14. maj 1869. (Dalje) Za avstrijsko ljudsko šolstvo ne smatramo konkordatske dobe za kako posebno veliko zlo, temveč prepričani smo, da je bil ravno konkordatski zakon prvi pogoj in glavni vzrok, da je avstrijsko šolstvo dobilo že pred štiridesetimi leti tako popoln zakon, kakršnega ni imela uobena država in kakršnega tudi zamanj iščemo danes po raznih moderuih deže!ah. Zgodovina, ta resnična učiteljica življenja, nam jasno in temeljito priea, da vsaki reakciji, in Daj bo še tako huda, še tako brutalna, hodi za petami prevrat na boljše, prevrat na svetlejše. Prič je več kakor dovolj tako v preteklosti kakor v sedanjosti. In tega naravnega razvoja ne zadrži nobena človeška raoč, zakon narave je pač tak, ne pozna človeške volje. Prepričani smo, da bo ravno natančneje spoznavanje te konkordatske dobe rodilo tudi pri nas na Slovenskem mnogo dobrih sadov. Zato pozivljamo vse slovensko učiteljstvo, ki se zaveda svojega vzvišenega poklica. bodisi tega ali onega nazora — umevno je, da tu ne pridejo v poštev Bkoritarji" — proučujte to dobo, in ne bo daleč čas, ko se snidemo v složnem delu na edino pravem potu, ki vodi do edine prave vzgoje — nazaj k naravi! * * * Konkordatska šola je v strogem pomenu besede posnela skoro doslovno vse točke šolskega zakona iz 1. 1805., znauega pod imenom nPolitische Schulverfassung", le s to razliko, da se je cerkveni vpliv podvojil. Verski moment, je bila os, okrog katere sta se sukala ves pouk in vsa vzgoja. Vodstvo verske odgoje na vseh šolah je bilo podrejeno škofijstvu, ki je imelo pravico imenoTati dotične učitelje-katehete, a svetni učitelji, ki so hoteli poučevati verouk, so rnorali imeti takozvano dovoljenje — missio canonic a.*) Vrhovno nadzorstvo nad učiteljstvom je izvrševala cerkvena oblast, vera ia nravnost učitelja je morala biti vzorna, ker drugače mu je pretila nmodra pola". In kam privede taka vnema, dokazuje prav dobro ukaz nauč. ministrstva z dne 20. avgusta 1856 — izdan specialno za Galicijo — da naj se učiteljstvo kolikormogoče ogiblja gostilnic. Kako pomanjkljiva in površna je bila izobrazba učiteljstva sploh v tem času, dokazuje najbolj ukaz nauč. ministrstva z dne 3. julija 1857, ki je ukazoval, da se mora y Ijudskih šolah le to poučevati, kar se dobi v dotičnihberilih in 7 računstyu se je smelo Ie poučevati o štirih načinih računanja. — Sploh je ostala naloga splošne ljudske šole od leta 1849.—1869. enaka vkljub lepemu načrtu, ki ga je izdelal Feuehtersleben, zakaj politiško obzorje je onemogočilo sploh vsak reden napredek. Nekolik') na bolje se je obrnilo glede šolstva, ko je izšel 20. oktobra 1860. 1. takozvani »oktobrski diplom", ki je odpravil navidezno konkordat; a v resnici je ostalo še vse pri starem. Upanje na boljšo bodočnost je dal patent z dne 26. lebruarja 1861, ki je ustanovil državno zbornico, a burna tedanja *) Ta missio canoniea je igrala važno ulogo pri zatvoritvi dunajskih zavodov druitva nFreie Sehule". Op. pis. doba, kakor tudi bojno rožljanje in vojna leta 1866. — vse to je provzročilo, da je šolstvo bilo potisnjeno v kot. Zanimivo je pregledovati gmotno stanje tedanjega učiteljstva. Statistične tabele centralne komisije navajajo ta-le števila: Dunajsko učiteljstvo je dobivalo povprečno letno plačo v znesku 346 gld.; a v posameznih škofijah se je plača sukala tako-le: St. Polten 160 gld., Linz 189 gld., Solnograd 155 gld., sekarska 151 gld., lavantinska 159 gld., goriška 203 gld., tržaška 421 gld., poreška 277 gld., krška 309 gld., briksenska 74 gld., trieDtinska 71 gld., a dežela predarlska je dajala 94 gld. Mnogo pa je bilo učnih mest, ki so bila združena s plačo 100 gld. za uČitelja, a njegov pomočnik ,je smel upati, da dobi 50 gld. Umevno je, da se je rnoralo učiteljstvo truditi na yse možne načine, da si je po drugih potih dobilo potrebni kruh in da je spomin na ono dobo ostal kaj živ med narodom, čigar posledice se čutijo tupatam še danes. Kako počasen in pomanjkljiv je bil napredek šolstva ravno v oni dobi, ko si'j4 osvajala cerker vso oblast, dokazuje sledeča primera. Stevilo Javnih šol: T\ a Ł r. 1 a iy 6 Z f. 1 tt Stajersko Korosko Kranjsko Trst in oko- lica Gorisko Istra Leta 1850 554 305 105 30 128 102 Leta 1855 703 328 240 31 145 121 Leta 1860 699 335 238 37 156 126 Leta 1865 689 317 234 43 144 147 Število nčiteljstra (Ie posretnega): Dezela ^tajersKo Korosko Kranjsko Trst in oko- lica Gorisko Istra Leta ' 1850 1016 387 179 441 Leta 1855 1091 365 212 414 Leta 1860 1129 356 256 510 Leta 1865 1250 442 308 558 Število. Dezela Stajersko Korosko Kranjsko Trst in oko- lica Gorisko Istra Sologodnih otrok 1855 113385 33798 56684 1 I 63655 1 1865 107905 32644 51696 65332 Soloobiskujocih otrok 1855 92571 24589 19012 28836 1865 96486 26828 26812 31119 Dne 20. oktobra je bilo naučno ministrstvo odpravljeno in na njegovo mesto je prišel poseben oddelek v ministrstvu, znan pod imenom ,,Abteilung fiir Kultus u. Unterricht", ki mu je načeloval od 2, februarja 1861. 1. do 27. julija 1865 Anton vitez pl. Schmerling, pozneje do 7. februarja 1867 Belcredi, a končno pl. Beust do 2. marca 1867. Tega dne se je zopet ustanovilo naučno ministrstvo in načeloval mu je do 30. dec. 1869 vitez pl. Hye, a od tu dalje dr. Leopold Hasner. Zahteva po preosnovi šolskega zakona je postajala v Avstriji od dne do dne glasneja, posebno pa od leta 1866. po nesrrčni vojni z Nemčijo. Oglašale so se razne korporacije, a tudi narodi sami so prišli do zaključka, da tako ne more dalje iti. V državni zbornici je vložil klub Herbst-Kaisersfeld dne 11. maja 1867 peticijo za ločitev šoleod c e r k v e. Tudi stolno mesto Dunaj je zahtevalo, da se naj izroči šolstvo občinam. In prvi avstrijski vseučiteljski shod, ki je zboroval na Dunaju od 5.—6. sept. 1. 1867, je imel sledeči program: Samostojnost šole in nadzorstvo nad njo naj se izroči posvetnim šolnikom. — Podaljšanje šolske obveznosti do 8 Iet in zvišanje učne snovi. — Obligatoričen pouk v telovadbi. — Prostost užne metode in prosta izber učil. — Preosnova učiteljišc. — Ustanovitev učiteljskih nadaljevalnih izobraževalnih tečajev. — Ustanovitev odgojevalnih društev. — Pravovarstvo učiteljev. — Sodelovanje učiteljstva pri raznih šol. zakonodajstvih. — Odprava šolnine, uvedba šol. davka. Zakon z dne 21. dec. 1867 je porodil državne zakone, ki obsegajo temelj poznejšemu šolskerau zakonu, a takozrani majski zakon z dne 25. maja 1868 je dal pravec šolskemu zakonu, ki ga je predložil dne 2. marca 1869 tedanji naučni minister pl. Hasner na zahtevo mnogih poslancev. Generalna debata o tem zakonu se je vršila dne 21.—24. aprila, ki je bila kaj zanimiva, Poslanec Greuter je govoril kontra, a poslanee Schindler pro, 23. aprilaje zakon zagovarjal naučni minister pl. Hasner in slednjič je bil sprejet z velikanskim navdušenjem skoro soglasno, namreč s 111 glasovi proti 4. In dne 14. maja 1869.1. je dobil zakon najvišjo sankcijo. Slednjič je zanimivo še sledeče dejstvo: letošnji jubilej se zlaga tudi po dnevih z letom 1869., zakaj tudi onega leta je bil 10. maj, ko se je ta zakon pretresaval v gospodski zbornici, ponedeljek, a dan naj- višje sankcije tudi petek. (Konec^