije v Svetu Krajevne skupnosti Sveti Tomaž od leta 1989 do 1996. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je leta 2007 družini Meško za zasluge v vojni za samostojno Slovenijo podelila častni naziv »Slovenska družina« in na stanovanjski hiši pri Svetem Tomažu postavila spominsko ploščo. Njegovo pestro življenje je bilo izpopolnjeno tudi z dobrimi deli in s skrbjo za tiste, ki so bili pomoči potrebni. Umrl je 18. maja 2009. Knjigo tvori šest poglavij z naslednjimi naslovi: Sveti Tomaž, Družina in delo, Konjički, Vojna, Veterani in Spomini. Prispevke so napisali: Mirko Cvetko, Miran Fišer, Ivan Rakuša, Ana Rajh, Stanko Belšak, Marjana Kosi, Ciril Meško, Benjamina Jurič, Mojca Meško, Anton Kirič, Herman Prejac, Ivan Grašič, Jožef Borak, Ciril Ambrož, Silvo Zemljič, Janko Zadravec, Zdravko Petek, Boris Vukan in Saša Fišer. Knjigo, ki je izšla v nakladi 300 izvodov, je uredil uredniški odbor: Miran Fišer, Herman Prejac, Stanko Belšak in Zdravko Petek. Na prireditvi so bila izročena tudi priznanja Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo. Srebrna priznanja so prejeli Tonček Murad, Miran Petek in Herman Prejac, bronasto priznanje sta dobila Stanislav Belšak in Tomislav Breznik, znak praporščaka pa Miran Petek. Priznanje Branitelji meje Središče - Kog 1991 sta prejela Herman Prejac in Daniel Štabuc. MŠ Prlekija • Dijaki ljutomerske gimnazije odlični v znanju kemije Štiri zlate in tri srebrne Preglove plakete Državnega tekmovanja iz znanja kemije v Ljubljani se je udeležilo 13 dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), ki so se odlično odrezali. Osvojili so kar štiri zlate in tri srebrne Preglove plakete. »Zlati« so bili: Eva Šantic Zadravec, Jaka Godec, Matjaž Rantaša in Katja Voroš, »srebrni« pa: Sara Šadl, Mateja Žnidarič in Vanja Zamuda. Mentorica prof. Mateja Godec je ob tem uspehu dejala: »Ponosna sem na vse dijake, ki so se imenitno izkazali. Pot do priznanja je vedno bolj zahtevna. Za uspeh je potrebnega veliko razumevanja in znanja kemije, pa tudi veliko natančnosti in doslednosti. Eno in drugo dijaki dobijo z delom in s pripravami, ki smo jih izvajali od marca dalje, ko smo izvedeli, kateri dijaki so se uvrstili na državno tekmovanje.« Prejemnik zlate plakete Matjaž Rantaša, dijak 2. letnika GFML, pa je povedal: »Z osvojitvi- jo najvišjega priznanja sem uresničil svoja pričakovanja. Trdo delo in številne ure priprav so se obrestovale. Tekmovalne naloge so bile zahtevne, a zelo zanimive. Vse pridobljeno znanje mi bo zagotovo koristilo v prihodnosti. Z nestrpnostjo pričakujem naslednje leto, ko bomo kemiki znova tekmovali.« NŠ Foto: Niko Soštarič Udeleženci tekmovanja v kemiji s prof. Matejo Godec (stoji, prva z leve) 10 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 2. junija 2015 Promocijsko sporočilo Podlehnik - Nov turistično-kulturni center v zaključni fazi Najpomembnejša pridobitev v zgodovini občine REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVO| IN TEHNOLOGIJO Gradnja novega turistično-kultur-nega centra, v katerem bodo poleg večnamenske dvorane zagotovili še prostore za zdravstveni dom, občinsko upravo, upravno enoto ter gasilsko, turistično in drugo društveno dejavnost, je v teh dneh zaključni fazi. Kot je zagotovil župan občine Podlehnik Marko Maučič, potekajo gradbena dela na novem turistično-kulturnem centru sredi Podlehnika po časovnem načrtu: »Gre za eno najpomembnejših pridobitev v zgodovini naše občine, saj bomo v novem objektu zagotovili prostore za vse upravne in društvene dejavnosti celotne ob- ^^ čine, ki so bile do sedaj na različnih lokacijah in zunaj občinskega centra. Objekt že dobiva končno podobo; trenutno opravljajo dela na fasadi, ki je v svetlo in temno rjavih barvnih odtenkih. V notranjosti objekta opravljajo končno montažo predelnih sten, strojne in električne instalacije ter osnovno slikople-skarsko obdelavo. V prvi polovici junija naj bi pričeli tudi zunanjo ureditev, v notranjosti pa naj bi nadaljevali delo s polaganjem talnih oblog.« Dodati velja, da je stari kulturni dom z manjšo dvorano, ki so ga porušili lansko jesen, Podlehničanom služil dobrih 70 let. Zato so si že več let prizadevali za nov objekt, v katerem bi združili vse pomembnejše dejavnosti v občini. V začetku lanskega leta so prizadevanja vodstva občine končno rodi- la sadove. Nov večnamenski turistično-kul-turni center gradi podjetje Jelovica, ki je projekt pridobilo na javnem razpisu že januarja lani, a je investitor - občina Podlehnik - moral počakati, dokler ni pridobil tudi evropskih in državnih finančnih sredstev. Po pogodbi naj bi celoten projekt turistično- .wío»avvaSo°híh:™05t. t. Objekt že dobiva končno podobo, trenutno opravljajo dela na fasadi. V zaključni fazi je tudi ureditev večnamenske dvorane, v kateri je predvidenih 250 sedežev. Foto: M. Ozmec kulturnega centra Podlehnik veljal 2,75 milijona evrov z DDV, pri čemer sta Evropska unija in država zagotovili 1,96 milijona, občina, ki mora zagotoviti 15 % vrednosti projekta in DDV, pa bo iz proračuna primaknila okoli 850.000 evrov. V novem centru, ki je montažnega tipa, je v zaključni fazi večnamenska dvorana, v kateri je predvidenih 250 sedežev, sicer pa bodo v njem zagotovili tudi prostore za društveno dejavnost v skupni izmeri okoli 1.200 m2 ter prostore za gasilsko dejavnost, ki bodo veliki okoli 300 m2. V pritličnem delu novega objekta bodo uredili tudi zdravstveni dom, ki mu namenjajo 220 m2, okoli 400 m2 pa bodo namenili sedežu občinske uprave in upravne enote. Celotna zgradba je zgrajena v energetsko varčni obliki, zato so prepričani, da stroški njenega vzdrževanja ne bodo presegali dosedanjih stroškov vseh objektov, ki so bili do sedaj na različnih lokacijah zunaj središča občine. Kot je zagotovil župan, naj bi bila vsa predvidena gradbena dela končana do konca septembra, po tehničnem prevzemu in vselitvi pa naj bi celoten objekt predali namenu predvidoma v začetku novembra. Pred odprtjem bodo morali zagotoviti še vse potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja in energetske izkaznice, saj želijo objekt odpreti povsem dokončan in z urejeno okolico. Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Med rožami in kupci Voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik se je minuli petek seznanil s poklicem vrtnarja. Odpravil se je v podjetje Vrtnarstvo Revital v Kidričevo, kjer so mu predstavili vzgajanje lončnic in sajenje krizantem, pomagal pa je tudi pri prodaji in svetoval strankam. Kot je pojasnil Dalibor, ga je presenetilo dejstvo, da je veliko opravil v vrtnarstvu že avtomatiziranih, navdušen pa je bil tudi nad velikostjo sedmih rastlinjakov. Danijel Vrbnjak, direktor Vrtnarstva Revital je pojasnil, da je delo vrtnarja pestro in zanimivo, predvsem pa je to delo, ki ga je treba opravljati s srcem, saj se včasih zgodi tudi kaj nepričakovanega in tudi rastline lahko presenetijo. ''Če želimo imeti na koncu kvalitetno vzgojeno rastlino, je pomemben celoten projekt - od sajenja, vzgajanja, gnojenja, pa do tega, kako z rastlino ravnamo, ko ima že prvi cvet. Vsaka vrtnar-jeva napaka se namreč pokaže na roži. Vrtnar mora rožo spremljati vsak dan in v vsakem trenutku vedeti, kaj ta potrebuje, najpomembnejše pa je, da ima rastline rad. Tako bi kar držala tista vraža, ki pravi, da rože lepše uspevajo, če se z njimi pogovarjamo.' Tudi stranke so ob nakupu vedno zahtevnejše: ''Balkon je okras vsake hiše in stranke za svoje denar zahtevajo kvalitetne rože. Ob nakupu znajo rožo zelo dobro oceniti in vedo, kaj hočejo, nasveti naših strokovnjakov pa se nanašajo predvsem na to, katere rože so primerne za sončne ali senčne lege ali katere porabijo več ali manj vode,'' je pojasnil Danijel Vrbnjak. Gornja Radgona • Letna skupščina podjetja Arcont IP Izpad prodaje doma nadomestili z izvozom Na redni letni skupščini podjetja Arcont IP iz Gornja Radgone so lastniki družbe predstavili poslovne rezultate v preteklem letu, razporedili ustvarjeni dobiček in razvili letošnjo plansko strategijo. V družbi Arcont IP ugotavljajo, da so kljub večletni recesiji, z lanskim poslovanjem zelo zadovoljni. Foto: Črtomir Goznik Izpad prodaje na domačem trgu so v večji meri nadoknadili z izvozom, večinoma v sosednjo Avstrijo, nekaj pa tudi v Italijo, Nemčijo in Švico. Arcont IP je »netipično« slovensko podjetje, saj ni zadolženo in ima vedno pozitiven finančni tok. V začetku leta so v sodelovanju z nemškim partnerjem KBE Profine Group iz Berlina razvili in plasirali na trg novo generacijo energijsko varčnih oken, ki so bila v Sloveniji prvič predstavljena na lanskem sejmu Dom. Direktor Boris Sovič je ob tem povedal, da Kot pravi, se tudi pri rožah trendi spreminjajo - med balkonskim cvetjem so zelo priljubljene pelargonije, ki so še vedno najbolj prodajane rože, stranke se vedno pogosteje odločajo tudi za zelene balkone, mladi pa radi izberejo že zasajena korita v kombinaciji trajnic in začimbnic. Dalibor je bil nad vrtnarsko izkušnjo navdušen, čeprav je povedal, da bi zaradi visokih temperatur, ki se lahko pojavijo v rastlinjakih, to delo verjetno težko opravljal vedno. ns je proizvodnja podjetja usmerjena v razvoj novih izdelkov, ki bodo zagotavljali kupcem boljšo kakovost bivanja in energijske prihranke, s poudarkom na prijaznost do okolja. »Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo tudi ta minula krizna leta prestali brez drastičnih pretresov. Če se ozremo nazaj in pomislimo koliko podjetij, naših konkurentov, je končalo v stečajih, smo lahko ponosni, da smo uspeli ves čas obdržati zadovoljiv nivo prodanih izdelkov, realizacije in predvsem pozitiven denarni tok. Večjih gradbenih projektov je bilo tudi v lanskem letu v slovenskem prostoru zelo malo. Občutna razlika je še zmeraj med naročilom slovenskega kupca in kupca iz sosednje Avstrije, saj so slednja za dva do trikrat višja. Ker je družba finančno stabilna z bonitetno oceno A1, nam kupci še zmeraj popolnoma zaupajo in v večini primerov plačujejo s sto odstotnim avansom ter koristijo dodatne ugodnosti. Posledično pa sami nimamo likvidnostnih težav, nasprotno, vsem svojim poslovnim partnerjem tudi plačujemo predčasno,« je povedal direktor družbe Sovič. V podjetju Arcont IP so v mesecu aprilu letos s strani Slovenskega združenja za kakovost pridobili znak slovenske kakovosti izdelkov, kar si štejejo v posebno čast. Pravico do uporabe tega znaka lahko pridobijo namreč le podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati in visoko kakovostjo izdelkov ter storitev. NŠ Družba Arcont IP d.o.o. je v lanskem letu proizvedla in prodala 65.000 enot oken in vrat ter ustvarila 11,9 milijonov evrov skupnih prihodkov. Dobiček v višini 628.873 evrov bo vložen v posodobitev tehnološke opreme. Rast na področju aluminijastega stavbnega pohištva je bila v lanskem letu skoraj 30 %, prodajo na tuje trge pa so povečali za dobrih 6 %. Lani so se kot razstavljavec predstavili na kar osmih sejmih doma in v tujini. Nogomet Na pragu 1. lige, a le do sodnikovega podaljška Stran 12 Tajski boks Ptujčani s tremi zmagami na vrh Stran 12 Footgolf Najmlajša športna panoga v najstarejšem mestu Stran 13 Tenis Letos v dveh ligah 28 igralcev Stran 13 Nogomet Niko Tisaj dosegel štiri zadetke Stran 14 Pikado Prleki znova naskakuje-jo svetovni vrh Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 36. krog Odločitev že po 23 minutah tekme Tekma zadnjega kroga sezone je bila tekmovalna le za domačine, ki so teoretično še iskali točke za neposreden obstanek v 1. ligi. To bi jim uspelo v primeru zmage in slavja igralcev Radomelj proti Krki, a se to ni zgodilo. Gostje so že pred tekmo osvojili končno 5. mesto na lestvici, zato v Novo Gorico niso odpotovali z najboljšimi posamezniki. Zaradi kartonov sta manjkala Datkovič in Matja-šič, priložnost za dokazovanje pa so tako dobili igralci, ki sicer igrajo manj. Po koncu tekme je bilo jasno, da je niso izkoristili. Goričani so v zadnjih krogih kazali dobro formo in nanizali zmagi proti Rudarju in Celju, obenem pa so tradicionalno najneugodnejši tekmec Zavrčanov. Ti jih v dveh sezonah igranja v 1. ligi sploh še niso premagali, ob šestih porazih so dosegli le dva remija. Odličen uvod Goričanov Goričani so od prve minute začeli obstreljevati gol Zavrča. Dejan Žigon v drugi PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 36. KROGA: Gorica - Zavrč 4:0 (4:0);; Maribor - Luka Koper 0:0; Olimpija - Domžale 0:2 (0:1); strelec: Vuk (29.), 53. Rdeči karton: Žinko (64./Olimpija); Rudar - Celje 1:3 (0:2); strelca: Jahic (72.); Sunny (26., 35., 90.); Radomlje - Krka 0:1 (0:1); strelec: Žižic (29.). in Amedej Vetrih v deveti minuti - ta je stresel okvir gola - nista spravila žoge v mrežo, je pa to uspelo v 11. minuti Amelu Džuzdanovicu in v 13. minuti Marshalu Mfonu Johnsonu. Pri prvem golu je Širok podal z desne strani, na pravem mestu je bil pred golom Džuzdanovic in je žogo preusmeril v gol, pri drugem pa je Džuzdanovic s povratno žogo zaposlil Johnsona in ta je prav tako meril natančno. Do tretjega goriškega gola je minilo le deset minut: v 23. minuti je namreč Žigon izvedel prosti strel, Johnson je stresel okvir gola, odbito žogo pa je v gol spravil Ame- 1. MARIBOR 36 24 7 5 74:32 79 2. CELJE 36 20 10 6 58:31 70 3. DOMŽALE 36 21 5 10 52:22 68 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 36 17 10 9 55:32 61 5. ZAVRČ 36 15 4 17 38:52 49 6. RUDAR VELENJE 36 12 10 14 44:43 46 7. KRKA 36 11 7 18 38:54 40 8. KOPER 36 12 4 20 35:58 40 9. GORICA 36 10 7 19 40:46 37 10. RADOMLJE 36 4 4 28 21:85 16 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 15 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje); 13 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Sunny Omoregie (Celje); 12 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 10 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor); 9 zadetkov: Ivan Firer, Dragan Jelic (oba Rudar); 8 zadetkov: Mitja Lotrič (Luka Koper); 7 zadetkov: Damjan Bohar (Maribor), Luka Majcen (Gorica), Danijel Miškic (Celje), Benjamin Morel (Domžale), Dejan Žigon (Gorica). Maribor, Celje, Domžale in Koper v Evropo, Gorica v kvalifikacije Pred zadnjim krogom prve lige Telekom Slovenije je bilo odprto le še vprašanje o tem, kdo se bo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek/napredovanje meril z drugouvrščenim drugoligašem - Gorica ali Krka. Novomeščani so bili uspešni v Domžalah proti Radomljam, zato gredo v dodatne kvalifikacije Goričani. Ti so v zadnjem času v odlični formi, kar Kidričanom v dveh obračunih obeta izjemno težko delo. Mariborčani so si 13. naslov v zgodovini kluba in petega po vrsti zagotovili že pred nekaj krogi, zato so tekmo proti pokalnim zmagovalcem iz Kopra odigrali z mislijo na zaključno slavje. To se je z osem tisoč navijači zavleklo pozno v noč in ni šlo brez razpredanj o novi sezoni. Prvo okrepitev iz Izraela so Mariborčani že pripeljali v klub, zagotovo lahko računamo še na kakšno, ni pa izključen tudi kakšen odmeven transfer v drugo smer. V evropskih tekmovanjih bodo v prihodnji sezoni igrali Maribor (kvalifikacije za Ligo prvakov), Celje, Domžale in Koper (vsi v kvalifikacija za Ligo Evropa). Iz 1. lige je izpadla ekipa Radomlje. JM Motokros • Dirka za SP Gajser v Franciji le za Herlingsom Foto: Črtomir Goznik Blaž Dobaj (rumeni dres) je šele drugič v sezoni zasedel mesto v začetni enajsterici Zavrča. dej Vetrih. Primorci so bili še naprej razpoloženi, več so imeli od igre in v 37. minuti so zadeli še četrtič: znova je bil uspešen Džuzdanovic, podal mu je Širok, 20-letnik pa je uspešno meril. Gorica kljub visokemu vodstvu ni bila nič manj nevarna tudi v drugem polčasu. Streli so se vrstili, a domači strelci nobene žoge niso več spravili v gol. Za Zavrčane je v zadnjih trenutkih srečanja nevarno poskušal Kelenc, a je meril previsoko. Kakšnih 350 gledalcev v goriškem športnem parku je na koncu pozdravilo zasluženo zmago domačinov. JM, sta Slovenski motokrosist Tim Gajser je na osmi preizkušnji svetovnega prvenstva v razredu MX2 osvojil 2. mesto. Na dirki v francoskem Villars-Sous-Ecotu je s 4. mestom v prvi vožnji in 2. v drugi tudi skupno pristal na drugem mestu, premagal ga je le zmagovalec obeh voženj, Nizozemec Jeffrey Herlings; tretji je bil domačin Jordi Tixier. Mladi slovenski dirkač iz Pečk pri Makolah se je po krajšem prisilnem počitku spet vrnil med najboljše, kjer je v razredu MX2 po osmih od 18 dirk trdno v vrhu. Če ne bi bilo nekaj ničel, ko je moral zaradi zahtev vodstva tekmovanja preventivno izpustiti tri vožnje, pa bi bil verjetno še kakšno mesto bližje vse bolj neulovljivemu Herlingsu. Po nekoliko slabšem startu v prvi vožnji je 19-letni slovenski dirkač nazadnje iztržil četrto mesto in si s tem pripravil lepo izhodišče za napad v drugi vožnji. Ta se je izšla še bolje, že kmalu po startu sta s Herlingsom pobegnila vsem tekmecem, v ozadju je bilo tudi nekaj padcev, ter se od- daljevala. Večji del dirke sta bila v povsem svojem svetu, Gajser se je Nizozemcu nekajkrat že povsem približal, nazadnje pa ni tvegal napada in je raje zadržal trdno drugo mesto. Takšna uvrstitev mu je prinesla tudi skupno drugo mesto, kar je po zmagi v Italiji njegov drugi najboljši dosežek sezone. Herlings je bil sicer z dvema zmagama in vsemi 50 točkami neulovljiv, Gajser pa jih je zbral 40, toliko kot domačin Tixier, a je o razvrstitvi na stopničkah odločala boljša druga vožnja Slovenca. Skupni vrstni red (po 8 dirkah od 18): 1. Jeffrey Herlings (Nizozemska) 358 2. Valentin Guillod (Švica) 246 3. Pauls Jonass (Latvija) 245 4. Jordi Tixier (Francija) 229 5. Aleksander Tonkov (Rusija) 218 6. Tim Gajser (Slovenija) 209 Sezona se bo nadaljevala čez 14 dni s preizkušnjo v italijanski Maggiori. JM, sta Tenis • Turnir TE U-12 v Kopru V Kopru je potekal turnir serije Tennis Europe (TE) v konkurenci U-12. Na njem so v številčni in pisani konkurenci iz vse Evrope nastopila tudi štiri dekleta TK Terme Ptuj: Nina Pliber-šek, Taja Lončarič, Nika Strašek in Ana Teja Tabor. Na turnirjih te starostne skupine še ni določenih nosilcev, zato se lahko že v uvodnih krogih med seboj merijo najboljši. Med igralkami iz Ptuja je na glavnem turnirju najvišje prišla Nina Pliberšek, ki je nastope končala v osmini finala (9.-16. mesto) - premagala jo je Nemka Isabela Laura Putz (kasnejša finalistka). Eno zmago je zabeležila še Ana Teja Tabor, brez nje pa sta v glavnem žrebu ostali Nika Strašek in Taja Lončarič. Slednji sta nastopili tudi v tolažilnem delu žreba, kjer nastopajo igralke, ki na glavnem turnirju niso zmagale. Bili sta izjemno uspešni, saj sta se med 16 igralkami uvrstili v finale. Tega je brez boja dobila Taja Lončarič. Med dvojicami sta Nika in Taja uvrstili v četrtfinale, kjer ju je ustavila nemška dvojica Hofbauer-Putz (kasnejši finalistki). JM 12 Štajerski Šport torek • 2. junija 2015 Nogomet • 2. SNL, 27. krog Na pragu 1. lige, a le do sodnikovega podaljška ... Krško - Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Bučar (92.). KRŠKO: Zalokar, Sikošek, Kožar (od 70. Štefanac), Petric, Barkovič, Jurečič (od 76. Blažin-čič), Slivšek, Čeh (od 63. Bučar), Urbančič, Dvorančič, Drnovšek. Trener: Tomaž Petrovič. ALUMINIJ: Murko, Leuštek, Lonzaric, Topolovec, Vrbanec, Škoflek (od 89. Kurež), Nunic (od 84. Pečovnik), Bizjak, Čeh, Kozar (od 83. Prašnikar), Vindiš. Trener: Damijan Romih. Več kot 1500 gledalcev, med njimi stotnija navijačev Aluminija, odlična travnata površina na stadionu Matije Gubca, sončno vreme - vse to je v soboto v Krškem napovedovalo pravi nogometni praznik. Za neposredno napredovanje v 1. slovensko nogometno ligo sta se v zadnjem krogu 2. lige merili ekipi Krškega in Aluminija. Ko je ob zaključku rednih 90 minut tekme na semaforju še vedno pisalo 0:0, so bili Kidričani z eno nogo že v nogometnem raju. A vanj niso vstopili ... 92. minuta ... Ob izteku druge minute sodnikovega podaljška so namreč Krčani izvajali prosti strel z razdalje kakšnih 40 metrov z desne strani, žogo je v kazenski prostor Aluminija podal Dejan Urbanč, tam jo je eden izmed domačinov z glavo podaljšal na drugo vra-tnico, kjer so se trije igralci v zelenem znašli sami pred golom. Dva sta žogo za malenkost zgrešila, tretji - 21-letni rezervist David Bučar - pa jo je z zadnjimi močmi v padcu zabil pod prečnik nemočnega vratarja Tomaža Murka - 1:0! Igralci v zelenem so se nepopisno veselili, tisti v rdečem pa so nemočno po- Foto: Črtomir Goznik Leon Leuštek (Aluminij, rdeči dres) in soigralci so bili na pragu neposredne uvrstitve v 1. ligo, a so v sodnikovem podaljšku prejeli gol, ki je pomenil slavje Krčanov. padali po tleh ... Na stadionu se je medtem dogajalo marsikaj, saj so domači navijači dobesedno v zadnji sekundi s svojimi nogometaši dosanjali prvoligaške sanje. Prav navijači so bili v zaključku tekme tisti odločilni jeziček na tehtnici, ki je pretehtal na stran Krškega. Že od 85. minute so namreč pod vodstvom organizirane navijaške skupine Nuklear Power Boys stali in skandirali "Krško, Krško", čeprav v tistem trenutku niti domači igralci niso več verjeli v zmago. A so jih navijači 'dvignili' in jim vlili tisti dodatni atom energije, ki so ga na koncu igralci trenerja Tomaža Petroviča pretvorili v domala čudežno zmago. Igralci Aluminija so sicer celoten redni del tekme odigrali izjemno zbrano in praktično brez napak ustavljali domačine. A medtem ko so bili odlični v branjenju, pa so bili nekoliko premalo odločni v napadih. Tako si pravih izrazitih priložnosti Gorica ali Aluminij - v sredo že prva tekma v Novi Gorici Nogometaši v 1. in 2. ligi po zaključku rednega dela prvenstva sedaj odhajajo na zasluženi dopust, aktivni bodo le še v dveh klubih - Gorici in Aluminiju. Ti ekipi namreč čakajo dodatne kvalifikacije za napredovanje/obstanek v 1. ligi. Prva tekma bo v sredo, 3. junija, v Novi Gorici, povratna pa v nedeljo, 7. junija, v Kidričevem - obe ob 17.00. Vlogo favorita v tem obračunu imajo zagotovo Primorci, ki v 1. ligi neprekinjeno nastopajo od njenega začetka, sezone 1991/92. Glede na zadnje tekme so v zelo dobri formi, saj so zapored premagali Rudar, Celje in Zavrč. Nedvomno je na njihovi strani tudi psihološka prednost, saj se je Kidričanom zares nesrečno iz rok izmuznilo neposredno napredovanje v 1. ligo. A nogomet je že velikokrat postregel s presenečenji, zato bodo svoje adute zagotovo poskušali unovčiti tudi Kidričani. »Dvigniti je treba glave in se psihološko kar najbolje pobrati po težki tekmi s Krškim. Fizično se bomo hitro obnovili, motiv pa je v takšnih srečanjih tudi vedno,« je dejal Damijan Romih. niso priigrali, do zaključnih strelov sta v 1. polčasu prišla le Nunič (dvakrat) in Škoflek. Za razburjenje je v 35. minuti poskrbel sodnik Andrej Žni-daršič, ki je po prekršku Vin-diša najprej pustil igro teči naprej, nato pa jo je vendarle tno pobudo domačinov so Kidričani hitro umirili in z angažirano igro prekinjali vse napade gostiteljev. Ko so ti uvideli, da iz igre ne bodo zadeli, so vse sile usmerili v prekinitve. Pred vrata Murka so pošiljali visoke predložke z domala vseh koncev igrišča, a tudi v tem niso bili uspešni. Vse do prej opisane 92. minute . V 2. polčasu je domači trener Tomaž Petrovič opravil tri menjave, v zaključku je s tem poskušal nekaj dragocenih sekund pridobiti tudi nekdanji trener Krškega, sedaj pa Aluminija, Damijan Romih. A se mu ni izšlo, morda tudi zaradi tega, ker v ekipi zaradi poškodbe ni bilo izkušenega Dejana Školnika. Kidričanom sicer za prikazano ni mogoče ničesar očitati, morda so jim misli le za trenutek prehitro ušle k naslovu prvaka. Jože Mohorič 2. SNL REZULTATI 27. KROGA: Krško - Aluminij 1:0 (0:0); Šmartno 1928 - TKK Tolmin 2:7 (1:2); strelci: 1:0 Sinanovic (22.), 1:1 Dal. Sokanovic (35.), 1:2 Volarič (41.), 1:3 Dej. Sokanovic (53.), 1:4 Šuligoj (56., 11-m), 1:5 Dal. Sokanovic (63.), 1:6 Dej. Sokanovic (68.), 1:7 Dej Sokanovic (77.), 2:7 Kurež (84.); rdeči karton: Maze (72./ Šmartno); Farmtech Veržej - Ankaran-Hrvatini 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Reja (3.), 0:2 Rudonja (57.), 0:3 Vukelic (59.), 0:4 Pahor (84.); Šenčur - Roltek Dob 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Lunder (24.), 0:2 Kukavica (79.); Dravinja Kostroj - Triglav Kranj 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Bra-jič (3., avtogol), 2:0 Brglez (67.), 1:2 Bukara (69.), 2:2 Bukara 1. KRŠKO 2. ALUMINIJ 3. ROLTEK DOB 4. ANKARAN-H. 5. TKK TOLMIN 27 15 6 6 27 15 5 7 27 15 4 8 27 12 6 9 27 13 2 12 6. TRIGLAV KRANJ 27 11 6 10 7. FARMT. VERŽEJ 27 11 5 11 8. ŠENČUR 27 9 5 13 9. DRAVINJA KOS. 27 7 8 12 10. ŠMARTNO 28 27 1 5 21 48:28 49:21 52:26 49 45:37 42 49:42 45:41 39 37:45 38 34:48 32 45:47 19:88 51 50 41 29 8 ustavil in s tem prekinil obetaven protinapad domačinov. Drugi del so bolje odprli Krčani in tako je po prostem strelu Urbanča v 50. minuti do žoge prišel Drnovšek, streljal je s strani, žoga pa je oplazila prečnik. Zače- Damijan Romih, trener Aluminija: »Tekmec celotno tekmo niti enkrat ni resno pogledal proti našemu golu, nato pa zadel v sodnikovem podaljšku. Občutki ob tem so sila mešani, predvsem mi je žal fantov, ki so si močno prizadevali za uspeh. V prvem polčasu smo bili absolutno boljši, tudi v drugem domačinom do zaključka nismo dovolili niti ene same resne priložnosti, a se nam v zaključku kljub temu ni izšlo. V ključnih trenutkih tekme bi morali reagirati bolj zbrano, pa nam na žalost ni uspelo. Tudi to je sestavni del nogometa, čeprav se nam je zgodila športna tragedija. Ob tem sem se spomnil na tekmo finala Lige prvakov med Bayernom in Manchestrom Unitedom, ki so jo Angleži dobili v sodnikovem podaljšku.« Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Najprej bi pohvalil igralce, ki so na vsaki tekmi in tudi na vsakem treningu pustili srce na igrišču. Vzdušje v ekipi je odlično, kar se je videlo v zaključku tekme, v zadnjih tednih pa se je prebudila tudi publika, celotno Posavje. Do konca tekme sem verjel v našo zmago - tisti gol na koncu je enostavno moral pasti, dobesedno vsi smo skupaj z navijači potisnili žogo v gol!« Leon Leuštek, Aluminij: »Celotno tekmo smo imeli vse niti igre v svojih rokah, tekmecem smo puščali kar najmanj prostora. Na koncu smo se morda nekoliko preveč pomaknili v obrambo in samo čakali na konec tekme - misli so nam verjetno že uhajale k naslovu prvaka. Zagotovo bi bilo bolje, če bi jih napadali do konca, saj je napad najboljša obramba. Sedaj smo pred dodatnimi kvalifikacijami, še vedno imamo možnost za napredovanje, trdno verjamem v to!« Tajski boks • Mednarodna liga 2014/15 Ptujčani s tremi zmagami na vrh! V soboto je v Novem mestu potekal zadnji, 5., finalni krog mednarodne lige v tajskem boksu. Klub tajskega boksa Ptuj je nastopil s 6 borci, dosegli so 3 zmage (2 z nokavtom) in dva poraza, ena borba je odpadla (Alenu Golobu). Odlično so svoje delo opravili Sven Hameršak v otroški kategoriji do 45 kg ter Nejc Rodošek (do 67 kg) in Aleksander Bedrač v članski kategoriji (do 81 kg). Svoji borbi sta izgubila v mladinski kategoriji do 71 kg Mihael Miha Bela in v članski do 75 kg Aleš Golob. V uvodnem delu tekmovanja je za zmago poskrbel najmlajši član ptujske ekipe Sven Hameršak, ki je prepričljivo premagal Luciana Butala iz Črnomlja in tako postal skupni zmagovalec mednarodne lige v svoji kategoriji. Za njim je nastopil Mihael Miha Bela, ki v borbi ni našel rešitve in je izgubil; skupno je zasedel 2. mesto. Aleš Golob je v nadaljevanju debi-tiral na podobnem tekmovanju. Odlično je pričel uvodni del borbe, a žal na koncu tesno izgubil proti Matevžu Pe-kolju iz Trebnjega (1:2). Sledili so dvoboji nekoliko izkušenejših borcev. V tem delu sta nastopila dva varovanca trenerja Matjaža To-mažina, Bedrač in Rodošek. Obema je proti odličnima reprezentantoma iz Makedonije uspel veliki met. Prvi je nastopil Nejc Rodošek in vajeti borbe takoj prevzel v svoje roke. Že v prvi rundi je Makedonca Daniela Stoj-menova poslal na tla, vendar se je ta izvlekel ter iztržil nadaljevanje dvoboja. V drugi rundi je Rodošek še pospešil ritem, v izmenjavi udarcev Makedonca poslal na tla in zmagal z nokavtom. Tako je znova dokazal, da sodi v vrh mednarodne lige in je prepričljivo postal skupni prvak lige. Kot zadnji ptujski borec je v ring stopil Aleksander Bedrač, nasproti mu je stal Makedonec Mitko Ashikilov. Dvoboj je trajal le dobro minuto, v tej minuti ni manjkalo atraktivnih udarcev, saj je Bedrač večkrat ogrozil Makedonca in ga tudi poslal na tla. Bedrač je zmagal s K. O. v prvi rundi in v svoji kategoriji do 81 kg postal prvak mednarodne lige v skupni razvrstitvi. Muay thai Gym Ptuj prvi med 26 klubi V mednarodni ligi so tekmovali tudi v ekipnem klubskem tekmovanju - sodelovalo je 26 klubov iz 12 držav. Iz vsakega kroga je štelo le 5 najboljših rezultatov tekmovalcev. V predzadnjem krogu so Ptujčani še delili skupno dru- go mesto z ekipo Fight club iz Senovega, pred njimi so bili le Srbi z dvema točkama in pol prednosti. V zadnjem krogu je ptujski ekipi uspel velik preobrat na lestvici, s tremi zmagami so se povzpeli na vrh - na 1. mesto lestvice in zasluženo postali prvaki mednarodne lige 2014/15. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svoji ekipi in vsem našim tekmovalcem, ki so nastopali v letošnji ligi, garali in se potili pod mojim vodstvom in tudi tistim, ki so nas podpirali in navijali za nas ter vsem sponzorjem in medijem, ki nam zvesto stojijo ob strani. Rezultati, ki smo jih dosegli, so dokaz, da smo v minuli sezoni pošteno delali in garali za končni rezultat,« je povedal alfa in omega ptujskega kluba Matjaž To-mažin. Ur torek m 2. junija 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tenis • Štajerska liga Footgolf m Članska ITF-turnirja, turnir TE U-16 Letos v dveh ligah nastopa 28 igralcev Najmlajša športna panoga v najstarejšem slovenskem mestu Štajerska rekreativna liga 2015 Na igriščih TK Terme Ptuj se je pred dnevi začela štajerska rekreativna teniška liga 2015. Ker je osnovni cilj lige, da igralci igrajo čim bolj izenačene tekme, je vodstvo tekmovanja vse prijavljene igralce razdelilo v dve ligi, prvo in drugo, v vsaki pa nastopa po 14 igralcev. V prihodnjih letih organizatorji v TK Terme Ptuj upajo, da se bo liga številčno razširila do te mere, da bo treba igralce razvrstiti v tri ali štiri kakovostne nivoje. Igralci prihajajo iz različnih krajev: največ jih je iz Ptuja, kar nekaj jih je iz Maribora in okolice, dva prihajata iz Murske Sobote, po eden pa celo iz Velenja in Raven. Igralci so zelo kakovostni, tako da se je marsikdo ligi pridružil zato, da bi lahko svojo formo držal na visokem nivoju. Med boljšimi igralci naj omenimo Jerneja Ajda iz Bistrice ob Dravi in Andreja Šalamuna s Svete Trojice pri Lenartu, lanskega zmagovalca štajerske lige, ki sta na lestvici slovenskega rekreativnega tenis toura uvrščena tik pod vrhom, oba pa sta zmagala že na kar nekaj tekmovanjih te serije. V drugi ligi igra tudi Mariborčanka Alenka King, ki je lani premočno zmagala v ženski ligi, te lige pa organizatorji letos zaradi premajhnega števila prijav na žalost ne bodo izpeljali. V prvem krogu je že prišlo do nekaj zanimivih obračunov: v prvi ligi je lanski zmagovalec Andrej Šalamun komaj »izvlekel celo kožo« proti novincu v ligi Urošu Kovačecu (M. Sobota), bilo je 6:4, 4:6 in 10:8 (tretji niz se v rekreativnem tenisu igra kot »tie-break« do deset dobljenih točk). Alenka King je dokazala, da v ligi ne bo imela samo vloge statista, ampak cilja celo na najvišja mesta, saj je brez težav, s 6:1, 6:2, premagala Janeza Korpiča iz Ptuja. Vse o štajerski teniški ligi (sestava lig, rezultati, lestvice, komentarji, fotografije) si lahko ogledate tudi na www. stajerska-tenis-liga.si. SAR le še korak do naslova 13. krog je bil srečen za ekipo SAR Avtomatizacija, ki je v derbiju prvo- in drugouvrščene ekipe lige zmagala 6:2. S tem so sarovci storili velik korak h končnemu zmagoslavju, saj imajo pred zadnjima dvema krogoma 10 točk prednosti (imajo pa tekmo več). Dosegli so tudi odličen ekipni rezultat Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 865, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 817, 3. Tadej Starčič (Saška bar) 785, 4. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 757, 5. Robert Kurež (Saška bar) 749, 6. Aleksander Vidovič (Ele-ktro Maribor) 737, 7. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 734, 8. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 730, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) in Janko Frešer (Gostišče Iršič), oba 727 Footgolf je nov šport, pomeni pa združitev nogometa in golfa. Igra poteka po pravilih za golf na igrišču za golf, vendar z nogometno žogo in udarjanjem le-te z nogo. Footgolf se je v Evropi pojavil leta 2009, organizirano pa v letu 2012. Izjemno hitro rastoč šport so prepoznali kot zanimivo novost v golf-skem in nogometnem svetu, vsemu je dodana tudi turistična nota, saj footgolfisti izredno radi potujejo iz kraja v kraj, kjer lahko uživajo v novi igri. Igra je zanimiva za vse generacije, pogosto ga igrajo tudi predstavnice nežnejšega spola. V svetu je veliko nekdanjih izjemnih nogometašev, ki so našli novo aktivnost za preživljanje prostega časa. Tako se lahko družijo in v miru poklepetajo med številnimi evropskimi turnirji. Luknje za footgolf izven zelenic Pomembno je dejstvo, da footgolferji ne uničujejo trave in da so luknje za footgolf izven greenov (zelenic), kjer so sicer luknje za golf. Footgolf lahko postane pomembna dopolnitev in poživitev igrišč za golf v Sloveniji. Na Golf igrišču Ptuj so med prvimi v Sloveniji zaznali možnost sinergije golfa in footgolfa. Med ambasadorji footgolfa najdemo številne nekdanje nogometne zvezdnike, kot so brata de Boer, Sylvian Wiltord, Juan Veron in Roy Makaay. V Sloveniji sta doslej registrirana dva kluba: Foot golf klub Obala v Piranu (predsednik Matej Mavrič Rožič, gonilna sila še Ronald Dovžak) in FootGolf klub Ptuj (predsednik Matija Brodnjak). Predstavniki obeh klubov so že navezali stike s sorodnimi klubi na Hrvaškem, Slovaškem in Madžarskem ter obiskali nekaj turnirjev evropske serije. Tako so se podrobneje seznanili s pisanimi in nepisanimi pravili tega zelo zanimivega športa, za katerega so značilna retro oblačila, največkrat s karirastim vzorcem. Ptuj je med drugim že obiskal podpredsednik FIFG, Madžar Gabor Gelencser (FIFG - Federation for International Foot-Golf - Mednarodna footgolf zveza s sedežem v Londonu). Trenutno potekajo vse aktivnosti za organiziranje prvega, promocijskega turnirja (izveden bo v soboto, 6. 6.) na igrišču za golf Ptuj, kjer je direktor Jernej Lončarič med prvimi zaznal možnost sinergije golfa in footgolfa. Ambasadorji in podporniki tega razmeroma novega športa so med drugimi Dejan Zavec, Andrej Šifrer in Matej Mavrič Rožič. JM Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Spominsko dirko dobil Luther King Andrej Šalamun - branilec naslova zmagovalca Štajerske rekreativne lige Bowling • Podjetniška liga (3021), za njimi sta isti dosežek (2855) zmogli ekipi VGP Drava in Saška bar. Tudi med posamezniki je slavil član vodilne ekipe, mladi Timi Kramar (865). REZULTATI 13. KROGA: Restavracija PAN - Saška bar 0:8, Saubermacher Slovenija - Tames 2:6, SKEI Ptuj - Gostišče Iršič 1:7, Talum - Mestna občina Ptuj 4:4, VGP Drava - SAR Avtomatizacija 2:6, Ele-ktro Maribor - Boxmark Team 7:1. Srečanje Bowling center Ptuj - Radio-Tednik Ptuj je bilo prestavljeno, prosta je bila ekipa Casino Poetovio. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 13 3021 85 2. VGP DRAVA 12 2855 75 3. SAŠKA BAR 12 2855 69 4. MESTNA OBČINA PTUJ 12 2633 60 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 12 2780 59 6. TALUM 12 2561 55 7. TAMES 12 2613 52 8. SKEI PTUJ 12 2512 44 9. BOWLING CENTER PTUJ 11 - 44 10. ELEKTRO MARIBOR 13 2724 43 11. CASINO POETOVIO 12 - 35 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 11 - 32 13. RESTAVRACIJA PAN 12 2355 28 14. BOXMARK TEAM 12 2316 23 15. SAUBERMACHER SLOV. 12 2328 16 JM Na ljutomerskem hipodromu je bilo preteklo nedeljo na petem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone še posebej slovesno. Te dni, natančneje 26. maja davnega leta 1875, je bilo namreč v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Ob 140-letnem delovanju KK Ljutomer je prireditelj obiskovalcem namenil prosti vstop z osmimi točkami izjemno zanimivih dirk, na katerih je sodelovalo rekordnih 70 kasačev iz domala vseh slovenskih klubov. Znova so se izkazali gostitelji, z zmagami v kar petih dirkah, tudi v najpomembnejši, ki se je vozila v spomin na legendarnega rejca in tekmovalca Marka Slaviča starejšega. V nastopu šesterice triletnih slovenskih kasačev je žrebec Luther King v navezi Jože Sa-gaj ml. (voznik) - Slavko Ma-kovec (lastnik) iz KK Ljutomer tudi v četrtem letošnjem nastopu ugnal vso konkurenco. Drugo mesto je pripadlo Jožetovemu bratu Janku z ArrivedStarom, Markov vnuk Mitja pa je bil z Deluxom MS tretji. Posebna atrakcija, prvič videna na ljutomerskem hipodromu, je bila dirka s francoskimi kobilami na različnih distancah. Zato ni nič nenavadnega, če sta drugo- in tretjeuvrščeni dosegla hitrejši kilometrski čas od zmagovalca. Za popestritev so se v spretnostni vožnji in posebno dirko predstavile Luther King z zmagovalno navezo Sagaj - Makovec po spominski dirki Marka Slaviča st. dvovprege in štirivprege v kasu, v spremljevalnem programu pa je gledalce zabaval orkester Slovenske vojske. REZULTATI: 1. dirka za 3- do 5-letne slovenske kasače, zaslužek do 800 EUR, 2100 metrov: 1. Spice WF (J. Slavič, Ljutomer) 1:20,5, 2. Romero (Šadl, Stožice Ljubljana) 1:20,8, 3. Home By Ten (S. Seršen, Ljutomer) 1:22,2. 2. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 2500 EUR, 2100 metrov: 1. Narcis Peški (Gorenc, Stožice Ljubljana) 1:18,9, 2. Luxus (B. Seršen) 1:19,2, 3. Ela (Vajs, oba Ljutomer) 1:19,3. 3. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 5000 EUR, 2100 metrov: 1. Dejavu MS (Mi. Slavič) 1:17,8, 2. TarsStars (Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:18,0, 3. SophiaandGlory (Mars, Po-savje Krško) 1:18,2. 4. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 10000 EUR, 2100 metrov: 1. Dream Catcher (P. Zadel ml., Ljutomer) 1:17,8, 2. Jurko (Arnol (Komenda) 1:18,2, 3. Nikolaj Peški (Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:18,4. 5. dirka za 3-letne slovenske kasače - spominska dirka Marka Slaviča st.: 1. Luther King (Jo. Sagaj ml.) 1:20,0, 2. Arrived Star Ja. Sagaj) 1:20,9, 3. Delux MS (Mi. Slavič, vsi Ljutomer) 1:21,4. 6. dirka za 3- do 14-letne EU kasače, zaslužek do 20000 EUR, 2100 metrov: 1. Florko (D. Sodec) 1:17,0, 2. Jasa GL (Zorko) 1:17,3, 3. Lady Luna (Hanžekovič, vsi Ljutomer) 1:17,7. 7. dirka za francoske kobile - start z obrata (21402180 metrov): 1. BrevedesBa-ux (Čebulj, Komenda) 1:19,2 (2140 m), 2. Uma Combo (T. Osterc, Slov. gorice Lenart) 1:17,9 (2180 m), 3. Atalan-teReyjac (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:18.8 (2160 m). 8. dirka za 3- do 14-letne tuje kasače: 1. OdileGrif (M. Žan, Komenda) 1:17, 5, 2. Lambert Sas (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,9, 3. Lewis OM (Osolnik Posavje Krško) 1:18,4. Niko Soštarič Foto: NS 14 Štajerski Šport torek • 2. junija 2015 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Podvinci še v borbi za končno 3. mesto 3. SNL sever: Niko Tisaj štirikrat v polno Prvi dve mesti v 3. ligi sever sta oddani za Maribor B in Dravo, medtem ko bo v zadnjem krogu zanimiv predvsem boj za končno 3. mesto. Derbi tokratnega kroga med Šmarjami pri Jelšah in Podvinci se je končal z remijem, medtem ko je Koroška Dravograd s 3:0 premagala Mons Claudius in se je prej omenjenima ekipama približala le na točko zaostanka. V 25. krogu tekmovanja so bili strelci ponovno zelo uspešni, saj so skupno na sedmih tekmah dosegli 29 zadetkov. Največ - štiri - je dal napadalec Drave Niko Tisaj, trikrat je zadel član AHA Emmi Bistrica Aljaž Polegek, po dvakrat pa sta bila uspešna Bojan Djuranovic (Šampion) in Alen Hutinski (Drava). REZULTATI 25. KROGA: Ma- lečnik - Drava Ptuj 1:9 (0:2), Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar 1:1 (0:1), Maribor B - Radlje 3:1 (0:1), Fužinar Noži Ravne - Korotan Prevalje 1:0 (1:0), Koroška Dravograd - Mons Claudius 3:0 (0:0), Šampion - AjDAS Lenart 3:0 (1:0), AHA Emmi Bistrica - Fosilum Šentjur 5:1 (1:1). 1. MARIBOR B 25 22 1 2 80:23 67 2. DRAVA PTUJ 25 18 4 3 79:29 58 3. ŠMARJE PRI JEL. 25 12 4 9 45:33 40 4. PODVINCI KUHAR 25 12 4 9 46:35 40 5. KOR. DRAVOGRAD 25 11 6 8 53:42 39 6. ŠAMPION 25 12 1 12 65:48 37 7. FUŽINAR RAVNE 25 9 10 6 37:35 37 8. MONS CLAUDIUS 25 11 2 12 34:61 35 9. AjDAS LENART 25 11 0 14 41:47 33 10. RADLJE 25 9 5 11 45:43 32 11. FOSIL. ŠENTJUR 25 9 3 13 38:58 30 12. KOROT. PREVALJE 25 9 2 14 42:47 29 13. AHA E. BISTRICA 25 4 1 20 22:68 13 14. MALEČNIK 22 4 1 20 27:85 13 MALEČNIK - DRAVA PTUJ 1:9 (0:2) STRELCI: 0:1 Tomažič Šeru-ga (34.), 0:2 Tisaj (45.), 0:3 Tisaj (55.), 0:4 Lavrinc (57.), 0:5 N. Čeh (68. iz 11-m), 0:6 Tisaj (74.), 0:7 Tisaj (76.), 1:7 Koba-le (80.), 1:8 Hutinski (85.), 1:9 Hutinski (87.). DRAVA PTUJ: Musič, De. Krajnc, Majcen (od 60. Lugo-njic), Tomažič Šeruga (od 72. Bauman), A. Čeh, N. Čeh, Ro-škar, Rešek, Tisaj (od 78. Hutinski), Lavrinc, Horvat. Trener: Franc Fridl. Drava je v Malečniku uprizorila povsem enosmeren promet. Gostje so ves čas popolnoma kontrolirali dogajanje na igrišču in v 90. minutah nanizali številne lepe akcije. Domačini so se v prvem polčasu še nekako držali, medtem ko so jih Ptujčani v nadaljevanju dobesedno povozili. Drava je ves čas igrala potrpežljivo in si pred prvim zadetkom pripravila nekaj polovičnih priložnosti. V prvem delu je vodilni zadetek po podaji Lavrinca po manjšem slalomu v kazenskem prostoru in strelu po tleh dosegel Tomažič Šeruga. Ob izteku igralnega časa v prvem delu je Nastja Čeh prodrl po levi strani, kjer je našel Reška, ta je žogo podaljšal do Tisaja, ki je iz bližine zadel za 0:2. Niko Tisaj (Drava, modri dres št. 19) je v Malečniku dosegel štiri zadetke. V nadaljevanju so si sledile številne akcije modrih, ki so dosegli kar sedem zadetkov. Najprej je Nastja Čeh še enkrat lepo našel Tisaja in ta je rutinirano zadel. Sledila je dobra izmenjava Tisaj - Lavrinc in slednji je potisnil žogo v mrežo. Nastja Čeh se je vpisal med strelce iz enajstmetrovke, medtem ko so naslednji zadetki, ki sta jih dosegla Tisaj in Hutinski, bili plod zelo lepo odigranih akcij. Proti koncu tekme je Malečnik dosegel zadetek, ko je po dolgi nabiti žogi Kobale dobro reagiral in zadel s kakšnih desetih metrov. Ob kopici zadetkov je Drava na celotni tekmi pokazala disciplinirano igro in bila vsaj za dva razreda boljša od domače ekipe. ŠMARJE PRI JELŠAH -PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Toplak (36.), 1:1 Firšt (54.). PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Brumen, Fran-gež, Naric (od 59. Lah), Kajzer, Kuserbanj, Sagadin, Požegar, Osterc, Šebela (od 79. Pal), Toplak (od 62. Zagoršek). Trener: Miran Ljubec. Igralci Podvincev so bili prvih 15 minut derbija v Šmarju v podrejenem položaju. Najlepšo priložnost si je v tem delu igre za domačine priigral Firšt, ki je sam krenil v kazenski prostor po desni strani in streljal, z obrambo pa se je izkazal vratar Klasinc. Po tem uvodnem obdobju so se Pod-vinčani dodobra ogreli in prevzeli vajeti igre v svoje roke. Hkrati so si preko Toplaka in Požegarja priigrali tudi prvi dobri priložnosti. V 36. minuti tekme so dosegli vodilni zadetek: po polovičnem protinapadu je Požegar z desne strani podal žogo v sredino, kjer je Toplak s kakšnih desetih metrov dosegel lep zadetek s strelom z glavo - 0:1. V nadaljevanju se je ponovila slika iz prvega polčasa, saj je bila ekipa Šmarja v začetku aktivnejša. Prvo konkretnejšo situacijo za zadetek so si priigrali v 54. minuti, ko je bil po predložku s strani Firšt višji od Narica in je s strelom z glavo izenačil na 1:1. Po izenačenju so bili Podvinci ponovno boljši tekmec in so z zaigranimi akcijami prišli do nekaterih obetavnih priložnosti, medtem ko so bili domačini nevarni iz prekinitev. Tako so ob koncu imeli nevaren poizkus, medtem ko sta se za goste v dobrih položajih znašla Osterc in Šebela, a sta preveč oklevala, tako da je domača obramba njuna strela blokirala. Podvinčani so na težkem gostovanju prišli do zelo pomembne točke v boju za 3. mesto v 3. ligi - sever. Super liga: Videm že prvak! V Super ligi je prvak znan - to je postala ekipa Vidma, ki ima krog pred koncem štiri točke prednosti. Videmčani so naslov potrdili na zahtevnem gostovanju v Ormožu, kjer so slavili s 3:1. Tekma med Stojn-ci in Gerečjo vasjo se je končala brez zmagovalca - točko je gostom v 93. minuti zagotovil Blaž Jazbec. Ker Gerečja vas ni uspela zmagati, je izgubila možnosti za naskok na vrh ter bo prvenstvo končala na 2. mestu. Bolj napeto končnico prinaša liga za obstanek, ki je v 22. krogu postregla z dvema remijema. Tako se stanje na lestvici ni bistveno spremenilo in prav zanimivo bo spremljati prihodnje tekme (v sredo so na sporedu še zaostale tekme 21. kroga), v katerih se bodo ekipe še krčevito borile za obstanek. LIGA ZA PRVAKA REZULTATA 22. KROGA: Stojnci - Gerečja vas 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Meznarič S. (44.), 2:0 Meznarič S. (47.), 2:1 Sagadin (58.), 2:2 Jazbec (93.); Carrera Optyl Ormož - Videm 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Krajnc (12.), 1:1 Zlatnik (29.), 1:2 Škvaric (66.), 1:3 Božak (74. iz 11. m). 1. VIDEM 21 17 3 1 58:16 52 2. GEREČJA VAS 21 15 3 3 61:17 48 3. C. OPTYL ORMOŽ 21 13 7 1 51:28 40 Športni napovednik Nogomet • Dodatne kvalifikacije za 1. SNL 1. tekma: SREDA, 3. 6., ob 17.00: Gorica - Aluminij. 2. tekma: NEDELJA, 7. 6., ob 17.00: Aluminij - Gorica. SUPER LIGA LIGA ZA OBSTANEK - 21. KROG - SREDA ob 17.00: Hajdi-na - Boč; ob 18.00: Apače - Bukovci. Rokomet na mivki • Ormož gosti kvalifikacije za DP Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi v soboto, 6. junija, ob dogodku Zbudi se, Ormož na turnir v rokometu na mivki, ki bo potekal v legendarni Mestni grabi, kjer so se nekoč in se še danes kalijo najboljši ormoški športniki. Ker so sezone po večini zaključene, vas vabijo, da se jim pridružite na turnirju in s tem pomagate, da postane dogodek tradicionalen. Turnir se bo pričel ob 12.00 (zbor ekip ob 11.00, žreb ob 11.30). Ekipe so lahko mešane, prijavnina pa znaša 40 EUR. Prijavite se lahko na e-mail naslovu matej.hebar@gmail.com ali telefonsko številko 040 748 761 - Matej. V Ormožu bo v soboto, 13. junija, potekal tudi prvi kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo. DB, UK Foto: Črtomir Goznik 4. STOJNCI 22 11 6 5 42:23 38 5. SREDIŠČE OB D. 21 8 10 3 35:53 26 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATA 22. KROGA: Hajdina - Apače 2:2; Bukovci - Cirkulane 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Vajdl (44.), 1:1 Žumbar (79.). 1. CIRKULANE 21 5 11 5 25:35 20 2. BUKOVCI 20 5 10 5 31:43 20 3. APAČE 20 5 12 3 29:62 18 4. HAJDINA 21 4 12 5 24:46 17 5. BOČ POLJČANE 20 4 13 3 28:61 15 David Breznik 1. liga MNZ Ptuj: Tržec z remijem ubranil prednost REZULTATI 18. KROGA: Lovrenc - Podvinci Betonarna Kuhar 0:0, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 4:4 (3:1), Skorba - Markovci 3:1, Leskovec - Tržec 3:3 (3:1), Podlehnik - Zgornja Polskava 2:0 (2:0). 1. TRŽEC 18 13 3 2 68:26 42 2. PODVINCI KUHAR 18 11 6 1 37:19 39 3. SKORBA 18 12 0 6 42:30 36 4. MARKOVCI 18 7 4 7 37:36 25 5. LOVRENC 18 5 6 7 21:27 21 6. LESKOVEC 18 5 5 8 28:36 20 7. GORIŠNICA 18 4 7 7 31:36 19 8. PODLEHNIK 18 4 6 8 35:38 18 9. DORNAVA KOVAČEC 18 5 3 10 29:44 18 10. ZG. POLSKAVA 18 3 2 13 27:63 11 2. liga MNZ Ptuj: Rogoznica končala sezono z enim samim porazom REZULTATI 18. KROGA: Pol-skava Avtoprevozništvo Gro-belnik - Slovenja vas 3:0 (0:0), Rogoznica - Hajdoše 1:0, Maj-šperk - Grajena 3:2, Makole -KN Oplotnica 2:1. 1. ROGOZNICA 16 14 1 1 39:11 43 2. POLSKAVA A. G. 16 10 2 4 33:25 32 3. GRAJENA 16 9 2 5 29:19 29 4. SLOVENJA VAS 16 7 2 7 36:31 23 5. MAJŠPERK 16 6 3 7 24:24 20 6. PRAGERSKO 75 16 5 2 9 31:37 17 7. HAJDOŠE 16 4 3 9 25:37 15 8. KN OPLOTNICA 16 5 0 11 20:38 15 9. MAKOLE 16 4 1 11 25:40 13 jb Pikado • Pred SP in EP Prleki znova naskakujejo svetovni vrh Na letošnje reprezentančno svetovno in klubsko evropsko prvenstvo v elektronskem pikadu, ki bo od 6. do 13. junija v znanem hrvaškem turističnem letovišču Poreču, se z velikimi ambicijami podajajo tudi prleški igralci. Slovensko moško reprezentanco, ki jo bo prvič vodil Ljutomerčan Darko Marinič, sestavljata tudi udarna igralca ekipe Top-Gun z Grlave (občina Ljutomer) Leon Mertuk in Andrej Gorjak, preostali člani reprezentance pa so še Sergej Vodičar (Nova Gorica), Jan Grošelj (Ravne na Koroškem), Aleš Bač (Dravograd) in Damjan Pilinger (Ptuj). »Doslej se lahko pohvalimo z nekaj izvrstnimi dosežki na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Naša ekipa že vrsto let sodi med najuspešnejše na stari celini, zato bomo tudi v Poreču naskakovali uvrstitev pri samem vrhu. Upam, da se bomo enakovredno kosali s selekcijami, ki so največji favoriti za osvojitev najvidnejših uvrstitev - Hrvati, Nemci in Avstrijci,« je pred odhodom na prvenstvo povedal Darko Marinič. Ženska izbrana vrsta se je pod vodstvom selektorja Mirana Mestinška iz Polj-čan letos prvič v zgodovini uvrstila na SP, kar je izjemen uspeh. V reprezentanci sta tudi dve igralki Top-Gun z Grlave (Mojca Škafar in Monika Jerebic), nastopile pa bodo še Jerneja Gajser iz Poljčan, Branka Špec iz Makol, Darja Kukec iz Divače in Viktorija Klaneček iz Ptuja. Po napovedih bi preboj v četrtfinale pomenil skrajni domet naših deklet. Veliko večja od reprezentančnih so klubska pričakovanja, saj sta tako ženska kot moška ekipa Top-Gun na lanskem Eurocupu osvojili naslov evropskih prvakov. Vsi se zavedajo, da bo izjemni dosežek zelo težko ponoviti, pa vendar se v Poreč Jože Grantaša (levo, predsednik PiZS) in Darko Marinič (selektor moške pikado reprezentance Slovenije) z dokajšnjo mero optimizma odpravljajo tri moške in dve ženski vrsti, ki jih bodo sestavljali: moški - A: Andrej Gorjak, Leon Mertuk, Leopold Slanič, Sašo Vutek, Drago Šnajder; B: Darko Marinič, Matjaž Feguš, Daniel Slana, Aleš Zadra-vec, Ludvik Kiraly, Danijel Verzel, Ladislav Voroš; C: Mirko Čeh, Damir Lu-kač, Tadej Antonič, Cvetko Maučec, Kristijan Sla-dič, Miha Topolnik, Sebi Antolin, Miro Vaupotič, Denis Kokolj. V ženski izbrani vrsti A bodo: Mojca Škafar, Monika Jerebic, Simona Durič, Sabina Majcen, Blanka Vočanec, Andreja Kaučič; v B: Andreja Vrbančič, Tina Vuk, Nina Tivadar, Marija Gujt-man, Olga Frumen. Sicer pa je pikado vrsta Top-Gun z Grlave včlanjena v Pikado zvezo Slovenije (PiZS). Njen ustanovitelj ter prvi in zdajšnji predsednik je Jože Grantaša z Grlave. Njemu pripada tudi največ zaslug za dvig te športne panoge pri nas. Takoj po ustanovitvi PiZS (leta 2002) se je registriralo 12 klubov, danes jih po vsej Sloveniji aktivno deluje že 156. Pikado zveza je bila leta 2003 sprejeta v olimpijski komite ter je članica vseh svetovnih in evropskih zvez in združenj. Niko Šoštarič Foto: NS torek • 9. junija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 15 Tržič • Predizbor 46. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015 Kvinteti znova v manjšini Na Gorenjski plaži, novem kulturnem, športnem in rekreacijskem centru Tržiča, je 31. maja potekal letošnji predizbor najstarejšega in najkakovostnejšega festivala narodno-zabavne glasbe v državi - Ptuj 2015. Na avdicijo se je prijavilo 17 ansamblov, prišlo jih je 16. Komisija, ki so jo sestavljali: Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Urška Čop Šmajgert iz glasbene redakcije Radia Maribor ter Fredi Simonič, dirigent in umetniški vodja Pihalnega orkestra Ptuj, je za finalni večer 46. festivala narodno-zabav-ne glasbe Slovenije Ptuj 2016 izbrala 14 finalistov, ki so izpolnjevali festivalske pogoje, predvsem pa je bila na prvem mestu kvaliteta igranja in petja. 28. avgusta bodo tako na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju vižali ansambli: Fantje izpod Lisce, Pogled, Potep, Popotniki, KGB kvintet, ans. Jerneja Kolarja, Veseli Dolenjci, Azalea, Amadeus, Topliška pomlad, Mladi upi, Mladika, Žargon in Jug. Na prihodnji predizbor bosta morala počakati ansambla Mladi godci in Špica. Na letošnjem predizboru smo pogrešali mlade ansamble s Ptujskega; še najbliže prestolnici narodno-zabavne glasbe sta ansambla KGB kvintet iz Starš in Žargon iz Središča ob Dravi. Po številu prijavljenih ansamblov je letošnji predizbor sicer presegel lanskega, po kvaliteti pa ni izstopal. Kvinteti so bili znova v manjšini, le štirje med 16 ansambli, pa še ti Ansambel Potep, najbolj všečen ansambel letošnjega predizbora Foto: MG Ansambel KGB kvintet iz Starš Ansambel Žargon iz Središča ob Dravi Ptuj • Zajtrk na Slovenskem trgu Prijateljsko prebujanje Ptuja „Zajtrk kot oblika druženja Ptujčanov, tudi sicer prijateljev, je nastal čisto po naključju, po enem od večjih praznovanj, ko je ostalo še veliko dobrot in smo se odločili, da bomo naslednje jutro zajtrkovali na Slovenskem trgu," je povedala obrtnica Tina Šprah. Takrat so povabili tudi mimoidoče. Nekateri so se pridružili, nekateri so gledali vstran, ker niso vedeli, za kaj gre. To druženje jih je tako navdušilo, da so se odločili, da bo poslej zajtrk prijateljev in vseh tistih, ki se zavzemajo za več družabnosti v mestu, na Slovenskem trgu postal tradicionalen. Letošnji majski je bil 29. maja, pridružil se mu je tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je povedal, da so to dogodki, ki lahko mestu samo koristijo, ga obogatijo z novim dogajanjem. Takšna druženja porajajo tudi marsikatero uporabno idejo. Režiserja Petra Srpčiča je tako prevzelo, da bo MG Ptuj organizator zajtrka mimo utečega urnika, že ta četrtek, ob 8.30. „Gledališčniki smo izjemno navdušeni in presenečeni, da so nas duha odprti Ptujčani povabili in kraljevsko pogostili ter nahranili. Upam, da jim bo sledilo tudi mesto, da bodo ugotovili, da je potrebno gledališčnike tudi kdaj pa kdaj 'nahraniti', ko domov prinašamo darove. Tako kot v zadnjih štirih letih dvakrat naslov državnega prvaka v gledališču in še marsikaj. S tem zajtrkom smo se tudi mi nekaj naučili in bomo zajtrk pripravili tudi mi gledališčniki, nanj pa povabili vse ljudi dobre volje. Potem ko se bomo vsi skupaj najedli, bomo z največjim veseljem predstavili program nove sezone, ki bo polna duha." „Vidimo, da je to stvar, ki nas povezuje, naenkrat postane na Slovenskem trgu še živahnejše kot sicer. Zajtrk bo tradicionalen, najmanj enkrat mesečno. Pobuda je bila med nami prijatelji in to je ena najlepših stvari, ki se je zgodila v zadnjem času v tem delu mesta," je povedal Bojan Miško. „Zajtrk na Slovenskem trgu je odlična samoiniciativna pobuda Ptujčanov, da se pričnemo družiti, tudi če je treba pred službo, si izmenjamo izkušnje, se nasme-jemo, popijemo kavico in gremo veselo na delo," so misli Tatjane Rutar ob novem ptujskem družabnem dogodku. MG Foto: Črtomir Goznik Zajtrkovalci s Slovenskega trga i Foto: MG Ptujčani v tržiškem amfiteatru: Justina Lah, Marjan Nahberger in Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Komisijo predizbora so sestavljali (od leve) Fredi Simonič, Urška Čop Šmajgert in Štefan Petek. niso posebej izstopali po kvaliteti; trije bodo nastopili tudi na finalu ptujskega festivala. „Glede na to, da smo morali izločiti le dva ansambla, odločitev ni bila pretežka," je v imenu komisije povedal Štefan Petek. V bodoče pa si želijo, da bi na predizborih nastopilo več kvintetov, tudi zato, ker glasba kvintetov zamira; več je ansamblov s frajtonarico oz. posnemovalcev Slakove glasbe. Tudi ptujski festival bi moral biti neke vrste spodbujevalec kvintetovske glasbe. Občinstvo je bilo za Potep Med občinstvom v Tržiču je bilo tudi nekaj deset Ptujčanov. Družba Radio-Tednik Ptuj se kot glavna organizato-rica festivala narodno-zabavne glasbe trudi, da bi bili poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika čim bolj na tekočem z novostmi na področju narodno-zabavne glasbe, zato najzvestejše vedno povabi tudi na predizbore, kjer se lahko v živo srečajo z novimi mladimi ansambli, ki jim bodo lahko prisluhnili tudi v tekmovalnem delu ptujskega festivala. Nove polke in valčki so ubrani predvsem na temo ljubezni, gledalcev pa se je zelo dotaknila pesem Domov ansambla Topliška pomlad, ki govori o ljudeh, ki morajo s trebuhom za kruhom v tujino: ta jim sicer kruha da, a prazno je njihovo srce, ker niso doma. Nobeno presenečenje pa ni bilo, da je najbolj všečen ansambel letošnjega predizbora po izboru občinstva postal ansambel Potep iz Krškega, saj so ga spremljali številni zvesti navijači. MG Obvestilo o začetku ureditve P+R parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju Mestna občina Ptuj je s 1. junijem 2015 začela z investicijo ureditve P+R parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju. Investicija bo predvidoma trajala do 15. septembra 2015. Med gradnjo je pričakovati nekoliko večji promet tovornih vozil, povečan hrup in prah, ki ga nameravamo preprečevati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in prijemi. V času gradnje na parkirišču ne bo možno parkirati, bo pa za vse uporabnike omogočeno parkiranje na nadomestnem urejenem parkirišču ob Dravi pri Eurospin-u (med obema mostovoma). Vljudno prosimo za razumevanje okoliščin, ki bodo nastale med izvajanjem del. Mestna občina Ptuj Foto: MG Foto: MG 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 2. junija 2015 Destrnik • 17. občinski praznik Veseli Urbančani praznovali Maj je mesec, ko v občini Destrnik praznujejo svoj občinski praznik. Letos so obeležili 17. zapovrstjo in v sklopu tega pripravili številne zanimive dogodke, med drugim osrednjo slovesnost, na kateri so podelili občinska priznanja. Foto: arhiv občine Foto: arhiv občine Prejemniki priznanj v družbi župana občine Destrnik Vladimirja Vindiša (prvi z leve). Ob njem so: Nada Zupanič, Ivan Hauptman, Stanislav Caf, Janez Horvat in svetnik Žiga Volgemut. Janez Žampa je častni občan občine Destrnik. Šahovski turnir, turnirji v tenisu, odbojki, košarki, malem nogometu, igre na mivki, srečanje ljudskih pevcev, kolesarjenje po občini so le nekateri izmed dogodkov, ki so jih od 16. do 23. maja na Destrniku organizirali v počastitev občinskega praznika. Osrednjo slovesnost so pripravili v soboto, 23. maja, ko so podelili tudi občinska priznanja. Ta so letos prejeli: Stanislav Caf za dejavno sodelovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Destrnik, bronasto priznanje Janezu Horvatu za dejavno sodelovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Desenci, bronasto priznanje Občine Destrnik Ivanu Hauptmanu za dejavno sodelovanje v družabnem življenju kraja, srebrno priznanje Občine Destrnik Nadi Zupanič za dejavno sodelovanje v družabnem življenju kraja. Za izjemen prispevek na področju kmetijstva in drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine, so Janezu Žampi podelili naziv častnega občana občine Destrnik. Priznanja so šla tudi v roke 12 študentov. Dženana Kmetec V sredo je potekala 2. izredna seja občinskega sveta Občine Destrnik, na kateri je bil sprejet akt o javno-zaseb-nem partnerstvu za izvedbo projekta Vzpostavitev sistema ogrevanja javnih objektov v lasti Občine Destrnik. S tem aktom bo občina omogočila zasebnemu partnerju izvedbo gradbenih in drugih ukrepov za doseganje prihranka pri rabi in stroških energentov v javnih objektih. / Prejeli smo SENCAR NIMA PRAV Vprašanja, ki se mi ob prebiranju članka „Bratuževa: Ne bom odšla na vaš način in z vašimi pritiski!", objavljenem 22.5.2015 v 39. številki Štajerskega Tednika, postavljajo, so: 1. Od kdaj odvetniki opravljamo finančne preglede javnih zavodov? 2. Ali je ena mariborska odvetniška pisarna res boljša kot 31 ptujskih odvetnikov in zakaj pravni pregled? 3. Ali mariborska odvetniška pisarna zastopa družbo Tenzor d.o.o. in županovo ženo? 4. Ali Mestna občina Ptuj posredno plačuje morebiti odvetniške stroške družbe Tenzor d.o.o. oz. družine Senčar? 5. Koliko računov je mariborska odvetniška pisarna v letošnjem letu izdala družbi Tenzor d.o.o. za opravljene storitve? 6. Koliko je družina Senčar plačala stroškov pravde županove žene mariborski odvetniški pisarni? 7. Kakšni so zneski, ki jih je oz. jih še mora plačati Mestna občina Ptuj mariborski odvetniški pisarni v letošnjem letu? 8. Ali gre v zadevi za plačilo predvolilnih uslug? 9. Ali je Senčar Milan župan vseh Ptujčanov ali samo tistih, ki so ga volili? 10. Zakaj brez resnih argumentov menjavati uspešne direktorje? Trdim, da v konkretni zadevi pravni pregled poslovanja sploh ni bil potreben. Res pa je, da je verjetno in to v vseh zavodih, bil potreben finančni pregled poslovanja. Vedno je bila kontrola finančnega poslovanja v pristojnosti ekonomistov, revizorjev. To, da župan Mestne občine Ptuj, ki se na vsakem koraku zavzema za „trajnostni in enakomerni razvoj Ptuja ter transparentnost poslovanja", ne zaupa niti enemu izmed 31 odvetnikov s sedežem svojih pisarn v Mestni občini Ptuj, bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Je mariborska odvetniška pisarna res boljša od ptujskih odvetniških pisarn oz. odvetnikov ali gre zgolj za odvetniško pisarno, ki zastopa interese podjetja Tenzor d.o.o. in županove žene ter jo je potrebno plačati skozi proračun Mestne občine Ptuj. Ob tem se kar samo zastavi vprašanje, kaj župan želi doseči. Žongliranje z odstavitvijo ravnateljice javnega zavoda iz razlogov, ki se navajajo, so smešni (kvalitetne pomaranče za naše otroke). Pa toliko je na ptujskem govora o sedanji transparentnosti, poštenosti ter preteklih političnih fevdih posameznikov, družin ali političnih skupin. Pa da bo jasno - nikoli nisem poslovno sodeloval z javnim zavodom Vrtec Ptuj, kakor tudi nikoli z nobeno preteklo občinsko oblastjo, s trenutno pa glede na njeno transparentnost niti ne bi želel. Na koncu pa zgolj še resnična anekdota iz naše pisarne: županu ene manjše občine, ki je po prevzemu oblasti zamenjal našo pisarno za veliko bolj znano pisarno iz prestolnice sem dejal: „Imate popolnoma prav. Tudi jaz sem slišal, da so tudi župani občin okrog Ljubljane pametnejši." Igor Majnik, odvetnik Ptuj • Dobrodelna akcija za malo Nejo se nadaljuje 4 tone zamaškov za dober namen Zamaške, ki so se od februarja naprej ponovno zbirali za malo Nejo, je minuli teden Slovenska vojska ponovno odpeljala na cilj: v Črno na Koroškem, kjer jih bodo predelali. Vsak zamašek šteje, za eno tono namreč dobijo 300 evrov, in več kot bo zamaškov, več bo tudi sredstev za fizioterapije 3-letne deklice, ki te nujno potrebuje. Ignac Habjanič, vodilni mož pri zbiranju zamaškov za dobrodelne namene, se ne ustavlja. Že vrsto let pridno zbira zamaške, izkupiček pa zmeraj v celoti nameni za otroke, ki potrebujejo zdravstvene pripomočke ali terapije, ki jih starši ne morejo plačati sami. Tokrat je s pomočjo staršev male Neje, za katero bodo letos šla zbrana sredstva od prodaje zamaškov, zbral 4.200 kilogramov le-teh. Večino, 3.600 kilogramov, so že v sredo odpeljali predstavniki Slovenske vojske, ki v tej akciji brezplačno in pri- jazno pomagajo. Vseh sicer tokrat niso mogli naložiti, tako da je nekaj več kot pol tone ostalo v skladišču in bo počakalo naslednji odvoz. Pri nalaganju zamaškov na tovornjak so pomagali tudi učenci OŠ Ljudski vrt, ki so bili tudi pri zbiranju zamaškov tokrat izjemno pridni. Letos se zamaški zbirajo za 3-letno Nejo z Destrnika, ki se je rodila tri mesece prezgodaj in je zaradi tega močno gibalno ovirana. Ker zdravstveno zavarovanje ne subvencionira dovolj terapij, so nujne samoplač-niške terapije in pripomočki, kar pa je velik finančni zalogaj, zato starši potrebujejo pomoč. Skupaj z društvom Never give up je Habjanič z zamaški pomagal že trem otrokom, želi pa si, da bi bil odziv tudi v prihodnje dober in da bi ljudje, namesto da zamašek vržejo v smeti, tega shranili in predali zbiralcem ter s tem pokazali svoj dober namen. Vsi, ki želite pomagati, lahko dobite dodatne informacije o zbiranju na telefonski številki Ignaca Habjaniča 040 246 664. Dženana Kmetec Ponovno se je zbralo zelo veliko zamaškov. Foto: arhiv Ignaca Habjaniča Ptuj • Feri Lainšček v »Zaradi ljube V knjižnici Šolskega centra smo (bralna značka za dijake) s pova Letos smo povabili v goste enega najplodovitejših sodobnih slovenskih pisateljev, Pre-kmurca Ferija Lainščka. Poln avditorij dijakov in zaposlenih je avtorja presenetil, še bolj pa, da so tako zbrano poslušali. Najprej je spregovoril o tem, kako je za vsakogar otroštvo zelo pomembno - sam je bil rojen v hiši iz blata na obrobju države in nikogar ne bi smelo biti tega sram, če se »tvojih čevljev drži blato«. Po današnjih »merilih« takšen otrok ne bi imel perspektive, on pa ima na otroštvo lepe spomine. Tudi zato, ker se je po zaslugi mame, ki je imela veliko srce, smel igrati v sosednjem naselju z romskimi otroki. S pravljicami in knjižnim jezikom se je srečal šele ob vstopu v šolo, predvsem oče pa mu je pripovedoval veliko zgodb iz vsakdanjega življenja. Tu je opozoril tudi na žalostno resnico, da skoraj vsak dan »umre« kakšen izmed jezikov - materni jezik pa daje človeku identiteto, neki svojstven pomen, zato je toplo položil na srce vsem prisotnim, naj se borimo za svoj jezik in ga spoštujemo. Po končani gimnaziji je želel postati pilot, vendar mu je oče to preprečil. Tudi slikarstvo mu ni bilo usojeno. Tako je v Ljubljani doštudiral novinarstvo (svoja študentovska leta je opisal v romanu Peronarji) in se po nekajletnem življenju v prestolnici vrnil v rodno Prek-murje ter postal svoboden ume- torek • 2. junija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Priznanja so šla tudi v roke 12 študentov Priznanje URŠKI ARNUŠ za uspešno končan študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Priznanje KAJI HORVAT za uspešno končan študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov profesorica slovenščine in zgodovine. Priznanje ALENKI MURKO za uspešno končan študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj in pridobljen strokovni naslov ekonomistka. Priznanje ANJI PUKŠIČ za uspešno končan magistrski študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov magistrica profesorica razrednega pouka. Priznanje LAURI ARNUŠ za uspešno končan študij na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov diplomantka upravnih ved. Priznanje URŠKI ČEH za uspešno končan študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj in pridobljen strokovni naslov ekonomistka. Priznanje MATEJU HAUPTMANU za uspešno končan študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir geodezije. Priznanje JANI KAVČIČ za uspešno končan študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. Priznanje TANJI KOS za uspešno končan študij na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov diplomirana delovna terapevtka. Priznanje HANI KRAŠOVEC KUMER za uspešno končan študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov profesorica razrednega pouka. Priznanje BRIGITI OZVATIČ za uspešno končan študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov profesorica nemščine. Priznanje BOŠTJANU PACHERJU za uspešno končan študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju in pridobljen strokovni naslov diplomirani ekonomist. Šolskem centru zni še vedno zmaga dobro nad zlim.« letos že deveto leto ob slovenskem in mednarodnem dnevu knjige zaključili projekt Bralna skrinja bilom avtorja ene izmed knjig, ki so bile na seznamu za branje. Foto: Aleš Benčič tnik, ki si vsakdanji kruh služi s peresom. Doslej je izdal čez 20 del za odrasle in mladino. V svojih romanih poglobljeno opisuje lastnosti (večinoma) prekmurskega človeka, njegov duhovni svet, skrivnost erotike, gledanje na individualno svobodo... Pisatelj se tudi težko odloči, katero lastno literarno delo mu je najbolj pri srcu. Vseeno nam je zaupal, da bi izpostavil roman Ločil bom peno od valov in junakinjo romana Muriša. Vse prisotne je spodbudil, naj se zavzemajo za vrednote, kot so ljubezen, žrtvovanje, spoštovanje, resnicoljubnost, in naj bodo ponosni na domovino. Iskreno pričevanje našega gosta smo nagradili z dolgim aplavzom in se mu zahvalili z darilom - pridelki Biotehniške šole Ptuj. Terezija Kekec Razkrižje • 130 let šolstva Vlaganja brez pomoči ministrstva Ob visokem jubileju je zbrane udeležence v razkriškem domu kulture nagovoril pisatelj in rojak Vlado Žabot, zgodovinsko dogajanje v zvezi s šolstvom na Razkrižju pa je povzel župan občine Stanko Ivanušič. »V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je OŠ na Razkrižju obiskovalo okoli 250 otrok, danes jo obiskuje manj kot 100. Ko sta se obe sosednji državi, Slovenija in Hrvaška, pred 24. leti osamosvojili, je Razkrižje izgubilo za cel razred otrok. In tukaj je prisotno im r i minil LEPO J L BITI NEC OSNOVNE SOLE RAZKRI 1884-2014 še dejstvo, da je ob delitvi občine Ljutomer na štiri nove občine takratna politika tradicionalno razkriško območje Globoke priključilo ljutomerski občini. To pa nas ne odvrača od novih naložb, povezanih s predšolsko in šolsko vzgojo. Osnovna šola doživlja energetsko sanacijo, gradi se nizkoenergijski vrtec, prav tako se obnavlja tudi zdravstvena postaja. Vlaganja so ocenjena na 1,5 milijona evrov, ob nepovratnih evropskih sredstvih smo vložili veliko lastnega denarja, tudi s pomočjo kreditov,« je povedal Iva-nušič in poudaril, da niso prejeli niti enega evra od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. NŠ Slovenska Bistrica • Parada učenja pod dežniki Kljub dežju približno 700 obiskovalcev Parada učenja je letos potekala v 15 slovenskih mestih, 22. maja tudi v Slovenski Bistrici. Organizatorji največjega izobraževalnega sejemskega dogodka v mestu - Parade učenja -so letos morali priznati premoč narave, kar pa ne pomeni, da je Trg svobode sameval, saj se je pod dežniki čez dan zbralo približno 700 obiskovalcev. Na slovenjebistriškem trgu so zapele starejše občanke, ki delujejo v okviru centra Metulj, učenci OŠ Pohorskega odreda so predstavili raziskovalne naloge. Na trgu so odmevale tudi narodno-zabavne melodije, ki jih je iz ljudskih instrumentov izvabil ansambel Navihanci. Ti delujejo pri enoti VDC Polž v Slovenski Bistrici, je povedala vodja projekta v Slovenski Bi- strici in direktorica slovenjebi-striške ljudske univerze Brigita Kruder. Sočasno s parado učenja je bila letos prvič izvedena tudi ulična četvorka. Natanko 84 dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica se je ob 12. uri zavrtelo v okviru vseslovenskega projekta na skladbo Johanna Straussa. Program na slovenjebistriškem trgu sta zaokrožili še dve glasbeni skupini, in sicer srednješolska Tip Slip ter skupina osnovnošolcev iz 2. OŠ, The Sleym. Nastopajoči iz odpovedanega popoldanskega programa se bodo predstavili na prvo gibalno soboto, ki bo 30. maja od 9. do 15. ure v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Takrat bo mogoče videti ter tudi sodelovati na delavnicah orientalskega plesa, flying joge itd. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Uporabnice centra za starejše Metulj so trg napolnile s pesmijo in z recitacijami svojih pesmi. Ptuj • Projektni dnevi Elektro in računalniški šoli Dijaki spoznavali ljudsko dediščino Na Elektro in računalniški šoli Ptuj smo štiri dni letošnje pomladi namenili vsebinam projektnih dni na temo ljudske dediščine. Učitelji so v sodelovanju z zunanjimi mentorji pripravili 23 dejavnosti. Veliko dejavnosti je bilo tesno povezanih z življenjem ljudi v preteklosti, preživljanjem prostega časa in ohranjanjem ljudskega izročila. Dijaki so spoznavali tradicionalne gospodarske dejavnosti (pletarstvo), orodje in stroje, ki so jih nekoč uporabljali v kmetijstvu, stara glasbila, ročna dela v preteklosti (rože iz krep papirja, pletenje in vezenje), ki so se jih tudi sami lotili. Izdelovali so punčke iz cunj, spoznali stara glasbila in ljudske pesmi, ljudske šege in običaje, pravljična števila in simboliko števil, povezavo pravljičnih števil v verskih besedilih in v Svetem pismu, anketirali so oskrbovance v Domu upokojencev ter dedke in babice doma o njihovem preživljanju prostega časa v mladosti, spoznavali so športne aktivnosti iz preteklosti, posebno v povezavi s Sokoli in pripravili sokolsko skupinsko vajo.Skupina dijakov je obiskala Prekmurje in se seznanila z lon- čarstvom, izdelovanjem predmetov iz slame in si ogledala evangeličansko cerkev. Na Ptuju pa so spoznali delovanje Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj Poetovio LXIX, kjer so izdelali rimske oljenke in izdelavo ku-rentij pri Marku Klincu v Spuhlji. V tem šolskem letu se spominjamo obletnic, povezanih z obema svetovnima vojnama. Po prvi svetovni vojni so želeli ohraniti spomin na padle sokrajane s spomeniki ali spominskimi ploščami, ki so še danes v glavnem ohranjeni, vendar nekateri tudi potrebni restavratorskih posegov. Ugotovili smo, da je najslabše vzdrževano obeležje na starem ptujskem pokopališču, zato so ga dijaki uredili. Mentorjem so pri izvedbi dejavnosti priskočili na pomoč zu- nanji mentorji. Obiskali so nas člani skupine Stari prijatelji iz Kicarja, ki so dijakom predstavili stara in tudi neobičajna glasbila, članici rokodelskega društva iz Dornave Olga Zorko in Anica Šmit, ki sta dijakom predstavili ročno delo naših babic, in ple-tarski mojster Stanko Menoni, ki je dijake vpeljal v skrivnosti izdelovanja izdelkov iz vrbovih šib. Skupina dijakov je na letališču v Moškanjcih spoznavala letenje z jadralnimi letali, devetintride-set dijakov pa je za en teden odpotovalo na strokovno ekskurzijo pa Škotski. Zadnji dan so posamezne skupine pripravile predstavitve svojih dejavnosti na plakatih, ki so razstavljeni v prostorih šole na Vičavi. Bojan Terbuc Foto: arhiv šole Foto: NS 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 2. junija 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Junij je prvi poletni mesec, upam, da se bo na to spomnilo tudi vreme Čeprav še nismo dobro presadili enoletnic, posejane pa so komaj dobro vzkalile, moramo že misliti tudi na naslednje leto. Če sedaj opazujete cvetoče vrtove, ste opazili , da jih sedaj krasijo predvsem bujni cvetovi dvoletnic. Največ je turških nageljčkov, ki jim ponekod jim rečejo »študent rože«. Vesela sem, da jih je spet videti več po naših vrtovih. Turški nageljčki so zelo pestrih oblik in barv. Od belih, preko roza do lila, rdečih in temno rdečih barv najdemo, pa tudi dvobarvne cvetove imajo. Bolj poredko, a vendarle, se srečamo tudi take z vrstnatimi cvetovi. Prekrasne so tudi velike zvončnice, ki pa jih vidim še manj. Ce ste se odločili, da boste dvoletnice letos posejali, povprašajte po njihovem semenu v trgovini. Pa seveda prekrasne spominčice, ki so sicer zdaj že odcvetele. Njihova prednost je v tem, da se zelo rade zasejejo same in jih nekaj let ni potrebno več sejati. Najbolj srečne so nekje ob vodi oziroma v rahli senci, ker pa cvetijo zgodaj, jih tudi sončna mesta ne motijo preveč. Le nekoliko hitreje odcvetijo. Tudi trajnice lahko sejemo zdaj, ko smo posejali že vse drugo in smo presadili tudi spomladanske cvetlice. Tako imamo spet prazne multiplošče in jih lahko posejemo. Uporabimo plošče, ki imajo 104 luknje, za mačehe pa je lahko lukenj še več. V vsako posejemo dve do tri se-menke trajnic ali dvoletnic. Do vznika naj bodo posejane multi-plošče lepo na toplem v stanovanju. V upanju, da bo kmalu boljše, predvsem pa topleje, pa lahko napišem, da jih po kalje-nju prestavimo na prosto. Lahko so v izpraznjenih toplih gredah, pod balkoni predvsem pa nekje, kjer do njih ne bodo imeli dostopa polži in najmočnejši sončni žarki. Navadili smo se tudi, da mačehe niso samo za grobove, ampak nam krasijo tudi jesenske in spomladanske gredice in celo korita. Mačehe kalijo v temi, zato setve pokrijemo še s časopisnim papirjem. Slabo prenašajo poletno vročino. Ko se bodo sončni žarki spet okrepili, je bolje po sadike senčiti ali jih imeti v senci, pod balkoni. Enako velja sicer za vse sadike dvoletnic in trajnic. JUllij Rožnik Balkonske in okrasne rastline Balkonske rastline so že lepe, bujne, manjkata jim samo toplota in sonce. Sama jim pomagam tako, da jih dvakrat na teden zalijem s pripravki na osnovi morskih alg. Kadar pa lahko zalivam, že gnojim. Vsaki vodi za zalivanje dodam zelo malo gnojila za cvetoče rastline. Ker so novejše sorte zelo bujno cvetoče, žlahtnjene tako, da cvetijo že pri vrtnarjih, namreč nimajo dovolj listov, s katerimi bi si same pridelovale dovolj hrane, zato jim moramo hitro pomagati z gnojenjem. Zelišča in dišavnice Po tem deževnem obdobju, ki se, kot kaže, ne končuje povsem, moramo številnim rastlinam , tako jagodam, odcvetelim čebulnicam na okrasnih gredah, česnu, čebuli pomagati, da ne bodo pričele gniti. Eden izmed redkih domačih pripravkov, ki nam pri tem lahko pomaga, je pripravek iz listov hrena. Hrenova korenika je zelo zdravilna, s svojim pekočim okusom pa nujna priloga kuhane govedine in seveda sestavni del tradicionalnih velikonočnih praznikov. Rastlina pa lahko postane tudi nadležen plevel, če nismo pozorni. Kako pa jo lahko izkoristimo v boju s težavami na vrtu. Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo. Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov in 1 l vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru. Razredčena tekočina v razmerju 2015 1 ponedeljek 17 sreda 2 torek » O 18 četrtek "'m 3 sreda 9 19 -JULIJAMA petek ■S' 4 PRAHC, iV. HEiNlf TEIC četrtek r! «t 20 sobota 5 ™ 21 nedelja 6 MORSERT \ 22 ponedeljek "-m K.toden ^^ 7 HOBEai nedelja »r g. 23 8 ponedeljek Jt * 24 sreda 9 torek A IM2 0 * 25 četrtek 10 sreda"* <> 26 petek "-«e 11 četrtek <5 27 UM sobota 12 petek 28 nedelja 13 sobota ' - M Sestavine: 300 do 400 g pirinih širokih (ali navadnih) rezancev, 2 stebli pora, 200 g prekajene šunke v kosu, 2 žlici olja, 3 jajca, 1 dl sladke smetane, sol in poper, 1 žlica sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, 1 žlička masla za pekač, 80 g naribanega poltrdega sira. V ponvi segrejemo olje, dodamo narezan por in na kocke narezano šunko. Mmešamo in pražimo nekaj minut, da se por zmehča, vendar ne sme porumeneti. Nato po okusu solimo in popramo ter primešamo peteršilj ali drobnjak. Testenine skuhamo v veliki količini slanega kropa. Ko so kuhane, vendar pod zobmi še čvrste, jih odcedimo in primešamo približno polovico šunke in pora. V skledi stepemo jajca, primešamo smetano in polovico sira, solimo in popramo. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Pekač namažemo z maslom in vanj stresemo testenine. Enakomerno jih prelijemo s polovico jajčne zmesi, na vrh naložimo drugi del šunke in pora ter vse prelijemo s preostalo jajčno zmesjo. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo približno 30 minut. Proti koncu pečenja jed potresemo še s preostalim sirom, da se ta stali. Pod drobnogledom ZPS • Številke porabe goriva lažejo tudi zato, ker ni nadzora Odstopanja v porabi goriva tudi do 50-odstotna Evropske potrošniške organizacije skupaj z okoljevarstvenimi vse bolj zaskrbljeno spremljajo dogajanja na področju meritev porabe goriva. Zadnji podatki iz različnih virov namreč kažejo, da se je razlika med uradno izmerjeno in realno porabo goriva v povprečju dvignila že na več kot 30 %, medtem ko je bila še deset let nazaj le okoli 5 %. Meritve porabe goriva po sedanjem standardu so tudi osnova za izračun izpustov ogljikovega dioksida in posledično odmero »okolj-skega« davka v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Na tej osnovi je Evropska komisija tudi določila najvišje dovoljene povprečne vrednosti izpustov do leta 2021, ki pri posameznih avtomobilskih tovarnah ne smejo preseči 95 g/km ogljikovega dioksida. »In prav tu, se zdi, je glavno jedro problema: razlike med uradno izmerjeno in realno porabo so se namreč začele povečevati ravno po ukrepu Evropske unije. Avtomobilske tovarne so vse svoje sile usmerile v iskanje možnosti izkoriščanja lukenj, ki jih omogoča standard (postavljen je bil že pred 40 leti). Med najbolj v nebo vpijoče sodi izračunavanje kotalnega upora avtomobila z bistveno preveč (in za vsakodnevno vožnjo nevarno) napolnjenimi pnevmatikami, manjkajočimi zunanjimi ogledali in celo prelepljanjem nekaterih odprtin. Na drugi strani med merjenjem niso vključeni niti najbolj uporabljani električni porabniki, kot je radijski sprejemnik, izključena je tudi klimatska naprava - ki je včasih v avtomobilu, zaradi zmanjšanja teže, sploh ni,« opozarja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Odgovornim se ne mudi, da bi spremenili pravila Kot izpostavljajo na ZPS, potrošniki zato vse manj zaupajo tovarniškim podatkom o porabi goriva, saj je hkrati postalo jasno, da enaka označena poraba ne pomeni tudi enako drugačnih vrednosti med vsakdanjo vožnjo. »Takšno prakso bi zato morali čim prej prekiniti in znano je že, kako: z uveljavitvijo novega standarda meritve goriva WLTP. Ta standard naj bi bil bistveno bližje realni porabi goriva, zato si potrošniške organizacije prizadevamo, da bi v veljavo stopil čim prej, vsekakor pa najkasneje v letu 2017.« meni Boštjan Okorn. Italijanska potrošniška organizacija toži Fiat in Volkswagen S podobnim nadzorom in posledičnim prilagajanjem standarda merjenja goriva so v Združenih državah Amerike dosegli, da večina voznikov med vsakdanjimi vožnjami brez večjih težav doseže uradno izmerjene vrednosti. Avtomobilskim tovarnam, ki jim med nadzorom dokažejo bistvena odstopanja, grozijo visoke kazni in že prve odmevne sankcije so povzročile, da so podatke o porabi goriva spremenili tudi drugi, še nekaznovani prodajalci avtomobilov. »Potrošniške organizacije v Evropi pa v tem času z zanimanjem spremljamo dogajanje v Italiji, kjer tamkajšnja potrošniška organizacija Altroconsumo toži Fiat in Volkswagen, ker so pri modelih Panda in Golf v laboratoriju izmerili odstopanja v porabi goriva, ki so dosegla celo 50 %,« predstavlja aktivnosti v Italiji Boštjan Okorn. Začetek sojenja pričakujejo v poletnih mesecih. Foto: Mojca Vtič Toda kot ugotavljajo na ZPS, trenutno kaže, da se odgovornim prav veliko ne mudi. Roki za posamezna opravila so preseženi tudi za več kot pol leta, predstavniki avtomobilskih tovarn pa vse glasneje navajajo, da je njim edini realen rok leto 2022. Na ta način bi dodobra spremenili tudi načrte Evropske unije glede zmanjševanja izpustov C02, saj bi zavlačevanje z uveljavitvijo novega standarda testiranja občutno upočasnilo načrtovano zaostritev meja izpustov. Za povrh je že zdaj jasno, da novi standard ne bo mogel popolnoma odpraviti razlike med uradno izmerjeno in realno porabo, saj je že v času nastajanja (od leta 2008) do danes tehnologija napredovala tako hitro, da marsikaj ni dovolj natančno določeno, še poudarjajo na ZPS. Kakršna koli obsežnejša revizija bi proces sprejemanja še upočasnila, zato bi morali več pozornosti nameniti vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzora, ki bi zajel tako nove, kot tudi tiste, ki se že vozijo po cestah. torek • 2. junija 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da so po zaslugi projekta Comenius za Žetale izvedeli tudi drugod po Evropi; zato upravičeno pričakujejo, da bodo zanje (končno) izvedeli tudi v domači prestolnici. Govori se ... ... da po domovini kroži fama strahu: ne dovoli, da te evidentirajo za ministra, ti bodo vzeli diplomo. . da je premierov oče na mednarodnem prizorišču obvladoval konja, sin pa na domačem parketu še osla ne more. ... da je duet KK (Korlek&Kožuh) družno zapel novo upokojensko himno: »Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan...«. ... da je SDH slovenska državna hobotnica ali pa vsaj hiralnica. w jgss* fcStaribuU^ 11209 krnil ... da če bi imel poetovionski poslanec na svojih 111 poslanskih vprašanj vsaj 10 odgovorov, bi sipa res zaslužil plačo. Vroča linija Radia Ptuj Kaj bi na ptujskih pokopališčih želeli občani in kaj načrtujejo pristojni? Ta četrtek ob 16. Uri z Anemari Kekec. oči liniji boste lahko sodelovali tud ... da je še kako res, da na eno neumno vprašanje ne zna odgovoriti niti sto pametnih. ... da delavci PP resno vprašujejo, ali ima njihov prvi mož dve plači: eno kot predsednik uprave in drugo kot generalni direktor družbe. ... da so zaradi ženske kvote v vodstveni ekipi ptujskega paradnega konja zamenjali direktorja Gostinstva. Baje bo delal isto, le za nižjo Foto: Tajno društvo PGC plačo (da bo drugim ostalo več). ... da je ravnateljica javnega zavoda pri bivšem županu v Poetovioni visoko kotirala, sedanji pa jo poziva k odstopu zaradi preplačanih pomaranč in... ... da počitniški dom na Ro-gli ni bil preplačan, bilo jih je morda več, le pri knjiženju lastništva je prišlo do napake (zaradi malomarnosti). Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Ivo, Julija in Mare v Podlehniku pridno vadijo za odprtje ceste Draženci-Gruškovje. Upajo, da bo to kmalu in da vozil ne prerastejo,« je ob tokratni simpatični fotografiji pripisal avtor Ivek Golub s Podleh-nika. Foto: Ivek Golub Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 5 4 6 2 1 7 1 9 8 5 1 2 7 8 3 6 4 7 9 2 9 1 7 5 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©© €€€ O Bik vvv © €€ GGG Dvojčka v ©©© € OO Rak vvv ©© €€€ O Lev v ©©© €€ OOO Devica vvv © € OO Tehtnica vv ©©© €€ O Škorpijon vvv ©© € OOO Strelec v ©©© €€ O Kozorog vv © €€€ OO Vodnar v ©©© €€ OO Ribi vvv ©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 2. do 8. junija 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 2. junija 11:00 Poljčane, atrij občine: otvoritev razstave otroških del otrok vrtca Poljčane in Studenice 17:00 Ptuj, dvorana Glasbene šole K. Pahorja, koncert učencev jazz oddelka 17:00 Sv. Tomaž, stari vrtec: odprtje krajevne knjižnice 20:30 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: 60 let z mladimi bralci - Ko knjige oživijo, slavnostna prireditev ob jubileju mladinskega oddelka, razstava ilustracij Urške Stropnik Šonc Sreda, 3. junija 07:00 Ptuj, Zdravstveni dom: dan odprtih vrat 10:00 Gruškovec 71, domačija Jerenec: dan odprtih vrat čebelarjev 12:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: plesna delavnica Jureta Kranjca za učitelje, vzgojitelje in druge Kako se lotiti plesnega projekta 13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, Še vedno Alice 13:30 Sveti Andraž, pritličje občinske stavbe: otvoritev pisarne Društva upokojencev 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična urica 16:00 Poljčane, pred cerkvijo sv. Križa: skrivnosti zeliščnega vrta 17:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: predavanje Gabra Marolta Učenje pri otrocih in vzgoja s pomočjo nevro-lingvističnega programiranja 18:30 Ptuj, Mestno gledališče: Baletni večer, baletne plesalke in plesalec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, za izven 19:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška: literarni večer s predstavitvijo knjige Božidarja Radoša V objemu zla Četrtek, 4. junija 11:00 Slovenska Bistrica, grad: predstavitev poletnih prireditev 16:00 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenskega učenja, Sproščujoči poletni motivi 18:00 Brezovec, lovski dom: slavnostna seja občinskega sveta Cirkulane, ob občinskem prazniku 18:00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: koncert učencev Glasbene šole Ormož 19:00 Ormož, MCO: potopisno predavanje Marije Kokot Malta 19:00 Poljčane, glasbena šola: koncert mladih poljčanskih virtuozov 19:00 Ptuj, Mestni kino: film Mama je ena sama in pogovor z ustvarjalci, ki ga vodi psihologinja Mihaela Jakomini Petek, 5. junija 8:00 Poljčane, prostori ZŠAM: dan odprtih vrat Združenja šoferjev in avtomehanikov Poljčane 10:00 Cirkulane: posaditev medovitih dreves, Čebelarsko društvo Cirkulane 11:00 Ptuj, Rimska ploščad 24: razstava Društva Optimisti, letni pregled dela v delavnicah Dnevnega centra ( na ogled do 12.6. med 9. in 17. uro) 17:00 Poljčane, Modraže, učni center Hrastje: popoldanski sprehod po skritih kotičkih narave 18:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana: osrednja slovesnost ob 8. prazniku občine Cirkulane 20:00 Slovenska Bistrica, grad: večer slovenske popevke, skupina Bambola Mestni kino Ptuj Sreda, 3. junij: Z dojenčkom v kino, film Še vedno Alice Četrtek, 4. junij: 19:00 film Mama je ena sama in pogovor z ustvarjalci, ki ga vodi psihologinja Mihaela Jakomini Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. junij: 17:00 Vroči pregon; 19:00 Takšna pač je; 21:00 Cena slave. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Ni ljubezni, kije ne bi spremljala pravičnost.« Sveti Vincencij Pavelski »Tako v literaturi kot v ljubezni nas vedno preseneča okus drugih ljudi.« Andre Maurois »Kdor v ljubezni preveč trpi, ga to zlomi ali pa morda utrdi.« Božidar Eržen »Če kdo misli, da se mora za pravo ljubezen ves dan držati drugega, potem ne ve, kaj je ljubezen.« Phil Bosmans »Prve ljubezni so kakor zobje: izpadajo brez bolečin inprepusteprostor novim.« Alexandre Dumas »Gotovo ni lepšega na svetu, ko se dva skupaj starata in sta zmeraj bolj do ušes zaljubljena drug v drugega.« Phillips Brooks »Ljubiti človeka pomeni, priznavati ga takšnega, kakršen je.« Daphne du Maurier 22 ŠtajerskiTEDHiK Šport, poslovna in druga sporočila torek • 2. junija 2015 Šolski šport • Nogomet, dečki Ekipi OS Kidričevo in OS Videm-Leskovec na območnem tekmovanju zamenjali mesti Medobčinsko tekmovanje: napredovali sta ekipi OŠ Videm-Leskovec in OŠ Kidričevo Konec aprila in v začetku maja je po osnovnih šolah Spodnjega Podravja potekalo najmnožičnejše šolsko tekmovanje - v nogometnih veščinah so se merili dečki letnika 2002 in mlajši. Tekme so traja- le dvakrat po 12 minut. V predtekmovanju je bilo 16 ekip razdeljenih v štiri skupine, iz vsake sta se po dve najboljši uvrstili v nadaljnje tekmovanje, v polfinale. Tudi tam sta iz dveh skupin po dve najboljši napredovali, tokrat na zaključni turnir najboljše četverice. Ta je 14. maja potekal v dvorani OŠ Kidričevo. Po zelo napetih in v zadnji tekmi tudi dramatični končnici so 1. mesto osvojili učenci OŠ Videm-Leskovec (7 točk). Za njimi so zaostali domačini iz OŠ Kidričevo (6), OŠ Breg (4) in OŠ Majšperk (0). Prvou-vrščeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje. Predtekmovanje, vrstni red po skupinah: skupina A (OŠ Kidričevo, 20. 4.): 1. OŠ Kidričevo, 2. OŠ Olga Meglič, 3. OŠ Dornava, 4. OŠ Grajena; skupina B (ŠD Cirkulane, 15. 4.): 1. OŠ Majšperk, 2. OŠ Hajdina, 3. OŠ Cirkulane Za-vrč, 4. OŠ Gorišnica; skupina C (ŠD Markovci, 15. 4.): 1. OŠ Videm-Leskovec, 2. Piknik Radia-Tednika Ptuj (14. 6. 2015, ob 13.00, ptujska tržnica) Pridružite se nam na pikniku družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga organiziramo za zveste bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj. Z izrezanim kupončkom vam nudimo ugodno nedeljsko piknik kosilo ob zabavnem programu. Zabavali vas bodo: Pajdaši, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak Ob predložitvi tega kupona ste na prireditvi upravičeni do posebne cene enega izbranega obroka. Izbirate lahko med: Hrustljave perutničke i;; pišeančji ražnjiči s I;; piščančji zrezek z žara h c priinno in kajzerico ]:: o in kajzerico Ji! s prilogo in kajzenco_J Cenaporcije: 2,80 EUR (cenavsebujeDDV) prilogo i Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ................................... PROST VSTOP! Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ........................ Pleskavica s prilogo j; in kajzerico _j; Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ....................... šujmuiam fggSHS! m Gostilna PP Perutnina Ptuj Ekipa OŠ Kidričevo je osvojila 2. mesto na medobčinskem tekmovanju, na območnem pa so ugnali vse tekmece in slavili. Ekipa Oš Videm-Leskovec je postala zmagovalka medobčinskega tekmovanja v nogometu za učence letnika 2002 in mlajše, na območnem tekmovanju pa so osvojili končno 2. mesto. OŠ Markovci, 3. OŠ Cirkovce, 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas; skupina D (ŠD Juršinci, 15. 4.): 1. OŠ Breg, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Mladika, 4. OŠ Jur-šinci. Polfinale: skupina A (ŠD Ljudski vrt, 7. 5.): 1. OŠ Videm-Leskovec, 2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ Hajdina, 4. OŠ Ljudski vrt; skupina B (ŠD Markovci, 7. 5.): 1. OŠ Breg, 2. OŠ Majj-šperk, 3. OŠ Markovci, 4. OŠ Olga Meglič. Finale, rezultati (ŠD Kidričevo, 14. 5.): OŠ Videm-Leskovec - OŠ Kidričevo 4:1, OŠ Majšperk -Breg 0:3, OŠ Kidričevo - OŠ Breg 3:0, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Majšperk 3:0, OŠ Majj-šperk - OŠ Kidričevo 0:5, OŠ Breg - Videm-Leskovec 2:2. Vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Breg 4. OŠ Majšperk 5. OŠ Hajdina 6. OŠ Markovci 7. OŠ Olge Meglič 8. OŠ Ljudski vrt 9. OŠ Dornava 10. OŠ Mladika 11. OŠ Cirkulane-Zavrč 12. OŠ Cirkovce 13. OŠ Juršinci 14. OŠ Gorišnica 15. OŠ Destrnik-Trnovska vas 16. OŠ Grajena Območno tekmovanje: zmagali so Kidričani V ponedeljek, 25. 5., je v dvorani OŠ Kidričevo potekal turnir območnega prvenstva v nogometu za učence letnika 2001 in mlajše. Med tremi sodelujočimi ekipami so tokrat največ pokazali domačini, ki so prepričljivo dobili obe srečanji in se oki-tili z naslovom območnega prvaka. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Kidričevo - OŠ Sp. Pol-skava 8:0, OŠ Spodnja Polska-va - OŠ Videm-Leskovec 3:3, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Kidričevo 0:6. Vrstni red: 1. OŠ Kidričevo 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava JM Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... 17. 6. 2015 v Termah Ptuj. Vstop prost. Pridite vsi 17. 6. ob 19.00 vTerme Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo Čuki, Tanja Žagar in ansambel Donačka. Veselimo se ponovnega druženja z vami. www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 2. junija 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 17, praznik Občine Destrnik 10:30 Utrip Iz Ormoža 11:30 SKL 12:00 Video strani 16:00 Glasbena oddaja 20:00 2, izredna seja Destrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja O kulturi 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP Kronika iz občine Hajdina Ljubiteljska kultura v Prepoljah ŠKL Video strani Ljubiteljska kultura v Prepoljah 5, rojstni dan vrtca Hajdina Polka in Majolka Vid so strani ptuJ " deček Blaž; Doris Bezjak, Prvenci 2 d, Markovci - deček Filip; Breda Kmetec, Pobrežje 123, Videm pri Ptuju - deklica Anamari; Doris Bezjak, Hlaponci 9, Juršinci - deklica Danina; Sandra Pjanic, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj - deček; Brigita Voča-nec, Litmerk 16, Ormož - deček Nejc; Brigita Krajnc, Veliki Vrh 14, Cirkulane - deček Lovro; Barbara Sirc, Brezovci 5 b, Polenšak - deklica Zala; Bojana Hojnik, Vintarovci 17 a, Destrnik - deklica Eva. a Umrli so: Rudolf ri KRISTOVIČ, Nova vas JMg pri Markovcih 16 A, roj. 1942 - umrl 23. maja 2015; Venčeslav PUL-KO, Mihovce 23, roj. 1940 -umrl 18. maja 2015; Anton VALAND, Brengova 56 A, roj. 1934 - umrl 23. maja 2015; Anton PAUKO, Mestni Vrh 2, roj. 1956 - umrl 20. maja 2015; Angela BERLAK, roj. Šoštarič, Dornava 15, roj. 1928 - umrla 25. maja 2015; Rozalija KELC, roj. Fridauer, Paradiž 58, roj. 1923 - umrla 25. maja 2015; Darko SKLEDAR, Sestrže 80, roj. 1965 - umrl 27. maja 2015; Ivanka KNEHTL, roj. Kostanjevec, Ptuj, Ilčeva ul. 5, roj. 1932 - umrla 26. maja 2015; 9. Josipa PETRI-NJAK, roj. Vinkovic, Goričak 51, roj. 1934 - umrla 2015; Jožef ŠOŠTARIČ, Juršinci 7, roj. 1930 - umrl 22. maja 2015. Poroke - Ptuj: Vlado Niko KOROŠEC, Zabovci 40, in Maja HRGA, Hvaletinci 15; Dominik JANŽEKOVIČ in Simona CAF, Brezovci 2; Franci ROŠKAR in Maja TEMENT, Moškanjci 98; Mitja POTRČ, Ločič 20, in Anja ŠAUPERL, Žikarce 23 A; Tone ŠIMEN-KO in Natalija VEČERIČ, Tržec 24 A; Lucijan LOTRIČ, Ptuj, Kajuhova ul. 3, in Rebe-ka SMOLINGER, Ptuj, Golo-bova ul. 8. Poroke - Ormož: Damjan Lesjak in Jerneja Krabonja, Gornji Ključarovci 19, 2258 Sveti Tomaž; Damjan Voršič in Saša Vidovič, Zagorje 7, 2258 Sveti Tomaž. Napoved vremena za Sl ove ni jo Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. - ^ 113/2? Danes bo povečini sončno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti. V hribovitem svetu popoldne ni povsem izključena kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. Vremenska slika Nad Sredozemljem in južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenske fronte se proti vzhodu pomikajo severno od Alp. V višinah doteka k nam postopno toplejši zrak. Obeti V sredo in četrtek bo sončno in poletno vroče.