LETO XLVII, ŠT.12 PTUJ, 24. MARCA 1994 CENA 60 TOLARJEV V Ptuju ponovno poklicno gledališče Jutri bodo na občini podpisali pogodbo projekta pro- fesionalizacije gledališča Zato, Tega slovesnega dogodka naj bi se udeležili urnetniški vodja gledališča Samo Strelec, igralci, predstavniki ptujskih kulturnih institucij, povabili pa so tudi zadnje igralce nekdanjega poklicnega ptujskega gledališča. To je bilo ukinjeno leta 1958 in je imelo takrat na plačilni listi zavidljivih 15 redno zaposlenih oseb, med njimi kar 8 igralcev, umetniškega vodjo in direktorja. Delo slednjega je opravljal Jože Gregorc, ki bo ob ponovni us- tanovitvi poklicnega gledališča v Ptuju slavnostno govoril. McZ VIDEM: Še nekaj trenutkov in učenci bodo prvič vstopili v novoi šolsko poslopje. Milena Zupanič. Videmčani pričeli pouk v novi šoli Ena izmed najlepših učilnic - svetla mansarda, preoblečena z le- som. Na posnetku so učenci 4.a razreda. Na prvi pomladanski dan je novo šolsko poslopje v Vidmu zaživelo, saj seje vai\j vselilo vseh 350 učencev, ki so se do lanskega 'eta gnetli v neprimerno majhni stari šoli. Čeprav največja šolska investicija v zadnjih letih še ni povsem končana - dokončati je potrebno telovadnico, dokupiti opremo za specialne učilnice, to- plotno črpalko in urediti man- sardne prostore - bo pouk v šoli normalno potekal. Uradno Jtvoritev je ravnateljica Marija ^^mila napovedala za prve dni septembra. 2, novo šolo smo veliko pridobi- je imel prej učenec na voljodo- "er kvadratni meter prostora, sedaj Pa skoraj 9 k-vadratnih metrov." je povedala ravnateljica Marija Čer- nila. "Na 3150 kvadratih smo prido- bili nove učilnice, ki bodo služile za kabinetni pouk, večnamenski pros- tor, v katerem bo tudi jedilnica, ku- hinjo, sodobno telovadnico..." Videmskašolajebiladolgo pereč problem v ptujski občini, sedaj pa so proračunska sredstva, namenjena šolstvu,že tretje leto prelivajosamo v investicijo videmske šole. Žarko Markovič. pomočnik sekretarke za družbene dejavnosti, je povedal, da zaradi te investicije, v kateri je s 50 odstotki sodelovala država. 42,5 od- stotkov je prispevala obči na, 7.5 od- stotkov pa krajani z dveletnim sa- moprispevkom, niso v teh letih in- vestirali opreme in vzdrževanja drugih šol. Najpomembneje pa je seveda to, da bodo sedaj tudi v Vid- mu imeli za delo normalne pogoje. In kot je bilo videti prvi dan, so tako učitelji kot učenci in krajani s šolo zelo zadovoljni. Poleg samop- rispevka so vanjo vložili tudi nešteto ur svojega dela, pri čemer so se predvsem učitelji in starejši učenci izkazali v zadnjih dneh s pri- pravo prostorov za pričetek pouka. Vstop v novo šolsko zgradbo so proslavili s torto, kot se za pravo praznovanje spodobi. l.e daje bilo tort kar 17 - toliko, kot ima videm- ska hiša modrosti šolskih razredov. M. Zupanič ORMOŽ Vtem tednu zbori občanov Na odboru za lokalno samoupravo pri skupščini občine Ormož so 11. marca ob prisotnosti predstavnikov političnih strank obravnava- li sklepe prvega kroga zbora občanov o referendumskih območjih za oblikovanje novih občin. Na osnovi spre- jetih sklepov so na odboru ugotovili, daje do 27. marca potrebno ponoviti zbore občanov v Ivanjkovcih, na Kogu, v Miklavžu, Podgor- cih in Ormožu. Prvi štirje sov ponedeljek, torek in sredo že bili, za območje krajevne skupnosti Ormož pa bo no- coj ob 19. uri v domu kulture. VT TEMELJNI KAMEN ZA PTUJSKO CA- RINSKO IZPOSTAVO: Projekt možnosti....................................stran 2 NAŠA BESEDA '94: Otrok potrebuje pravljičnost gledališča..............stran 5 V PTUJU USTANOVILI ODBOR ZA PRENOVO STAREGA MESTNEGA J EDRA: S sistemskim zavarovanjem proti sramotnim posegom .................................................stran? JUTRI POTEČE PRVI OBRTNIŠKI ROK: Obrtniki za stabilne pogoje poslo- vanja........................................stran 8 KS BENEDIKT V PROGRAMU CE- LOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA: Povezava s krajevnimi danostmi in tradi- cijo.........................................stran 11 RAZSTAVA IGRAČ »SREČNA AFRI- KA«: International supersonic'' ...............................................stran 12 NA OBISKU PRI UPOKOJENI BABI- CI JOŽICI RADOŠ: Na svet pomagala več kot4000novorojenčkom ..stran 13 ŠPORTNI PORTRET: Boris Krabonja - včeraj atlet, danes trener.........stran 14 LE NA RT: \/ temi postanejo problemi ne- vidni.......................................stran 24 2 - DOMA IN PO SVETU 24. MAREC 1994 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA, PTUJ Najmodernejši voz- liščni avtomatski telefonski centrali "Gre za velik dogodek ne samo v slovenjebistriški in ptujski občini, temveč za celotni slovenski teleko- munikacijski sistem," je minuli pe- tek od odprtju avtomatskih voz- liščnih telefonskih central, ki sodi- ta med najmodernejši na področju digitalne tehnologije, v Slovenski Bistrici in kasneje v Ptuju povedal direktor poslovne enote PTT pod- jetja Slovenija iz Maribora dipl. ing, Jože Zidarič. V Ptuju so ob tej priložnosti predstavili še načrte za novo poštno poslopje. Že dalj časa so bile na območjih vozliščnih central Slovenska Bistri- ca in Ptuj velike težave pri teleko- munikacijskem prometu. Na območju obeh vozliščnih central je bilo na razpolago premalo prikl- jučkov in medkrajevnih povezav ter povezav z nadrejeno glavno centra- lo v Mariboru. Obe vozliščni avto- matski telefonski centrali v Sloven- ski Bistrici in Ptuju sta zgrajeni v Z odprtja noveATC v Ptuju. najmodernejši digitalni tehnologiji, obe z vso pripadajočo opremo je iz- delala in montirala Iskra Tel. Vsa montažna dela so bila opravljena v predvidenih rokih ter izredno stro- kovno in kvalitetno. Jože Zidarič je še pripomnil, da so ptujsko centralo zgradili na neo- bičajen način, od fizične izvedbe do prilagoditve na ptujsko telekomu- nikacijsko omrežje. Omenjena ATC je bila namreč predvidena za razširitev rajonske centrale v Mari- boru, ker v Ptuju, čeprav so bile po- trebe izrednovelike,znovoopremo enostavno niso upali v obstoječe prostore zaradi variantne preselit- ve ptujske pošte na drugo lokacijo. Za povečanje zmogljivosti in poso- dobitev telekomunikacije na tem območju pa je bila premalo samo iz- gradnja digitalnih telefonskih cen- tral, potrebno je bilo zgraditi tudi ustrezne digitalne telekomunika- cijske povezave z nadrejeno centra- lo v Mariboru, ki so jih uresničili z novimi radiorelejnimi sistemi, ki iz Ptuja in Slovenske Bistrice poteka- jo do aktivne postaje na Boču in od tam po radiorelejnem sistemu do Maribora. Z obema sistemoma so na obeh relacijah dobili po 480 no- vih telekomunikacijskih kanalov. Z izgradnjo obeh sistemov so omogočili razvoj telekomunikacije ne samo v Ptuju in Slovenski Bistri- ci, temveč na celotnem območju obeh občin. Na vozliščno centralo v Slovenski Bistrici je priključenih 6 končnih telefonskih central, v Ptuju pa kar 15, to pa je več, kot jih imajo nekatere glavne telefonske centra- le. Zmogljivost obeg central je 2.736 telefonskih priključkov ter po 1.500, ozirom 1.200 medkrajevnih vodov ali prenosnikov. Na Ptuju je na novo avtomatsko telefonsko centralo priključenih 1739, v Slo- venski Bistrici pa 954 novih telefon- skih naročnikov. Skupaj z že zgraje- nimi in planiranimi gradnjami za letošnjo leto bi na obeh območjih Foto: VT dosegli 66-odstotno raven digital- nih zmogljivosti. Objekta, ki sta bila minuli petek predstavljena javnosti, sta pre- cejšnji finančni zalogaj. Na Ptuju je bilo investiranih kar 505 milijonov tolarjev, v Slovenski Bistrici pa 390. V ptujski občini so ob novi vozliščni avtomatski telefonski centrali položili še medkrajevni kabel Mar- kovci - Cirkulane, dva krat 30 zvez Ptuj - Cirkulane, 30 zvez Ptuj - Juršinci, 12 zvez Ptuj - Zgornji Le- skovec, nove ATC v Cirkulanah, Majšperku, Podlehniku in Trnov- ski vasi, položili mnogo krajevnega kabelska omrežja, v gradnji je tudi nova stavba za poštno centralo Ptuj II. V Slovenski Bistrici so poleg že omenjene centrale zgradili novo ATC Pragersko s krajevnim omrežjem, dva krat 30 zvez med Pragerskim in Slovensko Bistrico, adaptirani so novi prostori pošte na Pragerskem, v letošnjem letu pa predvidevajo še izgradnjo ATC v Polskavi, Oplotnici, Makolah in Šmartnem na Pohorju. Vida Topolovec TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika on- * roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okra- jni odbor OF Ptuj leta 1948. IzdajaZavodza radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI tmEDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: OliverTežak. •B776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p p. 99:11(062) 771-226: laks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davekodprometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. VELIKO GRADBIŠČE OB OSOJNIKOVI CESTI V PTUJU Super Li gradi trgovsko- poslovni center Največji projekti v Ptuju v zadnjih letih so turistični. Projekt trgovsko-poslovnega centra, ki sta ga pričela 10. marca graditi Gradiš Gradnje Ptuj in Gradbeno podjetje Ptuj s koperanti, je glede na vrednost eden največjih v zadnjih letih v Ptuju. Martin Lisjak, lastnik in direktor Super Lija, ga s soinvestitorji izvaja v okviru lastnega gradbenega podjetja Unigradnje. V NOVEM CENTRU OD IGLEDOAVIONOV Kot smo izvedeli pri vodji inženi- ringa v Projekti inženiring v Ptuju Branku Cepiču, kjer so za projekt opravili celovit inženiring z vsemi soglasji, je bila prva ideja investitor- ja, da bi dozidal hotelski kompleks s hotelsko-poslovno vsebino. Urba- nistična komisija občine Ptuj je potrdila idejni projekt, ki mu je bila dodana nadzidava obstoječega ho- tela ženim nadstropjem in mansar- do. Izdelana pa je bila tudi lokacij- ska dokumentacija. Vse to je bilo narejeno pred tremi leti. Ker pa se je vmes zgodila vojna in ker je bilo potrebno zbrati potrebni kapital, je Martin Lisjak čakal na ugodnejši čas. Medtem je prišlo tudi do gene- ralne spremembe projekta, v kateri glavni objekt ni dozidava hotela, temveč gradnja poslovno-trgovske- ga centra. Investitorje za vse spre- membe pridobil potrebne doku- mente,za gradnjo pa ima tudi sogla- sje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije zahteval iz- polnitev nekaterih pogojev. Rok za dokončanje centra je šest mesecev po začetku gradnje. V prvi fazi bodo poleg centra zgradili dvoetažno garažo kot na- domestilo za izgubljena parkirna mesta zaradi ureditve sladolednega vrta ter kotlovnico na plin. V drugi etapi gradnje pa bodo nadzidali ho- tel in in uredili sodobno diskoteko. Kot je povedal Branko Cepič, v Pro- jekti pripravljajo tudi že strokovno rešitev za ureditev celotnega kareja med Trstenjakovo, Osojnikovo in avtobusno postajo. Prvi del investicije bo stal šest mi- lijonov nemških mark, z nadzidavo hotela in ureditvijo diska pa skupaj deset milijonov. Martin Lisjak je povedal, da so se z gradbeniki trdo pogajali, da so pogodbe stroge, prav tako penali za zamude. Prepričan pa je, da bosta gradbeni podjetji uresničili pogodbo, saj se trudijo od jutra do večera. Pri izbiri izvajalcev so se trudili, da bi izbrali domača podjetja. Zanimanje za natečaj za oddajodeljebiloveliko. V novem trgovsko-poslovnem centru bo zaposlenih okrog dvesto ljudi. V lokalih, ki so namenjeni izključno prodaji, bodo prodajali od igle do aviona, če bo le mogoče. POVPREČA HOTELSKA ZASEDENOST 70-ODSTOTNA s poslovanjem hotela so zado- voljni. Povprečna zasedenost sob je 70-odstotna. Občasno jim postelj celo primanjkuje, saj je nekaj sob stalno v rekonstrukciji. Martin Li- sjak ima v načrtu še nekaj projektov. Se vedno se zanima za nakup pros- torov nekdanje Petovije. Agis je prodajo teh objektov ponovno ob- javil 16. marca v časniku Delu. Pri pristojnihorganihješevednonjiho- va vloga za odprtje igralnice. Ker pa še ni zakona, morajo počakati. Na- sprotno pa so na Hrvatskem to vprašanje pravočasno uredili in tam uspešno dela pet Lisjakovih igral- V Osojnikovi bo do septembra zrase! poslovno-trgovski center v ve- likosti 4000 m^. Foto: OM nic. Glede ptujskega turizma je po- vedal, da bi se moral razvijati izcen- tra. Tako so delali povsod tam, kjer so želeli uspeti. Ptuj je na dobri poti, da v turizmu uspe. "Moramo pa vsi ponuditi več. Kolikor ponudiš, toli- ko lahko pričakuješ. Za sosednjo Hrvatsko bo Ptuj kot nakupovalno središče aktualen še najmanj deset let." Ob koncu našega obiska pri last- niku in direktorju Super Lija Marti- nu Lisjaku smo se zanimali tudi za govorice o disktoeki in njeni pove- zanosti z mamili. Govorice ga zelo motijo. "Imamo dober nadzor. Ne samo mi, tudi policija. Nič resnega še niso opazili niti našli. Če se kaj dogaja, se mora nekje drugje, ne v diskoteki, kjer je vse preveč na očeh." MG TEMELJNI KAMEN ZA PTUJSKO CARINSKO IZPOSTAVO Projekt možnosti Dan po svojem 40. prazniku je Bla- govno-trgovinski center Ljubljana v Ptuju tudi uradno pričel gradnjo ca- rinske izpostave, carinskega skla- dišča in to\omega terminala. Te- meljni kamen so na Rogozniški cesti 33, Kjer bo sedež carinske izpostave Ptuj, vzidali predsednik upravnega odbora BTC Jože Mermal, pomočnik direktorja republiške carinske upra- ve Vili Belovič in predsednik ptujske- ga izvršnega sveta in državni svetnik Branko Brumen, ki so tudi podpisni- ki pisma o nameri o gradnji carinar- nice Ptuj. Projekt je izdelala Projekta inženi- ring Ptuj, ki je pridobila tudi vsa po- trebna dovoljenja za gradnjo. Vred- nost gradbenih del prve etape je 116,5 milijona tolarjev, cele investicije z zemljiščem vred pa tri milijone nemških mark. DelaboizvajaloGrad- beno podjetje Ptuj s kooperanti. Rok za dokončanje je 20. september letos, prvega oktobra pa naj bi carinarnica že pričela delati. Kotjev četrtek pove- dal predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen, ima carinska služba poseben pomen: v novih raz- merah je temeljna naloga občin ust- Temeljni kamen so vzidali Branko Brumen, Jože Mermal in Vili Belovič. Foto: Langerholc varjanje pogojev za delo gospodarst- va. V Ptuju smo uspeli ustvariti ust- varjalno klimo za vlaganje kapitala od drugod, podjetja od drugod vidijo na našem območju poslovni interes, pod- pirajo naše odločitve in razvojne usmeritve Ptuja. CARINA-PROJEKT MOŽNOSTI Projekt carinske izpostave Ptuj je projekt možnosti, saj se bo lahko do- polnjeval skladno s potrebami in možnostmi ptujskega gospodarstva. Predsednik upravnega odbora BTC Jože Mermal, ki je investitor gradnje ptujske carinarnice, je povedal, da bo od gradnje prve faze največ pridobila ptujska regija oziroma njeno gospo- darstvo, s carinarnico se uresničuje del vizije razvoja ptujske regije. Stroški carinjenja in špediterskih sto- ritev se bodo občutno zmanjšali. Dru- ga faza gradnje, v kateri naj bi gradili trgovske in druge lokale, podobno kot jih je BTC že zgradil v Murski Soboti in Novem mestu, pa je predvsem od- visna od gospodarstva. Vili Belovič, pomočnik direktorja republiške ca- rinske uprave, paje povedal, da smov Sloveniji takoj po osamosvojitvi pričeli razvijati svojo mrežo carinske službe, prilagojeno potrebam nove države. V tej mreži pa pomembno mesto zavzema tudi Ptuj, ki je svojo carino imel že v drugem stoletju. MG BOSNA IN HERCEGOVINA: O normali/.aciji razmer v Sarajevu naj bi pričala tudi dobro obiskana nogometna tekma med reprezen- tanco Sarajeva in Unproforja, ki je bila v zadnjih 23 mesecih edina taka prireditev. Že v četrtek pa so predstavniki Muslimanov in Srbov na sarajevskem letališču podpisali sporazum o svobodnem gibanju ci- vilistov in konvojev s človekoljub- no pomočjo po cesti Sarajevo - Ze- nica. Humanitarna pomoč je končno prispela tudi v obkoljeno misli- mansko enklavo Maglaj, Bihač pa je še vedno pod močnim ognjem iz srbskega orožja. Zanimiv dogodek za razplet od- nosov med Hrvati in Srbi je odstop Dordeta Bjegoviča, predsednika samozvane Srbske kraj ine, in s tem odstop vlade hrvaških Srbov. SRBIJA: Mnenja o hrvaško- musliraanskem sporazumu o fede- raciji v BiH in konfederaciji s Hrvaško so enotna. VeČina meni, da tak sporazum ni primeren za srbsko stran, le Vu k Draškovič pra- vi, da je vstop bosanskih Srbov v novo federacijo edina pametna rešitev. Večina srbskih oblastni- kov sporazum komentira kot do- kaz Američanom in Evropejcem, da večnacionalna unitarna BiH znotraj svojih mej ne more obstaja- ti. VELIKA BRITANIJA: Spopa- di med Irsko republikansko arma- do in angleško vojsko se še naprej vrstijo. V zadnjem so odporniki z granato zadeli vojaški helikopter v bližini vojaškega oporišča v Cro- smaglenu in huje ranili eno, lažje pa sedem oseb. ^^-^ BLIŽNJI VZHOD: Varnostni svet OZN je konec minulega tedna sprejel resolucijo, v kateri ostro ob- soja pokol v Hebronu in poziva Iz- rael, naj razoroži iu umii l naslUiuai \ svojih priseljencev in zavaruje Pa-1 lesrince, če bo potrebno, tudi z mednarodnimi mirovnimi silami. Resolucija podpira nadaljnja mi- rovna pogajanja med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organiza- cijo, vendar so seZDA ob nekaterih stavkih v resoluciji vzdržale. To so storile na primer ob odstavku o Je- ruzalemu kot delu zasedenih oze- melj inpristavkuopotrebipozava- rovanju palestinskega prebivalst- va. Ostalih 14 članic Varnostnega sveta je glasovalo za celotno besedi- lo resolucije. FRANCIJA: Lani so imeli tam skupščinske volitve, ki so na oblast pripeljale zmerno desničarsko koa- licijo golistov in liberalcev, minuli konce tedna pa so volili polovice departmajskih skupščin, saj druge polovice setavljajo člani mestnih svetov, ki so jih za šest let izvolili na občinskih volitvah leta 1989. Izidi departmajskih volitev so pomemb- ni za oceno možiiih rezultatov predsedniških volitev, ki bodo v Franciji prihodnje leto. Predvsem gre za merjenje moči med zmerno desnico in socialisti. NEMČIJA: Tam se nadaljujejo lokalne vohrve. Tokrat so bile v deželi Scleswig - Holstein. Volilna udeležba je bila visoka,prvi rezula- ti pa napovedujejo močan upad priljubljenosu krščanskih demo- kratov pod vodstvom kanclerja Helmuta Kohla. SALVADOR: Volitve so konec minulega tedna imeli tudi v Salva- dorju. Njihova posebnost je, da je na njih prvič sodelovala odpor- niška fronta za narodno osvobodi- tev Farabundo Marti. V nedeljo so tako voUli predsednika države, 84 poslancev kongresa, 262 občinskih svetov in 20 predstavnikov v srednjeameriški parlament. TLTMIS: Na tamkajšnjih volit- vah je bil v nedeljo edini predsed- niški kandidat dosedanji predsed- nik Zinejael Abidin Ben Alija. Po- leg njega so izmed 620 predstavni- kov strank volili še 163 poslancev državnega parlamenta. Pripravila: D LZ f EDNIK -24. MAREC 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 Izvedeli smo LISTKI, DA BO MANJ GNEČE ; 25. junija poteče rok za zamenjavo vseh jugoslovanskih dokumentov - i vozniških in prometnih dovoljenj ter avtomobilskih tablic. Kot je pove- i dal načelnik oddelka za notranje zadeve občine Ptuj Metod FridI Grah, \ vozi v ptujski občini še 12 tisoč avtomobilov z zvezdicami, zamenjati pa bodo morali še enajst tisoč vozniških dovoljenj. Da bi se izognili gneči 4i (izračunali so, da jih bo v dneh do 25. junija dnevno obiskalo dvesto Istrank), so se odločili za vpeljavolistkov za stranke. Ptujski izvršni svet jih je pri tem podprl in predlagal, da bi preučili možnosti za vpeljavo tega sistema tudi v drugih upravnih organih. Preučujejo tudi možnosti, da bi zastranke delali ob sobotah. S takšnim načinom delabouprava pokazala do strank prijaznejši obraz, za kar si prizadeva. ČEZ 40 PTUJSKIH PRIREDITEVV ' REPUBLIŠKEM KOLEDARJU ^1 - Turistična zveza Slovenije, Center za ekonomsko in turistično propa- i gando pri Gospodarski zbornici Slovenije in Ministrstvo za gospodarske 1 dejavnosti so izdali letošnji koledar prireditev v Sloveniji. Izšel je v nakla- di pet tisoč izvodov v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Zainte- 1 resiranimje na voljo brezplačno. V letošnjem koledarju je čez štirideset I ptujskih prireditev. \ ~^ČIŠČENJE OKOLJA KOT JAVNO DELO Turistične zveze in turistična društva bodo nosila levji delež v letošnji akciji Pomladno urejanje okolja. Na tiskovni konferenci Turistične zveze Slovenije, ki je bila 16. marca, so povedali, da naj bi bilo največ akcij v tednu pred veliko nočjo, okrog 22. aprila, dneva Zemlje, ter med 27. apri- lom in prvim majem. Priporočali so, da bi čiščenje izvajali kot javna dela glede na zakonske možnosti. PTUJSKA TURISTIČNA PATRULJA ŽE DELA Na pobudo Turistične zveze Slovenije je tudi v Ptuju pričela delati tu- ristična patrulja. Na prvem obhodu so 11. marca pregledali urejenost okolja, posebej še nasadov in stavb. Predsednik patrulje Albin Pišekje povedal, da so tokrat zapisali veliko manj pomanjkljivosti kot v prejšnjih letih, ko turistična patrulja sicer še ni bila imenovana in je za odkrivanje napak "skrbelo" Turistično društvo Ptuj. Letošnji prvi seznam odkritih napak se konča pri številki dvanajst, lani v tem času pa jih je bilo skoraj petdeset - dokaz več, da se vse več ljudi, organizacij in drugih zaveda po- membnosti urejanjaokolja.Turističnapatruljaje med drugim ugotovila, daje potrebno zasaditi drevesa ob Ormoški cesti, urediti oziroma odstra- niti poškodovana drevesa ob Osojnikovi ulici, urediti okolico avtobusne postaje in upravljalcu postaje naložiti, da dnevno uredi čiščenje postaje in bližnje okolice, urediti grajski hrib, zasaditi drevesa ob cesti na Vičavo in podobno. Da ne bi vse ostalo na papirju, so seznam ugotovoljenih po- manjkljivosti dobili vsi odgovorni v Ptuju, od izvršnega sveta dalje. Turis- tična patrulja bo okolje pregledovala vsake tri mesece. PTUJSKA KANDIDATA ZA SEKRETARJA ZA TURIZEM Vse kaže, da bo v kratkem prišlo do zamenjave sekretarja za turizem v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Med devetimi kandidati, ki naj bi bili primemi za novegasekretarja,sta tudi PtujčanaJanCiglenečki in Pe- ter Vesenjak. ZDRAVNIKI DANES O HORMONSKEM ZDRAVLJENJU Na Gorci pri Podlehniku se bodo nocoj ptujski in ormoški zdravniki in zobozdravniki v okviru strokovnih tem seznanili z modernimi pogledi na nadon^estno hormonsko zdravljenje ter s hormonskimi preparati firme Novo Nordisk. Srečanje organizira Zdravniško društvo Ptuj-Ormož v sodelovanju s predstavništvom firme NOVO NORDISK Ljubljana. PTUJSKI TELEVIZIJSKI UTRIP Da v Ptuju in okolici ne manjka dogodkov, se lahko prepričamo tudi vsakih štirinajst dni z oddajo ptujske televizije. V sobotni si bomo lahko ogledali kar enajst zanimivih prispevkov. Osnovna šola Ljudski vrt je praznovala 35-letnico, na Rogozniški cesti 33 v Ptuju so 17. marca položili temeljni kamen za gradnjo carinske izpostave, carinskega skla- dišča in tovornega terminala, na Borlu je koncertiral violonist Miha Pogačnik, v Kidričevem je bila Mercatorjeva modna revija, 8. marcaje bil v ptujskem gledališču koncert pihalnegaorkestra Ptuj, v Ptuju pa nastaja tudi regijski center mladih raziskovalcev. Oddajo ptujske televizije bodo ponovili v nedeljo ob desetih. Pripravila: MG II smo SLOVENSKA BISTRICA Danes 31. seja občinsl^e skupščine Na današnji skupščinski seji v Slovenski Bistrici bo govor o lokalni sa- "loupravi, saj bodo poslancem predstavljeni zaključki zborov občanov ter predlogi novih občin in tistih delov posameznih krajevnih skupnosti, ki se '2 kakršnihkoli razlogov želijo izločiti. Takšen primer so Pokoše, ki želijo '^'li vključene vnovoobčinoSlovenska Bistrica, Zlakova in zaselki Pobrež, '^askovec, Dobrova in Grušovje, ki želijo k novima občinama Zreče ali Te- Panje. Sprejemali bodo tudi odlok o zaključnem računu občinskega pro- ■"a^una za leto 1993, nič manj razburljivo ne bo pri sprejemanju odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za letošnjo leto, na programu bo Poročilo o delovanju komunalno-stanovanjskega podjetja v Slovenski Bi- ■^'rici, skupščino pa bodo sklenili s poslanskimi pobudami in vprašanji. .___ VT GOVORI SE.. VIDI SE... ... DA imamo v Ptuju in okolici vsaj en do dva Iculturna dogodka dnevno. Potemtakem se kulturni- ki upravičeno jezijo, da jim je v proračunu namenjenega prema- lo denarja. Ko pa se ozremo po re- zultatih, bi trdili, da je namenje- nega denarja preveč. Vse bolj namreč prevladuje kultdra divje- ga zahoda ali kultura ulice. ... DA se je nek mimoidoči občan jezno zmrdnil ob prvopom- ladni akciji Zelenih: "Imajo se za zelene, delijo pa rdeča drevesca." (rdeči hrast, rdeči bor...) ... DA je postal izvršni predsed- nik sosednje slovenskogoriške občine neprotitni predsednik in profitni šef notranjega oddelka. Očitno je spoznal, kam piha občinski in kam državni veter. ... DA so v isti občini ugotovili, da bi manjkajoči denar za kme- tijstvo, malo gospodarstvo, kultu- ro in še kaj prihranili z varčevan- jem pri javni razsvetljavi. Če bi jo povsem ugasnili, bi bilo najbolj učinkovito, saj problemi sploh ne bibilividni. ... DA je ena odptujskomestnih šol uvedla zlato knjigo in vanjo vpisuje vse osemkratne odličnja- ke. Morda bo katera od šol po omenjenem zgledu uvedla žalno knjigo. ...DA so nekatere osnovne šole že opremljene za sodobne meto- de poučevanja. Pričujoči rekvizit je silno praktičen med urami spraševanja. Ko učitelj zastavi vprašanje, mu ni potrebno nekul- turno zbadati učenca, kako neu- men ksihtje naredil, ampak je do- volj zgolj pomenljiv pogled na učni pripomoček. ...DA bi morali med izpitna vprašanja bodočim šoferjem po ptujskih ulicah dodati še vprašanje: Ali je dovoljeno voziti po betonskih stebrih? Po stanju na Slovenskem trgu sodeč, bi bilo za večje število voznikov to vprašanje nerešljivo. DŽIRLO GUARD US1NIK ZA HUUNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUAf^D. DŽIRLO GUARD je aponski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varova o za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri peprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu aobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje. KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova nitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči V notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. 4- PO NAŠIH KRAJIH 24. MAREC 1994 - TEDNIK LENARSKE NOVICE DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE v Lenartu že dalj časa aktivno deluje Društvo podeželske mladine, v ka- tero je vključenih že 125 članov. Na lenarškem področju se še vedno veliko družin preživlja zgolj s kmetijstvom, saj je v občini 1.128 zaščitenih kmetij. Društvo organizira razna izobraževalna, zabavna in druga srečanja, za kateraje med mladimi veliko zanimanje. Kot namje povedala predstavnica lenarške pospeševalne službe Mirjam Škof, z društvom zelo dobro sodelu- jejo. Letnega občnega zbora seje udeležilo 110 članov. Na njem so se dogovri- li o delu društva v letošnjem letu. Kot je povedal predsednik društva Srečko Fluher iz Sv. Ane, so letos že organizirali kviz Mladi in kmetijstvo; na regij- skem tekmovanju pa je njihova ekipa dosegla tretjo mesto. KULTURNIKI NISO ZADOVOLJNI Predsesdstvo ZKO se je sestalo na izredni seji in ugotovili so, da bodo predlagana proračunska sredstva za ljubiteljsko kulturno dejavnost skromna, saj je v osnutku proračuna namenjeno nekaj manj kot dva in pol milijonov tolarjev dotacije Zvezi kulturnih organizacij in posameznim društvom. Samo za ohranjanje obstoječe dejavnosti v društvih brez povečanjaobsega dejavnosti ali novihstroškovbi potrebovali skoraj sedem milijonov tolarjev, v kar niso vključena sredstva za redno dejavnost ZKO Lenart. Člani so na svoji izredni seji poudarili, da s tem denarjem ne bodo mogle preživeti dejavnosti, ki že tako ali tako delujejo v glavnem na veliki požrtvovalnosti in kulturni osveščenosti posameznikov. Prav v tem času se je pričel v Lenartu dokaj živahen razcvet kulturne dejavnosti, društva s pol- no mero optimizma pripravljajo svoje programe, zaživel je že nekaj časa opuščeni lenarški kulturni dom, načrtujejo pa tudi celo vrsto zanimivih pri- reditev in gostovanj. Člani odbora menijo, da se ne bi smeli ustaviti in zate- govati pasu, saj lahko zamudijo ugoden čas za nastanjanje novih oblik dela, novih skupin in pritegovanje novih, svežih ljubiteljskih delavcev. Člani predsestva ZKO Lenart zato opozarjajo, da v proračunu skupščine občine l^nart za letošnje leto upoštevajo položaj in posledice, ki bi jih povzročila okrnjena sredstva, namenjena kulturi. Mar^a Slodi\jak V GALERIJI SV. JURIJA Ustaviti gledališld trenuteli Po tem, ko je igralka ljubljanske Drame Meta Vranic nastopila v ptujskem gledališču z monodramo Raglja spet raglja, so si števi Ini obiskovalci te Leautier- jeve komedije ustavili še ob otvoritvi razstave slik iste umetnice v galeriji sv. Ju- rija v Mestnem stolpu. Meta Vranic je pripravila po Sloveniji od leta 1987 že več samostojnih slikarskih razstav, v vseh pa se posveča kolegom igralcem in trenut- kom na odru. Želja po zaustavitvi tako minljivega gledališkega hipa odseva tudi s slik, ki so v Ptuju na ogled še dobra dva tedna. McZ. Iniciativa za štajersko vlado in parlament v torek, 15. marca, se je v Mariboru prvičsestal iniciativ- ni odbor za štajersko samou- pravo oziroma ustanovitev štajerskega deželnega parla- menta in vlade. Namen tega odbora je jasen: združitev slo- venske Štajerske pod eno stre- ho, da bi se tako lažje upirali centralizmu. V odbor so vabljeni tudi strokovnjaki iz ptujske in drugih občin Štajer- ske, ki bi želeli dati svoj stro- kovni prispevek pri oblikovan- ju štajerske dežele na prav- nem, ekonomskem, šolskem in drugih področjih. Predvide- vajo, da bi lahko volitve v deželni parlament opravili že prihodnje leto. V iniciativnem odboru za Štajersko so tudi predstavniki ptujskih Neodvisnih sindika- tov Slovenije, ki so dejanski pobudnik te ideje, zato vabijo vse Štajerke in Štajerce, ki mis- lijo kot oni, dase jim pridružijo na sedežu sindikata ali po tele- fonu 062-776-421! -OM ŠOLSKI ZVONEC, # GIMNAZIJA - Na regional- nem tekmovanju srednjih šol iz znanja slovenskega jezika sta se na področno srečanje uvrstili tudi ptujski gimnazijki Mira Jerenc med četrtošolci in Metoda Ciglar med dijaki drugega letnika. Nas- topali sta pod vodstvom mentori- ce Marjane Jeromel. # VIDEM - Med osnovnošolci se je na področno tekmovanje iz materinega jezika uvrstila sed- mošolka Petra Potočnik. # LESKOVEC - Učenci z men- torji so pričeli projekt klopotec je zapel, v katerem bodo predstavili vinogradništvo svoje krajevne skupnosti vse leto. Sicer pa so prejšnji teden delali v šolskem sa- dovnjaku, v katerem že drugo leto raste 600jablan, in očistili okolico šole, poslovili pa so se tudi od svoj- ih videmskih vrstnikov, ki so od začetka šolskega leta gostovali v njihovi stavbi. # VIDEM - V ponedeljek so pričeli poukom v novi šoli. # MLADIKA - V torek smo si ogledali videokaseto Kamno- seštvo in kamniti portali Ptuja, s katerosose učenci te šole predsta- vili na dnevih slovenskega izo- braževanja v Ljubljani. Slikar in grafik Lojze Logar na Hajdini Lojze Logar je avtor, ki je prisoten v slovenski likovni umetnosti že polna tri desetletja. Sočasno je razvijal slikarstvo in grafiko; prav slednja mu je pomagala pri mednarodni afirmaciji, tako da so ga vključevali v reprezentančne razstave umetnosti doma in po svetu, na medna- rodnih grafičnih bienalih paje bil pogos- to nagrajen. V 80. letih je slikal Logar z izkušnjo klasičnega modernizma v duhu umetnosti novega časa. To je čas, ko sta bila njegovo slikarstvo in grafika prvič resno potrjena z nagradami na medna- rodnih bienalih v Baden Badnu, Brad- fordu, Ljubljani in drugod.dovelikih na- grad Tai Pei leta 1992, Gyor Grand Prix 1993 in nabienalu v Maastrichtu. Razstavo v galeriji Forum art caffe je pripravila profesorica umetnostne zgo- dovine iz Ljubljane, sicer pa tukajšnja domačinka Olga Butinar Čeh. mcz V soboto so v novi zasebni galer^i FORUM ART CAFFE na Hajdini odprli razstavo slik svetovno opaženega akademskega slikarja in grafika Lojzeta Lo- garja iz cikla Davidovi vrtovi. SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Prvi na svetu v eni izmed enciklopedij piše, daje Planica, stranska do- lina na skrajnem severozahodu Slovenije, svetovno znana po vrsti smučarskihskakalnic, ki so tam nastajale od leta 1934. Spet drugi navajajo, "daje Planica na Gorenjskem (Slovenija) že leta 1934 dobila velikansko smučar- sko skakalnico, ki je bila takrat največja na svetu. Toskakalnico je zgradil inženir Stanko Blou- dek. Avstrijski skakalec Bradlje v Planici 1936. leta prvi na svetu preskočil 100 metrov. Na pla- niški skakalnici so smučarji pos- tavljali svetovne rekorde vse do leta 1948. Potem pa so po svetu zrasle še druge skakalnice (npr. Oberstdorf, Koln) in za.senčile plani.ško skakalnico. Ko pa so leta 1968 v Planici zgradili 150- metrsko velikanko po načrtu bratov Gorišek, je bilojasno, da bo prekosila vse druge in da bo postala tako slavna, kot je bila stara skakalnica. Na novi skala- nici je bil dosežen novi svetovni rekord -165 metrov/.../." Plani- ca znova blesti, prav te dni pa se je spet zapisala v zgodovino smučarskih poletov in sploh svetovnih dosežkov s prvimi po- leti preko 200 metrov (celo 209 metrov daleč). MOJSTRI POLETOV IN GRADENJ Planica je v zadnjih petih de- setletjih že drugič premagala, dajeglaso Sloveniji prodrl vsle- herni del sveta. Ne kar tako ali zaradi česa slabega. Novi sve- tovni rekordi v Planici so nam- rečtudipotrdiloslovenskihgra- diteljskih in organizacij.skih sposobnosti. Seveda sta pri po- letih še posebej pomembna predvsem znanje in pogum le- talcev, vendar paje odločilnega pomena konstrukcija in varnost skakalnice. In skakal niča oz. le- talnica v Planici je delo sloven- ske pameti in posledica nadal- jevanja, spoštovanja in občudo- vanja pionirskih začetkov inženirja Stanka Boudka. Zato planiška zgodba ni samo zgodba o pogumnih letalcih, ampak tudi potrdilo, da so Slovenci s svojim delom in svojimi dosežki sposobni za uvrstitve na najbolj vidna mesta na svetu. Morda je bilo to spoznanje v prazničnih dneh Planice še premalo pou- darjeno, čeprav nas lahko upra- vičeno navdaja s ponosom in sa- mozavestjo in razbremenjuje kakršnikoli kompleksov, reci- mo tistega za radi naše majhnos- ti. Sicer pa je bila Planica tudi drugače dokazilo izjemne slo- venske pripadnosti belemu športu, "širokosrčnosti" in spo- sobnosti, da uživajo in visoko cenijo dosežke drugih športni- kov tudi tedaj, ko domači ne blestijo. To ravno ni vsakdanja značilnost Slovencev, za Plani- co pa zagotovo velja. Vsekakor je bil nekaj izjemnega tudi razu- mevajoč razhod večdesetti- sočglave množice, ki je vsoboto v Planici zaradi "višje sile" (sla- bih in za polete nevarnih vre- menskih razmer) ostala brez enega samega skoka. Tudi to je svet opazil in tudi po tem je Pla- nica dobila še svoj dodatni po- men. Vsekakor bi bilo lepo in spodbudno, če bi znali biti tudi v vsakdanjem življenju in delu tako strpni in tako enotni kot v dneh Planice. TUJI ZDRAVNIKI SE IZPO- POLNJUJEJO PRI NAS Rekordi iz Planice in fantas- tični letošnji uspehi slovenskih alpskih smučarjev nas silijo v razmišljanje in primerjave, kje imamo Slovenci še svoje "kom- parativne" prednosti in možnosti, da svet zve za nas in na.še sposobnosti. Mnogi naši znanstveniki se na posameznih pomembnih področjih v glav- nem tiho prebijajo med sam sve- tovni vrh. Tudi naše uradne "ka- drovske statistike" o tem ne vedo povedati kaj več in bolj na- tančno. Ali imamo z vsemi temi ljudmi zadostne vezi in ali do- volj razmišljamo, kakobijihvsaj občasno ponovno bolj priklenili nase? Večno aktualno in večno zapostavljeno vprašanje. Veka- kor je premalo, če se "znameni- tih" Slovencev spomnimo ali jih celo prvič odkrijemo, ko poleti- jo v vesolje ali ko storijo nekaj, kar je direktno na očeh vsemu svetu. Ali se dovolj zavedamo dosežkov, ki jih dosegajo znanstveniki in strokovnjaki doma? Ali ni poseben dosežek, če prihajajo na izpopolnjevanje v mariborski bolnišnični odde- lek za plastično in rekonstruk- tivno kirurgijo zdravniki iz Av- strije, po kateri se marsikdaj tudi zzavistjoinkompleksi zgle- dujemo? Drobna časopisna novica je te dni sporočala, da je na izpo- polnjevanju v mariborski bol- nišnici 47 zdravnikov in medi- cinskih sester iz avstrijskega Gradca. V Mariboru so jim pri- pravili tečaj o terapiji in inten- zivni negi pri opeklinah. O zdravljenju opeklin jim je pre- daval vodja oddelka za plas- tično kirugijo dr. Kari Šparaš, vodja oddelka za reanimacijo dr. Zdravko Borovšak jihje sez- nanjal z intenzivno terapijo v najbolj kritični fazi pri težko opečenih bolnikov, dr. Ivana Horvat pa je predavala o anes- teziji pri bolnikih. Prav tako smo te dni zvedeli, da so v okviru sodelovanja med kliniko v Gradcu in bolnišnico v Mariboru že zdravili okoli 30 najhuje opečenih bolnikov iz avstrijske Štajerske, ker mari- borski zdravniki in zdravstveno osebje slovijo s svojimi metoda- mi zdravljenja globokih ope- klin. SLOVENSKA ZDRAV1L\ V 78 DRŽAVAH Tudi slovenska farmacevtska industrija se s svojimi rezultati uvršča v sam svetovni vrh. Ge- neralni direktor tovarne zdravil in kozmetike Krka iz Novega mesta Miloš Kovačičje te dni iz- javil, da je Krka s svojimi izdelki navzoča v 78 državah na vsef kontinentih sveta. Poleg tega jf lastnica ali solastnica enajsti! podjetij v tujini. Skupni promet ki ga dosega Krka, znaša 237 mi lijonov ameriških dolarjev. "2i takšne dosežke so nujni stro kovnjaki, z gotovostjo pa lahk( zatrdim, da so naši strokovnjak v vsem kos in enakovredni naj boljšim svetovnim strokovnja kom," pravi Kovačič. Svojevrstno priznanje so ne davno tega dali Slovencem Ja ponci. Delavci, ki so se v okvin krškega Delta teama, eksklu zivnega zastopnika japonske to vame motornih koles Yamah£ usposabljali za .servisno delo,s< dobili nadpovprečno pozitivn' ocene. Japonci so dejali, da pri Slovencih za izjemi' tehnične sposobnosti in znanja Zato tudi ni naključje, da bodo prihodnje v Krškem usposablja li tudi delavce za Vamahinese' vise na Madžarskem, v Rom^ niji in Bolgariji. Takšne stvari- velja zapomniti. Jak Koprive f CDNIK -24. MAREC 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE - § piše: Tjasa Mrgole-Jukič - 78 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Sklepno zasedanje tridentinskega koncila (1563) v tridentinski stolnici. Ta po- membni ekumenski koncil je še precej let usmerjal razvoj katoliške cerkve. prvi veliki uspehi jezuitov so se pokazali na velikem cerkvenem zbtiru. kijebilod leta 1545 do 1563 in je bil v tirolskem mestu Tridentu (Trento - severna Italija), zato ga inienujemo tridentinski cerkveni zbor. Ta zbor zaznamujejo tri glav- na srečanja. Spoprijeti so se morali zvelikimi problemi, ki stajih prines- la cerkveni razkol in prenova rim- ska Cerkve. Čeprav je bila udeležba slaba, so prav na tem zboru sprejeli ninoge izboljšave, ki so ponovno vračale ugled rimskokatoliški cer- kvi. Prav zato zgodovinarji štejejo tri- dentinski cerkveni koncil za druge- ga najpomembnejšega od nicejske- ga iz leta 325 dalje. Boji med protestanti in rimsko- katoliki niso potekali le na "visoki ravni", pač pa se je sovraštvo zanes- lo med navadne ljudi. Vera in nav- dušenje nad človekom, lepoto nara- ve - renesansa torej - sta izginila. Po- novno so postali pomembni pobožnost in vdanost Cerkvi. Dame in plemiči se niso več oblačili v razkošna raznobarvna oblačila. Kakor misli se je .spremenila tudi moda. Moderna je ix)stalačrna bar- Čarovnicepoljubljajo zadnjico hudiču (izleta 1626). va, ki sojo dopolnjevali beli ovratni- ki. Moda je bila videti prav tako stroga kakor Ignacij I.X)jolski. Ljud- je so postali temačni in resni. Kadar je šlo za vprašanje vere, so ti strogi obrazi ljudi postali neizprosni. Verski boji niso vreli le v Lutrovi Nemčiji, pač pa so vsej Evropi in se- veda tudi na naših tleh. Uh, boje med protestanti in katoliki bi lahko na dolgo in široko opisovala, pa nočem. Iz vsega tega pa se je leta 1618 iz- cimila vojna, ki je trajala celih - saj ne boš verjel - 30 let. Si predstavljaš? Koliko si star? No, izračunaj si, ako bi se ta vojna pričela letos, koliko bi bil star, ko bi se končala? Si izračunal? Grozno, kajne!? Najbolj butasto paje, da kmaluže ljudje sami niso vedeli, za kaj se bo- rijo in proti čemu. Požgane so bile cele vasi, mesta izropana, vladala je lakota in nalezljive bolezni. Ko so se leta 1648 končno zedinili za mir. je bil rezultat tridesetletne vojne tale: vse je ostalo tako, kakor je bilo pred vojno - kar je bilo protestantskega, je ostalo protestantsko, kar je bilo rimskokatoliškega, pa rimskokato- liško in tako je v glavnem še danes. In komentar? Vojne so full brez veze! INKVIZICIJA PONOVNO OŽIVI Daje vojna še bolj brez zveze, ka- kor misliš iz prejšnjega poglavja, pa potrjuje dejstvo, daje v času po voj- nah, ko je bilo prebivalstvo prepo- lovljeno, siromašno in prestrašeno od grozot vojne, kot posledica iz- redno ali skoraj neverjetno zrasel strah pred hudičem in čarovnica- mi. Cerkev paje ta strah še podpi- hovala. A čarovnice? Te so tudi danes! Sosedova hči me je založila mami, da me je videla poljubljati se z neko frajerko; ti povem, če to ni čarovni- ca... Ljudje tistega časa niso komenti- rali takole kot ti. pač pa so resnično verjeli in mnogokrat tudi "videli" ali "srečali" čarovnice, ki so jahale ob polni luni na metlah (še sreča, da niso izumili letal, saj bi bila strahot- na gneča na nebu) ali pa so plesale s hudičem ali pa mu celo - oh, pol- jubljale zadnjico. V tistemčasu so napisali večknjig o tem, kako spoznaš čarovnico tudi ob belem dnevu, in o načinih, kako se obraniš njene moči... V tem času je ponovno oživela in- kvizicija, kije bila nekakšna hči oz. vnukinja tiste iz srednjega veka. Ta inkvizicija je nastala leta 1542 in jo imenujemo "rimska", ker je bila pod nadzorstvom papeža. OB 1 SLETMICi ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA Vabilo na koncert ženski pevski zbor DPD Svobo- da Ptuj priprdvljajubilejni koncert ob 15-letnici de'iovai\ja. Zbor je bil ustanovljen 12. oktobra 1978 na i^eljo rogozniškega prosvetnega društva. Njegovo vodenje je prevze- la (ireta (Jlatz in si prve pevke pri- dobila v svojem delovnem okolju na ^>ŠToneta Žnidariča (JI), povabi- la pa je tudi devet srednješolk - bivših učenk. Pozneje so se pri- družile še druge. Prve vaje smo imele v prostorih ^oma krajanov v Rogoznici, poz- ^f]^ v glasbeni sobi na OŠ Toneta Žnidariča. Ob koncu leta 1989 smo pridružile DPD Svobotia Ptuj in 'edaj imamo vaje v prostorih Na- rodnega doma v Vošnjakovi ulici, kadimo dvakrat tedensko po dve "ri. Samo tisti., ki se ljubiteljsko ^•^varja s takšno dejavnostjo, ve. ko- liko veselja in osebne zavzetosti je P<^trebno. daje dcio zbora uspešno. ^ teh petnajstih letih smo imeli i ^eliko nastopov v naši občini in dru- PoSloveniji. Nastopale smo tudi "a Hrvaškem in v Avstriji. ^ teh letih je odšlo iz zbora in^ ženski pevski zbor dpd svoboda ptuj. Foto: Langerholc prišlo na novo precej pevk. štiri pa pojemo v zboru že od ustanovitve. Zbor že od začetka vodi Greta Glatz, ki skrbi tudi za repertoar. Vanj spadajo renesančne skladbe, priredbe ljudskih pesmi in tudi pe- smi sodobnih skladateljev., Jubilejni koncert smo pripravile v sodelovanju s Ptujskim nonetom Obrtne zbornice Ptuj. ki ga vodi Fi- lip Maučič. Vabimo vse ljubitelje petja, da s svojo prisotnostjo počastijo naš ju- bilejni koncert, ki bo v ponedeljek, 8. marca, ob 19. uri v .Narodnem domu. V imenu ženskega pevskega zbo- ra vas je povabila Nada Jurkovič. NASA BESEDA 941 Otrok potrebuje pravljicnost gledališča Ptujsko gledališče je prejšnjo sredo ves dan gostilo predvsem otroke in mlade, pa tudi njihove mentorje, vzgojitelje in učitelje. Na srečanju Naša beseda '94 seje nam- reč srečalo devet otroških lutkov- nih, gledaliških in plesnih skupin. Srečanjeje tudi tokrat organizirala Zveza kulturnih organizacij in ga vodila Branka Bezeljak Glazer, prisotne paje pozdravil tudi pred- sednik ZKO Franc Lačen. • DEVET PREDSTAV ZA MNOŽICO OTROK Branka Bezeljak Glazer je bila po osmih letih oživljanja gledališke in lutkovne dejavnosti po šolah iz- jemno zadovoljna z letošnjim odzi- vom šol in skupin. Opozorila je na dejstvo, da prihajajo lutkovne in gledališke predstave samo iz ne- mestnih šol, pa tudi na zanimiv iz- bor tekstov, saj so predstavili pov- sem nove tekste, pa tudi nekatere starejše. Tudi sama ima bogate izkušnje z delom z mladimi, saj vodi Gledališki studio, ki se je na tem srečanju predstavil z Desetnico, ka- tere premiera je bila le dva dni pred tem. "V Gledališkem studiu," je po- vedala Branka Bezeljak Glazer, "se zbirajo najmlajši igralci našega gle- dališča, tisti, ki bi se želeli preizkusi- ti na odrskih deskah, ki želijo sami ugotoviti,.ali so sposobni stopiti na oder in ali imajo dovolj poguma za to, da o talentu sploh na govorim. Tako spoznavajo vse, kar naj bi igra- lec, preden stopi na oder in potem, ko je oder že spoznal, obvladal." • UVELJAVLJENI USTVARJALCI IZŠLI IZ PTUJSKE ŠOLE Gre za neke vrste igralsko šolo, ki je prilagojena njihovi starosti. Zato na začetku ne govorijo o gledališki predstavi, ampak o produkciji. Le- tos so delali vse vaje, etude in tehni- ke na osnovi ljudske pesmi Desetni- ca. Tako motivno kot oblikovno je pesem blizu tej starostni skupini in skozi to delo so ugotovili, kaj lahko ena pesem pove, kakšne občutke v nas vzbudi in kako jih prenesejo na gledalce. V začetku je bilo vpisanih v Studio nekaj čez 60 osnovno- in srednješolcev, zdaj jih je 36. Držijo se načela, da nikogar ne odpošljejo, pač pa mlad človek v fazah dela sam ugotovi, ali ga vadba še zanima, ali zmore napore ali ne, je razložila Branka Bezeljak Glazer. "DelovGledališkemstudiuje po- dobno delu v glasbeni šoli, na šport- nem treningu in zahteva od mlade- ga človeka največje fizične in psi- hične napore in koncentracijo. To paje stvar, ki jo pri mladih premalo gojimo. Mnogi, ki sov Ptuju znani in že študirajo na umetniških šolah, so izšli iz našega Studia. Potrebno je, da vsi začnejo ustvarjati dovolj zgo- daj. Sedaj nam je končno uspelo, da je naša dejavnost financirana iz občinskega proračuna. Zalo ima- mo letos prvič možnost, da sodelu- jemo z raznimi mentorji z različnih področij. Prej smo sodelovali tu in tam bolj po prijateljski liniji, sedaj pa smo se odločili za koncept in pro- gram. Za gib in koreografijo sode- luje z nami Majda FridI Grah. za li- kovni del Lea Kralj, za kostumski Stanka Vauda in skozi gledališko delospoznavajovsadruga področja ustvarjalnosti in tudi drug pristop k branju literature. Delo Studia so tudi pogovori, analize; gre za to„ da se mladi naučijo izražati svoje misli, jih ute- meljiti, gre za celostno umetnostno vzgojo." OUSTVARJANJE SAMO JE DOBRO, IZ- BOR NAJBOLJŠIH NI TAKO POMEMBEN In takšno vzgojo ali vsaj vzpodbu- janje ustvarjalnosti pri mladih pri- našajo gledališki in lutkovni krožki po vseh šolah, kjer todejavnost goji- jo. Gabriela Kolbič. ki sije ogledala štiri otroške gledališke predstave kot selektorica za področno srečanje, meni, da prav k umetnosti najmlajše vse premalo usmerjamo: "Zelo vesela sem, daje otroška pro- dukcya na ptujskem območju tako velika. To je težavno delo z mladi- mi, kijih mentorji s poznajo z gleda- liščem, jim posredujejo gledališke veščine ... Publika je z veseljem sprejela te štiri predstave, vsi ti otroci imajo radi gledališče, radi nastopajo. Trenutno se mi zdi veli- ko pomanjkanje pri otrocih. osnovnošolci iz majšperka otroški vzgoji, razvoju, po- manjkanje seznanjenosti in iz tega izvirajoče ljubezni do kulture. Otroci so strašno usmerjeni k izo- braževanju, k didaktičnost, med- tem ko se človek vendar oblikuje skozi čustva, skozi pravljicnost, skozi nek imaginaren, domišljijski svet in to gledališče daje - tistim, ki ga ustvarjajo in, tistim, ki ga obi- skujejo. Katero predstavo ste izbrali za nastop na področnem srečanju? Gabriela Kolbič: "Število pred- stav, ki bodo sodelovale, je pogoje- no z denarjem. Ves čas se govori, da je pomanjkanje otroških besedil. Danes me je zelo presenetilo to, kako znajo, kako so sposobni tudi osnovnošolci s svojimi mentorji nadgraditi tekste, ki sami ne nosijo nastop gledališkega studia neke izrazitegledališke moči. Mene je to pozitivno presenetilo pri vseh predstavah. Ne bi pa rada sedaj, ko si še nisem ogledala predstav v dru- gih občinah, izbrala. In še dnigače: ni cilj teh srečanj izbor najboljšega, pač paje dobro vse, kar nastaja." #NAPODROČNO SREČANJE LUTKAR- JI IZ PODLEHNIKA Lutkovni selektor Danilo Vrane iz Maribora pa seje odločil takoj po ogledu predstav: "Vtis je po teh šti- rih predstavah, ki sem jih videl v Ptuju, kar dober, kajti predstave so tipično otroške, šolske - nekatere čisto začetniške, druge idealne na področju krožkarstva. Ti otroci, ki se prijavljajo v krožke, uživajo v ust- varjalnosti, ko delajo predstavo. Vidi se, da mnogi samostojno dela- jo lutke, samostojno izdelajo sceno, besedilo, ki gabodouprizorili, razu- mejo ... Prav presenečen pa sem bi! nad predstavo iz Podlehnika. nad lutkovno skupino Lutka lutkica. Pripravili so posebej zanimivo igri- co z lutkami odprtega tipa, s pose- bej velikimi glavami, z malo kostu- ma in te lutke igrajo v živo. To pred- stavo sem predlagal za področno srečanje, ki bo naslednji petek v Gornji Radgoni. Sedaj se moram z igralci in mentorico dogovoriti, kaj se še da popraviti,da bodočim lepše predstavili ptujsko lutkarstvo." \tlenazupamč Na letošnjem srečanju otroških gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin so nastopili: Osnovna šola Majšperk z lutkovnima predstavama Francka Rudolfa Vrabček Živžav najde pri- jatelja in Zajček v samopostrežni trgovini. Njihova mentorica je Stanka Varžič, kije izdelala tudi lut- ke. Osnovna šola Martina Koresa Podlehnik z lutkovno pred- stavo Lump, Janko in Metka, ki jo je priredil Niko Kuret, in lutkovno predstavo Swintzevih Kraljevih smetanovih kolačkov. Mentorica je Zdenka Golub in je skupaj z učenci izdelala lutke. -A-Art plesni studio - delavni- ca seje predstavil s Štirimi etudami. Mentorica je bila Mira Mijačevič. iSn^iA Osnovna šola Breg se je predstavila z lutkovno predstavo Jane Miličinski Janko in Metka da- nes. Mentorica je bila Lea Flor- jančič, kije skupaj z Inge Florjančič izdelala tudi lutke. -A-Osnovna šola Stoperce je zaigrala Moderndorferjev tekst O tem, kako je smetnjak postal oblak. Njihova mentorica je bila Vera Pla- nine, kije poskrbela tudi za sceno in kostume, glasbo pa je izbrala Alen- ka Galun. ■5>-!>-ijrOsnovna šola Destrnik se je predstavila z igro Jeana Varita Smešna zgodba o čarovniku Faustu pod vodstvom mentorice Marije Murko. Sceno sta napravili Marija Murko in Zlatka Dolenc. •i^^iAOsnovna šola Velika Ne- delja je sodelovala s Krtačko Zobačko. Predstava je zaživela pod vodstvom mentorjev Milivoja Žemljica in Darje Kosi, sceno je iz- delal Milko Lesničar. ■A-A-^ Gledališki studio Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj je pod vodstvom Branke Bezeljak Glazer pripravil produkcijo ljudske Desetnice. Sodelovali so še mento- rica zagib Majda FridI Grah in men- torici za likovno podobo in kostum Lea Kralj in Stanka Vauda. 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 24. MAREC 1994- TEDNIH PRVA SKUPŠČINA DRUŠTVA IZOBRAŽENCEV VIKTORINA PTUJSKEGA Na ustanovni skupščini društva pred letom dni smo Descartesovi misli Mislim, torej sem dodali še: Občudujemo zvezdno nebo - torej smo. Čutimo moralne zakone - torej smo. Torej smo, in zato smo v društvu zbrani. Ne moremo biti sol zem^e in luč sveta, lahko pa smo mighnalučvsvojoduhovnoenkrat- nost,m;^hnalučvduhovnoenkrat- nost bližnjega. Nismo elitistično, politično, ne pridobitniško zdru- ženje. V vsakdanjost, ki nas pre- ganja in ustrahuje, želimo vnesti več kulture duha, več kulture med- sebojnega dialoga; skratka več du- hovnosti in lepote. Predvsem moramo oplemenititi svojo notranjost, poiskati resnico v sebi in potešiti lastno duhovno la- koto. Nato se je potrebno obrniti navzven in poiskati skupne odgovo- re na današnji izziv časa s tistimi, ki temeljijo svoje duhovne vrednote nakrščanskemetusu, kot tudi s tisti- mi, ki svoje vrednoste gradijo na drugačnih temeljih. Večeri, ki jih želimo oblikovati, naj bodo duhov- no "cartanje", filozofsko premišlje- vanje ali poetična lepota besede, naj bodo bogatitev duha vsakega posameznika in vseh, ki živimo v prelepem mestu ob Dravi. Tisočlet- ja sovtisnila Ptuju dušo, naj sedanji čas vrne duhovnost njegovim prebi- valcem. To je najmanj, kar lahko storimo v času, ko je rešitev duhov- ne potrtosti le v kulturi - kulturi duha, kulturi mmedsebojnih odno- sov, pravzaprav v kulturi drobnih stvari, ki nam pomenijo življenje. Ob intelektualnem naboju, ki ga želimo vdihniti društvu, ne smemo pozabiti na misel Malega princa, ko je prišel na planet Zemljo: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bit je očem skrita." To je bilo povedano pred letom. Zbor sv. Viktorina, Dunja Gunžer Spruk in Janez Lotrič na lanskoletnem božičnem koncertu. Kaj lahko rečemosedaj? Oblikovali smo večere, poimenovane po sv. Viktorinu, ptujskem svetniku, raz- lagalcu Sv. pisma in škofu - mučencu. Srečanje s pisatelji, lite- rarni večeri, aktualni problemi in koncerti so oblikovali naše Viktori- nove večere. Prvi gostje bil zamejski slovenski pisatelj Alojz Rebula iz Trsta. V svoji knjigi V Sibilinem vetru, za ka- tero je dobil nagrado Prešernovega sklada, je opisal tudi antični Ptuj. Ob 90. obletnici rojstva Edvarda Kocbeka, pensiškega in duhovnega velikana, je prof. dr. Andrej Inkret, urednik zbirke Zbrana dela E. Koc- beka, izjemno zanimivo orisal veličino in tragiko tega vedno spor- nega in pokončnega Slovenca. Še preden ob problerflu Planine skupnost za zdravljenje zasvojen- cev z drogo Srečanje postalo medij- ska zanimivost, je g. Franc Prelc s starši narkomanov in članom skup- nosti predstavil neizmerne raz- sežnosti problema droge. Z go. Angelco Žirovnik s Peda- goškega inštituta v Ljubljani smo se pogovarjali o nacionalnem šolskem programu. Komunikolog dr. Pavao Brajša nas je fX)peljal v svet komuniciran- ja, ki je po njegovem in tudi našem mnenju temelj demokracije. Na začetku mednarodnega leta družine smo večer posvetili družini skupaj z dr. Dragom Čeparjem, državnim sekretarjem za družino. Večere v postnem in adventnem času smo posvetili duhovnem pre- mišljevanju in obujanju običajev v adventu in ob božiču. Ob veliki noči nam je zapel Oktet bogoslovcev iz Ljubljane. Krona naših prizadevanj je bil Božični koncert, ki je na božični večer napolnil refektorij Minoritskega samostana in hodnik ob njem do zadnjega kotička. Zbor sv. Viktorina in ljubljenca ptujske publike sopranistka Dunja Gunžer Spruk in tenorist Janez Lotrič so ustvarili izjemna sozvočja. Želimo, da bi Božični koncert postal tradi- cionalen. Ob vsakem večeru smo povabili mlade glasbenike ter združili lepo- to besede in glasbe. V tem akademskem letu bomo predstavili doktorsko dizertacijo ptujskega minorita p. dr. Slavka Krajnca, ki jo je obranil v Rimu. V maju pričakujemo duhovnega veli- kana dr. Antona Trstenjaka. O krščanstvu in liberalizmu, temi, ki buri duhove, želimo spregovoriti v juniju. Novo akademsko leto bo leto pe- sniških, glasbenih, filozofskih in vseh izzivov, ki se nam bodo zdeli vredni predstavitve in naše pozor- nosti. Prva skupščina Društva izo- bražencev Viktorina Ptujskega, ki bo v soboto, 26. marca, ob 19. uri v refektoriju Minoritskega samosta- na v Ptuju, ne bo le pregled našega dosedanjega dela in bodočih želja. Želimo si predvsem duhovne po- globitve z dr. Vinkom Škafarjem, medsebojnega zbližanja in oboga- titve v knjižnici samostana. Večer bo obogatil Ptujski kvartet pod vodstvom Dušana Vinklerja. Zato vabimo sedanje in bodoče člane ter vse ljubitelje izbranih trenutkov. Božena Čačkovič KID PTUJ V BOJU S ČASOM Zadnji zimski ročk koncert Kam hiti čas, saj seje včeraj zima šelezačela, danes paje že pomlad. Prebujamo se iz zimskega spanja. V polnem teku so priprave na poletni mladinski tubor Brzice '94 ter najobsežnejši in najpomembnejši internacionalni in tradicionalni Open Air festival A^OBO/JDii/fT/LV/v Sloveniji. Organiziranje ročk koncertov brez zagotovljenega denarja pomeni velik zalogaj za društvo KI D Ptuj, ki je tako s svojim projektom zaporednih predstavitev različnih bendov od septembra 1993 do danes gonilna sila promoterja novodobnih glasbenih ustvarjalcev v ptujski občini. Mladim po srcu se je predstavilo več kot 20 domačih in tujih ročk skupin različnih glasbenih usmeritev. V petek, 25. marca, bo v starem kopališču v Ptuju koncert hrvaških skupinThe Name (ZG), Arisse in The Stuf (RI). To bo zadnji koncert društva KID, ki ga organiziramo v sklopu projekta dejavnosti čez zimo. Začel se bo ob 22. uri (kot običajno). Cena vstopnice bo 250 SIT oziroma 150 SIT za člane društva KID. S tem koncertom se ne končuje dejavnost KlD-a v starem kopališču, ampak bomo vsak petek zaradi priprav za omenjena poletna projekta imeli le tematske glasbene večere ter tu in tam kakšno tribuno ali literarni večer. KID Ptuj VOLIČINA Osnovnošolcem se obe- tajo boljše možnosti Učenci osnovne šolevVoličinizveseljemspremljajogradnjonovega pri. zidka. Zgradba osnovne šole je namreč stara že 92 let in sojo nazadnje ub. novili leta 1970. Dvesto devetnajst učencev in učitelji delajo sedaj v slabih razmerah, najbolj pa občutijo prostorsko stisko. Učenci so razporejeni v 11 oddelkov, pouk poteka tudi v šolski jedilnici, toda kljub temu mora en oddelek v šolo popoldan. Z nadzidavo bodo v voličinski osnovni šoli pridobili tri nove učilnice vendar to še ne bo zadoščalo vsem potrebam. Kot namje povedala njihova ravnateljica Alan ka Knuplež, bi nujno potrebovali še tri učilnice ter sanite- rije v obnovljenem delu. Stranišča so od novih učilnic namreč precej oddal- jena, saj sosamov starem deluzgradbe. Na novem deluso izbrali ravnost re- ho in takopridobilišeenoučilnico-z novim šolskim letom naj bi razpolagali z enajstimi učilnicami. Če bo ostalo enako število oddelkov, kot jihje letos, bodo lahko imeli pouk v eni izmeni. Seveda soza predmetni pouk potrebne specializirane učilnice, ki so sedaj zelo slabo opremljene. Investitor del je občina Lenart, in kot namje dejal Edo Zorko, sekretar sekretariata za družbenogospodarske zadeve, je gradnja prizidka v Voličini predvidena tudi v programu zadnjega občinskega samoprispev. ka. Objekt je zdaj v četrti gradbeni fazi in doslej so porabili okrogS milijo- Malčki in šolarji v Voličini se že veselijo novih prostorov. nov tolarjev. Deset oddstotkov porabljenega denarja so namenili referen- dumskih sredstev, ostali del pa iz občinskega proračuna. Trenutno zbirajo ponudbe za notranjo opremo. Ker pa je ostala le Voličina v lenarški občim brez otroškega vrtca, so se odločili,da bodovspodnjih prostorih uredili oddelek vrtca, saj je v tem kra- ju nujno potreben, ker morajo starši svoje otroke voziti v preobremenjen;, vrtca v Selce in I^nart. V okviru vrtca bodo lahko vse leto izvajali program male šole, ki zdaj poteka v neprimernih prostorih. Notranja dela pri nadzidavi in obnovi fasade na celotni zgradbi bodr pričeli 15. aprila letos, končali pa naj bi do novega šolskega leta. Osnovnošolci v Voličini pa upajo, da bodo kmaludobili tudi telovadnico Zdaj namreč telovadijo v sicer za siloobnovljenem nekdanjem prosvetnem domu izleta 1936. V stenah te stavbe je polno vlage, tako dase vsafasada na stavbi lušči, odstopajo pa tudi notranje stenske obloge. Zdajšnja telovadni- ca je odmaknjenaod šole dober kilometer in po površini ne ustreza telovad- nemu prostoru. Vodstvo šole si je že pridobilozem.ljišče, na katerem bi lahkogradili telo- vadnico v sklopu šolskih prostorov, in izvršni svet občine Lenart je obljubil, da bodo kmalu izdelali idejni načrt zanjo. Pogovori naj bi kmalu stekli, ne- kaj denarja pa naj bi poskušali pridobiti iz države, je na koncu dodala Alan- ka Knuplež. Upajmo, da bodo v Voličini uspeli zgraditi tamkajšnjim šolarjem primer- ne učne prostore še v zdajšnji občinski ureditvi, saj bi prestrukturiranje občin utegnilo postopke za nekaj časa podaljšati. Marija Slodnjak ZBIRALEC IMEN Molila je sariia, stric paje s sklon- jeno glavo gledal v krožnik. Med molitvijo seje spomnila koščenega fanta z ladje. Veruje ali ne? Jezila se je sama nase, ker ga ni pogledala v vrat; mogoče bi lahko videla, ali nosi verižico s križcem. Vznemirlji- vo: tajno znamenje iz časov prvih kristjanov. Mogoče nosi okoli vratu tudi denarnico in dokumente, skrivno znamenje mladih turistov? Prvi vgriz je naredila le iz olika- nosti, nato pa jo je lakota potegnila s seboj. Prvi ribi je pojedla v velikih grižljajih, od katerih je vsak nas- lednji dohitel prejšnjega še v ustih, nakar se je vzgoja srečno prebila na površje. Ana je z občutkcrm krivde pogledala strica. Ki je ni niti opazil. Še manj jedel. Le strmel v mrtve ribe pred seboj. * "U," je rekel Samo, kot vedno fasciniran nad vsem velikim. "Mama," je rekel Raf in se takoj zavedel. Nihče ga ni slišal. Stali so med debli zadnjih borovcev in gledali vilo sredi travnika, v katerega se je odrezano odprl gozd in ga pol- krožno omejeval z vseh strani. Na levi se je bleščalo morje in sonce se je spustilo že nizko nadenj. Stavba je stala bliže vodi kot gozdu, od ve- rande je proti obali vodila pot, ki se je zgubila na drobnih kamnih, med katere se je počasi vrezala mivka. Na meji med travo in peskom sosta- li kvadratni betonski temelji, verjet- no zadnji trdovratni ostanki kabin. Izza hiše je kukala stranica majhne lesene ute, močno zarasle z grmovjem. ' Vila je bila zdaljšostranicoobrn- jena proti morju, vhod z nad- streškom na dveh stebrih pa je gle- dal proti njim. V primerjavi s hišami vvasijebilazaresvelikaingrajenaiz lesa, ki je bil videti popolnoma pre- sušen. Nekatere deske so se upogni- le in med njimi sozazevale špranje. Iz težkih, spranih kamnov so sezida- li le spodnji del hiše. Dvoje kletnih oken, zabitih z deskami, so visoki ostanki trave skoraj popolnoma za- krili. Rafu podrobnosti niso ušle, čeprav je napeto razmišljal, zakaj je izgovoril besedo, ki je bila v puber- tetniško - mladostnih pogovorih tako rekoč prepovedana. Mama, rekel je mama. Poskusil seje spom- niti, kaj gaje do tega pripravilo, a t is- tih nekaj sekund sta požrli negoto- vost interna. Da,tema. Kosostopa- li med ziidnje borovce, je zagledal hišo in pomislil: končno! Vzdih je prekril čuden občutek, v katerem je zaznal najprej strinjanje, nato sa- moto in gostoto, temno kot plašč, vržen čez glavo. Utesnjenost in pri- tisk po celi površini telesa, zaradi katerega se ni mogel niti premakniti in je lahko vzkliknil le v mislih. Mama. Karkoli je bilo, minilo je. Trenu- tek slabosti zaradi napora. Ni čudno, po vročini in celodnevnemu potovanju. Na srečo sošolci njegove neumnosti niso slišali. "A to je kupil tvoj foter?" Samo ni mogel skriti občudovan- ja. Tokrat za spremembo tudi Max ne. Lojze ni komentiral, Raf si je ob- risal čelo in se na silo odtrgal pre- mišljevanju o minulem izbruhu. Med približevanjem hiši je po- zorno ogledoval pročelje, še pose- bej okna, a ni zasledil nič takega, kar bi mu razložilo dogodek, ki je z vsa- kim korakom postajal bolj oddaljen in se spiralvbiedilo. Vzdušje v kuhinji je postajalo vedno bolj mučno in Ana zanj sploh ni mogla docela okriviti strica. Nič takega ni počel in ravno toje bilo na- robe. Strmel je predse v - že davno mrzle - ribe in se ni niti ganil. Izko- ristila je njegovo odsotnost za predrznost, ki si jo je lahko pri- voščila le daleč od doma. Ni pojedla vsega. Ob robu krožnika je pustila košček kruha, kradoma pogledala k stricu - ni se premaknil -, nato pa po- gumno odnesla ostanke v smeti. Hrana je res bila božje darilo, ki ga ne sme po nepotrebnem zametava- ti, a bila je sama in na počitnicah. Tisti ubogi košček kruha je bil bolj viden dokaz uveljavljanja njene vol- je kot pa prenapolnjenosti želodca. Ana se iz svojih prvih let ni spom- nila praktično ničesar in včasih - med primerjanjem izkušenj s sošol- kami - jo je resno zaskrbelo, ali je normalna. Zanimivo, edina tema, ki ji je ostala v spominu, je bil kult praznega krožnika. Težki besedni nalivi,pod katerimije vedno klonila in pojedla tudi tisti grižljaj. Pa še naslednjega. In onegaza njim. Vsak naslednji ji je šel težje po grlu inzato sta starša pri prigovarjanju morala uporabiti kot vodilo vsakič večjo av- toriteto. Prvi grižljaj za mamo, dru- gega za očeta, zadnjega za Boga. Ne bi prisegla, azdelo se ji je, daje na začetku spomina prvi košček pri- padal sestri. Kasneje je pobegnila in odnesla s seboj, poleg nahrbtnika, tudi otvoritvene grižljaje. "Stric... stric Aco..." Stegnila je že roko, kot bi hotela zbuditi spečega, a se je premislila. Epileptik? Mogoče je dobil napad? Ne, ni kričal, se valjal in penil, kot so opisovali take napade. Povrnila se je k razmišljanju o starosti in se ni mogla ubraniti šarmu spomina. Sama bo čez dve leti dopolnila dvaj- set in to se ji je zdela resna številka, tridesetletnico pa si je vedno pred- stavljala kot trenuten padec v sta- rost. Mlad si, potem pride rojstni dan in v trenutkusi star. Nekako kot tole danes. Bil je videti čisto norma- len,celodobrovoljen,potem pa, na- enkrat... Odkašljala se je. Večkrat zapo- red. Nazadnje tako naglas, da jo je zabolelogrlo. Ni pomagalo. "Stric," je rekla tako naglas, kot bi načenjala pogovor z gluhcem, "stric, tisti spomenik vsem padlim vaščanom. Koliko jih je v vojni umrlo iz te vasi?" Dvomila je v odgovor, zato jo je ujel nepripravljeno. "Nobeden," je rekel, "le eden iz- med mojih vojnih kolegov je umrl pred lei i naravne smrti." Nobeden? Sunkovito je dvignil glavo in jo pogledal. Pričakovala je odsotnost, meglene, bolne oči, zgubljen pog- led, videla pa le utrujeno otožnost. "Storil sem vse, kar lahko kristjan stori, da nebiživel tako dolgo,"je re- kel. Max se je docela vživel v vlogo tu rističnega vodnika, ki do zadnje pičice obvlada skrivnosti kraja, v ka- terem še nikoli ni bil inga pozna le i2 pripovedovanja ter zato skupaj s ta risti deli vznemirjenje prvega obi ska. "Ja, to vilo je postavil nek diplo; mat in se vanjo preselil, ko je posta penzioncr. Potem ga je kmalu možganska kap in bajta je bil^ zapuščena, dokler je ni kupil moj fo ter." Stali so pod nadstreškom in R3 si je zaželel za odtenek krajši govor Maxu se nikamor ni mudilo '' brskanjem in iskanjem ključa p' žepih. Nadaljevanje prihodnjič f EDNIK -24. MAREC 1994 NAŠI KRAIl IN UUD.IE- 7 V PTUJU USTANOVILI ODBOR ZA PRENOVO STAREGA MESTNEGA JEDRA S sistemskim zavarovanjem proti sramotnim posegom l^^jub temu da si neluiteri priza- devaj«, da bi bilo v tem letu vse po- drejen« l«kalni samoupravi, na ne- Ijaterlh področjih poteka delo neo- bremenjeno brez teh vplivov. Pri- p,er je odbor za prenovo starega mestnega jedra, kjer se zavedajo, daje zaradi spremembe lastniške strukture in drobnih že^a invest- itorjev potrebno pospešeno delati na izvedbenih aktih, da bomo na sistemskem področju zavarovali staro mestno jedro pred posegi v ta prostor, ki bi se jih sramovali. Z imenovanjem odbora za preno- vo starega mestnega jedra na svoji 141. seji je ptujski izvršni svet končal vzpostavljanje sistema nadzora, vo- denja in krmiljenja projektastarega mestnega jedra. Sestavljajo ga trije organizirani sistemi delovanja: mestni arhitekt s svetovalno in nad- zorno funkcijo, urbanistična komi- sija, v kateri poleg stroke sodeluje tudi javnost, in odbor za prenovo, ki bo vodil projekt starega mestnega jedra, ko občina ne bo več občina - državica, ampak lokalna skupnost, v kateri bo ta odbor predlagal mest- nemusvetu in županu rešitve vzvezi s prenovo starega mestnega jedra. Na ustanovni seji odbora, ki je bila 11. marca, so člani pokazali ve- liko zanimanje in zavzetost za reševanje posameznih vprašanj prenove starega mestnega jedra, hkrati pa opozorili na nekatere sra- motne posege v ta prostor, ki pa se po zagotovilih mestnega arhitekta Gregorja Kraševca dajo sanirati s sorazmerno majhnimi posegi. Pri temjeimelvmislihstavbov Dravski ulici pod šolo Olge Meglic. Na kon- stituivni seji so se dogovorili, da bodo posamezni člani odbora, ki ga vodi dr. Roman Glaser, do pri- hodnje seje pripravili svoje videnje prenove starega mestnega jedra. Njegove naloge so predvsem v po- vezovanju in usklajevanju interesov vseh, ki sodelujejo v prenovi, spre- jem letnega načrta, določitev nalog in obveznosti sodelujočih, dajanje pobud za sprejem in spremembo predpisov, ki urejajo prenovo, ter nudenje pomoči lastnikom in imet- nikom zgradb pri pridobitvi potreb- ne dokumentacije in zagotavljanju finančnih sredstev za prenovo. Po- leg domačega kapitala naj bi pri prenovi sodeloval tudi tuji kapital. Kaže, da imamo vse možnosti tudi za pridobitev sredstev evropske skupnosti. Na to kažejoobiski pred- stavnikov firme Gabo v Ptuju, ki ima koncesijo bavarske vlade za iz- vedbo programa Revi t. Ptuj je bil zadnji v okviru Skup- nosti starih mest, ki je ustanovil od- bor za prenovo. Kot je povedal predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, je Skupnost starih mest priložnost, da se v njej tivelja- vimo in si utremo pot v nacionalni program prenove. .................____________...............MG _ ... V PTUJU POSVET O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM DELU Uspešen razvoj tudi brez univerze v Ptuju so se 10. marca na posvetu o mladinskem razisko- valnem delu sestali mentorji in mladi raziskovalci iz šestih podravskih in pomurskih občin, ki naj bi se povezale v bodoči regijski center mladih raziskovalcev s sedežem v Ptuj u. Ptuj je namreč že s svojim dosedanjim delom na tem področju poka- zal, daje mogoče mladinsko raziskovalno delo uspešno razvi- jati tudi brez univerze. Na posvetu v Ptuju je nacionalni program Uvajanja ljudi v znanost in tehnologijo predstavil svetovalec v ministrstvu za znanost in tehnologi- jo dr. Edvard Kobal. Povedal je, da je nacionalni program začel nasta- jati pred dvema letoma, dokončno pa se je izoblikoval v letu 1993. Nje- gov cilj je odkrivati umske sposob- nosti in znahje mladega človeka, da bi le-to lahko v naslednjem koraku razvijali. Da bi to dosegli, so pripra- viliprogram trajnega izobraževanja mentorjev, ki ga bodo pričeli ure- sničevati letošnjo jesen. Dr. Kobal predstavil tudi knjigo Gibanje znanost mladini in Slovenci, v kateri so podrobneje razdelani pogledi mladih na raziskave in raziskovalce. PTUJ-CENTER ZNANJA IN USTVARJALNOSTI Mladinsko raziskovalno delo je "ajžlahtnejša obšolska dejavnost niladih. V okviru gibanja Znanost '^^ladini so mladi raziskovalci iz '^lurske Sobote, Lendave, Ljuto- "i^ra. Gornje Radgone, Ormoža in '^'"ja v zadnjem obdobju dosegli "ckaj zavidljivih rezultatov. Ptuj pa za dosedanje delo na področju mladinskega raziskovalnega dela lani bil potrjen kot center znanja in ustvarjalnosti. S posvetom o mla- dinskem raziskovalnem delu si je utrdil pozicijo za ustanovitev regij- skega centra. Kot je povedal član nacionalne koordinacije programa Uvajanja ljudi v znanost in teiinolo- gijo Robert Ivanuša, naj bi center začel delovati v začetku prihodnje- ga šolskega leta. Letošnje državno srečanje mla- dih raziskovalcev bo potekalo v dveh delih. Osnovnošolci bodo tek- movali v okviru srečanja Zgodnje uvajanje v znanost 12. maja, srednješolci pa v okviru gibanja Znanost mladini 21. aprila. Rok za oddajo nalog za srednješolce je 5. april, za osnovnošolce 19. april. Načrtno uvajanje mladih v razi- skovalno delo je v zadnjem letu pri- neslo spodbudne rezultate. Število mladih raziskovalcev iz srednjih šol se je v zadnjem letu glede na prijav- ljene naloge povečalo več kot sto odstotkov. Podobno je pri osnov- nošolcih. V letu 1993 je bilo mladih raziskovalcev toliko kot prej v tri- najstih letih skupaj. Kot je povedal Robert Ivanuša, so teme razisko- valnih nalog prepuščene vsakemu po.samczniku. S podporo s strani gospodarstva in negospodarstva pa poskušajo probleme teh vključiti v naloge in doseči, da bi v bodoče le-ti bili tudi naročniki nalog. Med temami trenutno prevladu- je ekologija, med mladimi razisko- valci ženske, podobno pa je pri mentorjih. V pripravi je informacijski sis- tem, ki bo zajel vse podatke o mla- dih raziskovalcih. Zbirali se bodo na republiški ravni, mladega razi- skovalca pa bodo spremljali do uni- verze. Ministrstvo za znanost in tehnologijo se dogovarja z šolskim ministrstvom, da bi mladim razi- skovalcem priznali nekatere boni- tete oziroma status, ki mu bo omo- gočil pridobitev Zoisove štipendije, vpis na univerzo brez izpitov in po- dobno. Glede plačil mladim razi- skovalcem pa še ni nič določenega, za mentorje pa se pripravlja. Za mlade raziskovalce se vsako leto or- ganizira nagradni izlet, nekaterim pa omogočijo tudi študijsko izpo- polnjevanje v tujini. ZA ENOTEN REGIJSKI CENTER Mag. Štefan Čelan. ki je na po- svetu predstavil delovanje biroja za strateško-tehnološki razvoj Bistra, je poudaril nujnost, da uspemo z idejo enotnega regijskega centra s popolnim partnerskim odnosom. Murska Sobota, ki je eden od usta- noviteljevbodočegaregijskegacen- tra, naj bi namreč že prihodnje leto ustanovila svojega. Bolje je biti tret- ji oziroma četrti center v Sloveniji kot 50. Vsi skupaj - že omenjenih šest mest, ki naj bi ustanovila regij- ski center - izpolnjujejo pogoje za delo podobno kot velika centra Ljubljana in Celje. Pogoji so računalniško-informacijski sistem, knjižničarski sistem, zadostno šte- vilo mentorjev, zadostno število naročnikov raziskav, zadostno šte- vilo recenzentov. V predvideni or- ganizacijski shemi je ptujski regijski center lahko tretji ali četrti v Slove- niji, z drobljenjem pa bodo vsi izgu- bili. Na ptujskem posvetu so po delu v tehnično-naravoslovni in družbos- lovno-humanistični skupini sprejeli več pomembnih sklepov, katerih uresničevanje naj bi še bolj spodbu- dilo in razmahnilo mladinsko razi- skovalno delo. Ptuj je skozi dose- danje delo in rezultate na področju mladinskega raziskovalnega dela izpolnil pogoje za nosilca regijske- ga centra mladih raziskovalcev. Program Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo mora dobiti zakonsko podlago. Ix)čiti je potrebno regij- sko tekmovanje za srednje- in osnovnošolce, kar se bo zgodilo že letos. Sklenili pa so tudi, da bi glede na zanimivost referatov le-te obja- vili v posebni brošuri in jo poslali vsem udeležencem posveta. MG Piše: Franc Fideršek - 44, Naša jubileja Kadrovske po- mladitve je doživel tudi novinarski kolektiv radia. S 1. avgustom 1974 je bila sprejeta v službo Nevenka Dobljekar, štiri mesece za tem pa še Nataša Belšak (Vodušek). Novinar Franci Golob, kije izredno prizadev- no delal na radiu celih 10 let, je postal novinar osrednje radijske postaje. Ležal sem v ptujski bolnišnici zaradi težke operacije žolčnika, koje Franci Golob prišel na razgovor. Čeprav sem bil prepričan, da seje že prej za trdno odločil manjati delovno mesto, mu je verjetno bilo v uteho, daje potrditev za to odločitev slišal tudi iz mojih ust. Pri Radiu Ptuj je bil tedaj imeno- vam programski svet, ki mu je predse- doval Franc Klemenčič, popredsed- nik občinskega sindikalnega sveta. Svet seje redno sestajal in dajal napo- tila za delo. Tudi novi novinarki sta prinesli nekaj svežih idej in delovnih navad. Tako je delo teklo brez večjih pre- tresov tudi v letu 1975. Ob tem naj dopolnim informacijo iz prejšnjega nadaljevanja. Po viru iz Tednika št. 35/73 sem zapisal, daje bil Silverij Carii izvoljen za predsednika mladine. Te dolžnosti pa ni želel opravljati, zato je bil čez nekaj mese- cev izvoljen za predsednika Milan Čuček, ki je to dolžnost opravljal ne- poklicno. iDEJAORADIO-TEDNIKU V poletnih mesecih so v ptujski občini enako kot v vseh drugih občinah takratne pokrajine seve- rovzhodne Slovenije potekale skrbne organizacijske in druge priprave na "komandno štabno vajo Pohorje-75". V priprave so bile pritegnjene vse strukture, ki bi delovale tudi v naj- težjih razmerah "začasno zasedenega ozemlja": enote teritorialne obrambe, narodne zaščite, vojno predsedstvo občine in izvršnega sveta, izvršni orga- ni vseh DPO seveda pod enotnim vodstvom občinskega vojnega komi- teja. Enako je bilo organizirano tudi vodstvo pokrajine. Naziv "komandno štabna vaja"je pomenil to, dasodejan- sko delovala samo vodstva, niso pa so- delovale enote TO, narodne zaščite in tudi ne prebivalstvo (evakuacije, preskrba itd.). Ti so sodelovali v vaji le "fiktivno", to je namišljeno. Vaja bi namreč bila veliko predraga, če bi de- jansko bile pritegnjene vse enote. Podobne vaje so bi le večkrat še poz- neje. Enkrat je prihajal namišljeni "agresor" s severa, drugič z vzhoda, tretjič z zahoda. Vedno je bil agresor "plavi", branilec pa "rdeči". Le agresije z juga ni bilo v nobeni vaji. No, leta 1991 paje slovenska narodna zaščita (policija in vamo.stna služba) in teri- torialna obramba vodila resnični boj zaslovensko.samostojnost proti napa- dalcu, kije prihajal z juga. Ta boj je bil zmagovito končan v desetih dneh. Dejstvo je, da so ga izbojevali ljudje, usposobljeni strokovnjaki v prejšnjem režimu, ki so si nabirali izkušnje tudi v vajah, kakršna je bila "Pohorje 75". To je znova dokaz, da vojno dobivajo strokovno usposoblje- ni, ustvarjalni in narodnostno zavedni ljudje, seveda ob enotni podpori vseh državljanov. Sam sem v pripravah na omenjeno vajo, predvsem na administrativnem področju, veliko sodeloval. Pozneje sem bil redni zapisnikar na vseh sejah občinskega vojnega komiteja, priteg- nili pa so me tudi v delopri IPD (infor- mativno-propagandni dejavnosti). Prav to me je spodbudilo, da sem na seji komiteja predlagal, da bi v dneh, ko bomo delovali na "vojaški lokaciji", izdajali tudi dnevni časnikvciklograf- ski tehniki. Predlog so s>t^eda takoj brez pomislekov sprejeli, saj je obveščanje v vojni izredno pomemb- no in vsaka pobuda v tej smeri "bogati vajo". Tehničnih možnosti pa tudi ni nihče postavljal, kerso verjetno misli- li, da bo tudi ta dnevni časnik izhajal le "fiktivno". Nemalo so bili vsi udeleženci vaje presenečeni, ko je že prvo jutro po umiku na "voja.ško lokacijo" dejansko izšel ptujski dnevnik RADIO-TED- NIK na 9 listih, razmnoženih naciklo- grafu, povrh pa so bili prispevki še ilu- strirani. Drugo jutro je izšla že druga, potem tretja številka. Le četrta je izšla samo na eni stani, vse druge so bile "fiktivne" - navedeni so bili samo nas- lovi člankov. Četrto noč meje namreč že premagal spanec, pošle so mi moči, pa tudi vaje je bilo tisti dan konec. Vsi sestavki so bili ilustrirani. Ilustracije sem si priskrbel že prej. Glede na zamišljeno vsebino mi jih je nekaj na- risala hčerka, tedaj študentka likov- nega pouka na PA v Mariboru, največ pa tedaj predmetni učitelj likovnega pouka Bogomir Jurtela iz Cirkovc, ki je bil vpoklican v teritorialno obram- bo. To sem podrobneje navedel zaradi tega, ker sem po tisti vaji, sredi okto- bra 1975, nepričakovano postal "Gojčičev kader", kot seje začelo go- voriti. Na seji meje namreč predlagal za kandidata za odgovornega uredni- kaTednika. Bil sem presenečen, dobil sem samo dan časa za premislek. Res je, da me je sodelovanje s časnikom vedno bolj pritegovalo kot pa delo pri radiu. Vedno mi je pisana beseda bolj ležala. Še pred odločitvijo .sem se želel po- govoriti z direktorjem in odgovornim urednikom Tednika Antonom Bau- manom. Ko sem mu ravno nesel nekaj prispevkov za Tednik, sem mu pove- dal tudi to, kar je bilo predlagano na seji komiteja. Prepričan sem bil, da bo razumel. Vest je sicer sprejel precej zadržano, vendar takoj ni rekel ničesar. V nadaljnjem razgovoru je bil zadržan. Ko pridem nazaj v svojo pi- sarno, mi je že telefoniral in izrekel precej žaljivi stavek. Ne bom tega na- vajal, ker se ne želim spuščati na tako nizek nivo. Prav to me je verjetno še spodbudi- lo, da sem na ponudbo pristal, sicer tudi ne vem, kako bi bilo z mojo na- daljnjo zaposlitvijo. Potem se je začela proti meni prava kampanja, največ osebni pritisk in prigovarjanje. Navedem naj le nekaj stavkov, ki sem sijih posebno zapomnil Le deset let še imaš do iipokojit\'e, menjava poklica te lahko pokoplje, zato ostani pri svojem delu v administraciji. Gojčičtebosamo izrabil, da spodnese Baumana, potem pa bo odpihnil tudi tebe. Vsi dvomijo, da boš dorasel za tako funkcijo, tudi ljudje iz sedanjega občinskega vodstva. Se vedno te obravnavajo kot nepo- membni "in ventar kom iteja"... To se je vleklo dobra dva meseca. Uredništvoje bilo tedensko v stiski za material. Dva mlada novinarja Mar- tin Ozmec in 2Ldenko Kodrič sta bila vpoklicana na odlužitev vojaškega roka. Ostala sta le Majda Gajzer (Goznik) in Jože Rakuša, kije pisal za občino Ormož, krepko pa je tudi po- magal Baumanu pri urejanju. Vse drugo je bilo odvisno od zunanjih so- delavcev. Takšen je bil videti "ptujski dnevnik" Radio-Tednik. Takrat še nisem slu- til, do bo točno čez štiri mesece prav to ime - na moj predlog - prevzel zavod, ki je nastal po soglasni odločitvi na referendumu 10.2.1976 z združitvijo Radia in Tednika Ptuj. 8 - NAŠI KllA.lI IN LJUDJE 24. MAREC 1994- TEDRIl| JUTRI POTEČE PRVI OBRTNIŠKI ROK Obrtniki za stabilne pogoje poslovanja jtri se izteče rok, po katerem naj bi se vla- ; n Obrtna zbornica Slovenije dogovorili za poenostavitev vodenja poslovnih knjig, sicer bodo obrtniki začeli nekatere ukrepe, vključno z državljansko neposlušnostjo. Pra- vilnik o vodenju poslovnih knjig naj bi torej spremenili do jutri, 25. marca, za rešitev dru- gih za obrt pomembnih vprašanj pa imata vlada in parlament dva meseca časa. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Obrtne zbornice Ptuj in sekretarjem Janezom Rižnarjem. Z NEKATERE SO OBRTNIKI ŠE VEDNO LOPOVI TEDNIK: Zakaj ponovno obrtniško negodo- vanje? J. Rižnar: "Na Obrtni zbornici v Ptuju delam žc dva- najsto leto. Vsako leto se spreminjajo pogoji za delo v obrtništvu. Poglejmo v sosednjo Avstrijo, kjer uporablja- jo za obrtništvo zakon iz leta 1956, nemški je še starejši. Ker sc pogoji dela ne spreminjajo iz dneva v dan, iz leta v leto.je delo lažje. Oče, sin, vnuk, vsi so delali ali šc delajo v nespremenjenih razmerah. Pri nas pa si vedno nekaj izmišljujejo. Vodenje poslovnih knjig sc ne poenostavlja kij ub števi Ini m oblj ubam najodgovorncj šib v državi. Ne- kateri podatki sc podvajajajo. Nova oblast z najnovejšimi ukrepi samo dokazuje, kako malo zaupa obrtništvu. Mi- nister Tajnikar danes govori popolnoma drugače kot ta- krat, kojc fKJStal minister za malo gospodarstvo. Problem paje tudi v tem, da se ministri zamenj ujcjo, na ministrstvih pa delajo stari kadri, ki obrtnikom niso na- klonjeni. O obrtnikih niso spremenili mnenja in jih ne priznavajo za enakopravnega partnerja državi, ki si priza- deva za gospodarski razcvet, za novo zaposlovanje. Vluči teh soobrtniki še vedno lopovi, zato zahteve po novih evi- dencah, novem administriranju." TEDNIK: Obrtniki torej ne želite goljufati države? R. Tomanič: "Vsak, ki seje odločil za obrt, sije za cilj postavil, da preživi. Država naj bi mu to omogočila. Država naj skrbi za red in disciplino. Vse dosedanje evi- dence in poslovanje so odgovornim dostopne in razvid- ne, vsak, tudi začetnik, jih je lahko izpolnjeval, zato ne vi- dim potrebe po spremembah. Očitno se država ne zave- da, da si vsak obrtnik služi knih sam, skozi delo v obrato- valnici, ki traja od osem do šestnajst ur vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, da si pogosto ne more privoščiti zasluženega počitka. Tako dolgo pa dela zato, da preživi. Dosedanje evidence so za vsakega davčnega preglednika dovolj pregledne injasnc, da lahko izlušči stanje in ugoto- vitve. Očitek, da posamezniki v obrti šc vedno v svojih evidencah zavajajo organe in se bogatijo mimo evidenc in poslovanja, morda drži, vendar za to nismo krivi obrtniki, temveč organi, ki takih posameznikov ne morejo ali nočejo odkriti, jim pomanjkljivosti dokazati in jih tudi kaznovan po obstoječi zakonodaji." TEDNIK: Obrtni zbornici Slovenije se očita, da se ni dovolj vključila v nastajanje nove obrtniške zakonodaje, predpisov... R. Tomanič: "To ne bo držalo. Na vse, kar smo dobili pravočasno v pogled, smo se takoj odzvali s pripombami in predlogi na ministrstva in posamezne odbore parla- menta. Dejstvo paje, da vsi naši predlogi oziroma pri- pombe niso bili upoštevani. Zakaj jih niso upoštevali? Vzrokjc enostaven: miselnost ljudi, ki obrti niso naklon- jeni. Tisti, ki spremljate obrt redno, sc boste spomnili, da smo žc leta 1990 zagnali vik in krik glede na predvidene spremembe vodenja knjig, v letu 1991 je bila to nenor- malna zamudna obrestna mera. Podobno smo reagirali sedaj na predvidene spremembe glede na pravilnik o vo- denju poslovnih knjig. Ob tempasmoopozorilinadrugc zakonske nesmisle." PREREGISTRACiJA PRINAŠA NOVO ADMINISTRIRANJE TEDNIK: Obrtniki imate tudi pripombe glede na vrstni red sprejema zakonodaje. R. Tomanič: "Največji absurd je, daje bil Zakon o go- spodarskih družbah sprejet, ne da bi mu takoj sledili iz- vedbeni akti in postopki. Obrtniki se moramo po tem za- konu pre registrirati do31. maja letos, ni pa še sprejet obrt- ni zakon, zakon o zbornicah in šc marsikaj drugega. Pri tem bi še posebej rad omenil, da se obrtniki pripravljamo nabojkot tega zakona, saj namje ob njegovem tolmačenju bilojasno rečeno, da sc za obstoječega obrtnika ne bo nič spremenilo, da gre za avtomatizem sprememb oziroma da bo posamezni obrtnik moral dati samo priglasitev, v kaj sc bo preregistrial. Sedaj pa naj bi odjavil obrt, odjavil de- lavce, po pravnomočnosti odločbe (15 dni) pa naj bi dal priglasitev prercgistracije, davčni organ pa naj bi mu izdal odločbo. Podobni postopki so na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Predvideni so tudi novi inšpekcijski pregle- di, če nekdo nc izpolnjuje vseh pogojev. Vse prijave in od- jave je potrebno tudi kolkovati. Vse skupajjc velika izguba prepotrebnega časa, zato se obrtniki vnovič vprašujemo, kaj je z obljubami in v tem primeru z avtomati zrnom. Za- kaj se vse službe ne bi mogle povezati i n spremembe vnes- ti avtomadčno?" TEDNIK: Kaj pričakujete od obrtnega zakona? R. Tomanič: "Težko je reči, kaj pričakujemo, vemo pa, kaj bi radi: z obrtnim zakonom bi radi določili obrtne dejavnosti, definirali obrtne mojstre in obrti, za katere so mojstri in obrtni poklici potrebni. Skratka radi bi sodoben obrtni zakon po zgledu Evrope." LETOS TEŽKO LETO ZA OBRT TEDNIK: Kakšne bodo posledice za obrt, če vaši predlogi in zahteve ne bodo uresničeni? R. Tomanič: "To težko povem. Letošnje leto bo iz- redno težko tako z vidika pomanjkanja dela kot neureje- nega plačilnega reda. Obrtniki ugotavljamo, da dva glav- na zakona, za katera si prizadevamo že več let - o zamud- nih obrestih in plačilnem redu - nista v interesu vlade, da bi ju predlagala v sprejem. Poleg tega si že dcsedetjc pri za- devamo, da bi se obdavčitve osebnih dohodkov znižale. Kljub temu si bomo v Obrtni zbornici šc naprej prizade- vali, da bi bile naše zahteve, za katere trdimo, da so upra- vičene, uresničene. Bolj kot kdajkoli sta potrebna enot- nost in sodelovanej vseh obrtnikov." TEDNIK: Kaj pa lahko povesti o Obrtni zbornici v okviru lokalne samouprave? R. Tomanič: "Mnenja smo, da se bo z lokalno samou- pravo nadgradnja samo povečala. Vodstvo zbornice je proti drobljenju občin, saj se zavedamo, da bosta v novem sistemu tako posameznik kot vsak delavec še dodatno obremenjena, da bo za vsako urejanje zadev potrebnih šc več poti in da bomo dodatno izgubili na moči nasproti centralizirani državi. Tega se moramo zavedati predvsem vsi obrtniki in pri njih zaposleni delavci ter v družbenem sektorju. Naj nc nasedajo obljubam politikov. Upam le, da so v treh letih Icsprcgicdali,da soobljubc eno, realnost pa drugo." MG S TISKOVNE KONFERENCE SDK PTUJ O GOSPODARJENJU PTUJSKIH PODJETIJ Lani kot leta 1991 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA LANI MANJŠA ZA SE- DEM ODSTOTKOV * Z IZGUBO POSLOVALO 123 PODJE- TIJ * ZAMUDE PRI REVIZIJI POSTOPKOV LASTNIN- SKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETU Vpetekje bila v Služni družbe- nega knjigovodstva - podružnici Ptuj tiskovna konferenca, na ka- teri so direktor Ivan Tement, vodja analitsko-informativne službe Danica Šprah - Mahorič in vodja inšpekcijske službe Dušan Potočnik predstavili po- datke o gospodarjenju ptujskih podjetij s finančnimi rezultati v letu 1993, potek in rezultate last- ninskega preoblikovanja podje- tij ter ugotovitve inšpekcijskih pregledov v prejšnjem letu. Uspešnost ptujskih podjetij v letu 1993 je podobna dosežkom iz leta 1991. Glede na podatke iz zadnjih bi- lanc še ni mogoče sklepati o prestruk- turiranju gospodarstva kljub nagli rasti zasebnih podjetij. Decembra lani je bilo v ptujski občini že 701 zasebno podjetje, od tega jih je delalo okrog 60 odstotkov. Fizični obseg industrijske proizvodnje seje v primerjavi z letom 1992 zmanjšal za sedem odstotkov. Glavna razloga za zmanjšanje sta v nekajletni nizki investicijski sposob- nosti in slabih možnostih zadolževanja. V ptujski občini so lani pričeli gra- diti enako število novih gospodarskih objektov kot v letu 1992. Kljub temu pa predračunske vrednosti niso bile velike. Že tretje leto zapored se v občini povečuje število blokiranih podjetij. Poleg družbenih seje nelikvidnost na- jbolj povečala medzasebnimi podjetji na področju trgovine in poslovnih sto- ritev, kjer je bilo ustanovljenih največ zasebnih podjetij. Februarja letos so imela ptujska podjetja v povprečju v blokadi 795,5 milijona tolarjev zapad- lih obveznosti. Ptujska podružnica SDK je v času trajanja moratorija nad stečaji v občini evidentirala 51 pod- jetij, ki so zaradi nelikvidnosti izpol- nila pogoje za stečaj. Lani je za stečaj predlagala 27 zasebnih podjetij, ven- dar je sodišče po uveljavitvi novega stečajnega zakona predloge zavrnilo. Po novem SDK za dajanje predlogov za stečaj zaradi nelikvidnosti ni več pristojna, do dokončanja postopkov lastninjenja pa je pristojna vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave za družbena podjetja, ki ni- majo osnove za lastninjenje ali če je zamuda plačilaobveznosti večja od 90 dni in obveznosti dolžnika presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti po zad- nji bilanci stanja. Lani seje v ptujski občini v primer- javi z državo nezaposlenost zelo zaos- trila. Decembra je bila brezzaposlitve že četrtina aktivnega prebivalstva v ptujski občini ali 25,3 odstotka. Stop- nja po besedah Dancie Šprah Ma- horič ni realna zaradi pomanjkljive metodologije spremljanja podatkov. V zasebnih podjetjih ptujske občine je bilo lani zaposlenih že okrog tisoč ljudi. V tem obdobju so ustvarila 15,7 odstotka občinskih prihodkov in 67,1 odstotka akumulacije. Z IZGUBO 123 PTUJSKIH PODJETU Obračune poslovanjajevletu 1993 predložilo440ptujskih podjetij, nekaj pa jih svoje obveznosti ni izpolnilo. Gre za zasebna podjetja, ki so v blokadi že dlje časa, med družbenimi pa za skoraj že propadla. Ptujsko gospodarstvo je lani zaračunalo 59,5 milijarde tolarjevpri- hodkov. Največ so jih dosegli s pro- dajo v Sloveniji, približno četrtino pa s prodajona tujih trgih. Odhodki so pri- hodke presegli za 3,3 odstotke. Z izgubo je poslovalo 123 ptujskih pod- jetij, od tega 96 zasebnih, 12 družbe- nih, tri v mešani lastnini in tri zadruge. Največ izgube so pridelala družbena industrijska podjetja. Povprečna bruto obračunana plača na zaposle- nega v ptujskem gospodarstvu je lani znašala 65.673 toalrjev. Za omilitev posledic nelikvidnosti je lani ptujska podružnica SDK izvedla 28 pobotnih krogov terjatev in obveznosti med up- niki in dolžniki. DOSLEJ ZA 280 MILI- JONOV TOLARJEV OŠKO- DOVANJA Inšpektorji ptujske SDK so lani prednostno opravljali revizije lastnin- skega preoblikovanja podjetij. Delali sov občinah Ormož, Maribor, Kam- nik, Ptuj in Gornja Radgona. Doslej so ugotovili za 280 milijonov tolarjev oškodovanj družbene lastnine. Dušan Potočnik je povedal, da so v dosccl, jih postopkih revizije ugotovili kišn določil zakona o računovodstvu tir treh primerih kazniva dcjai sklenitve škodljivih pogodb, ncvi nega ravnanja z zaupanimi stvarni: razsipništva na škodo družbene, premoženja. Ker pa so bila podjct zelo inovativna, inšpektorji potrcbL jejo za preglede veliko več časa, za tudi zamujajo. Dokončno ošk dovanje bo ugotovil družbeni prav branilec, zato služba v javnost ne da poimenskih podatkov. Revizije do. dat no ovi ra pomanj kij iva zakonodaja SDK v postopkih revizije lastninjenj; nastopa le kot izvedenec. Kljub term ga toži eno od podjetij zaradi ugo tovitve oškodovanja, ki so ga v teir podjetju ugotovili. Zato je central, SDK sprožila ustavni spor; če je treb; koga tožiti,je v tem primeru to državi INOVATIVNOST ZASE- BNIH PODJETNIKOV V prejšnjem letu je služba opravili 30 inšpekcijskih pregledov finančno materialnega poslovanja s posebniir poudarkom na pregledu prometneg; davka, davka od dobička te: obračunavanja prispevkov iz brutt osebnega dohodka in nanj. V devet najstih primerih so ugotovili nepravil nostipri obračunavanju in plačevanji prometnega davka ter prispevkov 2 socialnovarnost delavcev. V zasebnil podjetjih pogosto ne obračunavajc prispevkov za socialno varnost, ose bne dohodke izplačujejo v gotovini a! jih skrivajo v nematerialnih stroškij Takih neobračunanih prispevkov f bilo lani tri milijone 435 tisoč tolarje Dušan Potočnik je povedal, da Si pri inšpekcijskih pregledih ugotovili da se takšne nepravilnosti pojavlja/ najpogosteje pri podjetjih, ki im,- iste lastnike oziroma ustanoviti Pri ugotovljenih nepravilnostih,* imajo za posledico plačilo promf nega davka ali prispevkov za socialn varnost delavcev, lastniki, da bi s; izognili plačilom, ustanovijo no« podjetje ter poslovanje preusmerij( preko tega podjetja. Na osnovi ugo tovljenih nepravilnosti je služba lan vložila nekaj ovadb zaradi ute meljenega suma storjenih kaznivi! dejanj, gospodarskih prestopkov it prekrškov. Z zakonom o sodnem res istru naj bi "inovativnost" zasebni! podjetnikov pri ustanavljanju novil podjetnikov dokončno prenehala. MG SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Vprimcijavi z izvirnikom besedila predlogov referendumskih območij, določenih na zborih občanov po krajcvnil skupnostih in predlogov referendumskih območij po 4. odstavku 6. člena Zakonao referendumu za ustanovitev občii objavljenega vil. številki Tednika, dne 17/3-1994, smo pod zap.št. 15 (KS Podlehnik) in zap.št. 16 (KS Polcnšak) ugo tovili napaki. Bcsediloomenjcnih referendumskih območij za oblikovanje novih občin pravilno glasi: Na podlagi 5. odstavka 6. člena in 2. odstavka 7. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list B- št. 5A^4), sklicujem PONOVNE ZBORE OBČANOV PRLEŠKA SREČANJA O četnem tradicionalnem srečanju Prlekov iz vsega sveta, ki je bilo 6. marca v Ljutomeru, je tudi Tednik obširno poročal. Tako je tudi prav, kajti omenjeno srečanje, na katerern so se zbrali imenitni še živeči Prleki, med njimi npr. akade- mik prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze, župani občin Gorn j a Rad- gona, Ljutomer, Ormož in Ptuj ter številni drugi, je bila priložnost da so se spomnili slavnih, že pokojnih Prlekov, kot npr. dr. Frana Mi- klošiča, rednega profesorja dunaj- ske univerze in člana dunajske aka- demije znanosti. O namenu teh srečanj, ki imajo, kot ugotavlja novinar Srečko Nie- dorfer v članku "Prlekija republika" (Večer,?, marca 1994) poleg kultur- nega in družabnega tudi političen pomen, ne nameravam razpravljati. S tem prispevkom pa želim zastaviti nekaj vprašanj in po svoji vednosti odgovoriti nanje, obenem pa izrazi- ti željo v imenu mnogih bralcev, ki jih zanimajo pravilni odgovori na postavljena vprašanja, da o teh vprašanjih spregovori kdo od priz- nanih zadevnih strokovnjakov (zgodovinar, etnograf itd.). Od kod in zakaj naziv Prlek Po mojem mnenju so tisti prebi- valci, ki so v svojem domačem narečju uporabljali oz. še uporablja- jo namesto besede "najprej" besedo "prle", dobili od svojih sosedov, ki te besede niso uporabljali, ali pa tudi od šolanih raziskovalcev sloven- skih jezikovnih narečij naziv Prle- ki. Primerov, da so prebivalci zaradi različnih besed, ki pomenijo isto, dobili različne nazive, je dosti. Tako npr. tiste Hrvate, ki upo- rabljajo besedo "što", imenujejo Štokavce, tiste, ki uporabljajo bese- do "kaj", Kajkavce, tiste prebivalce na Dravskem polju, ki namesto be- sede zdaj uporabljajo besedo "kuj- le",paKujleke. Kaj je Prlekija in kaj obsega Prlekija je pokrajina, ki jo nasel- jujejo prvotni prebivalci (avtohtoni prebivalci) slovenske narodnosti, ki jih imenujemo oz. se tudi sami imenujejo Prleki. V Tedniku št.8/94 novinarka Vida Topolovec piše, da je Prlekija pokrajina, ki se razprostira na območju Slovenskih goric med Muro in Dravo in sega na jugu do hrvaške meje, na severu pa do črte in delno čez, ki veže Radgo- no s Ptujem. Ni dvoma, da iz tega opisa dobijo bralci neko predstavo o zemljepisni legi Prlekije, katere po- litično, kulturno in gospodarsko središče je Ljutomer, kar med Prle- ki, tako vsaj mislim, ni sporno. Glede na to, da bo naslednje srecanie Prle kov iz vsega sveta v Ptu- ju, bi bilo koristno, če bi kdo izmed omenjenih strokovnjakov pojasnil, katere vasi in zaselki iz ptujske občine spadajo v "prleško republi- ko" in ali so prebivalci iz teh vasi prvotno oz. še sedaj uporabljali be- sedo prle ter se čutili oz. se čutijo za Prleke. Iz lastnega vem, da se je pre- bivalcev Ptujskega polja, ki jih jepi- satelj Ingolič izvrstno opisal v svo- jem romanu "Lukarji", prijelo ime Lukarji in da se ti nikdar niso imeli za Prleke, o katerih so v starih časih imeli tale šaljivi verz: "Prle priša, prle šo, koruzno žiipo loška, tenko sro." Mirko Kostanjevec JE PES RIK RES MORAL UMRETI Minevajo meseci, odkar je 21. ja- nuarja ob 20. uri smrtonosni strel lovca zadel našega psa. Čeprav ni mogoče pokazati s prstom na člove- ka, kije streljal, pa smo mogli slišati smrtonosni strel in poslednje cvil- jenje umirajočega psa. Ni bil vaški klatež, kot bi si kdo mislil. Bil je mlad, prijazen nemški ovčar, star komaj dvajset mesecev. Pa ni bil ne hudoben ne napadalen, četudi je bil kdaj pa kdaj spuščen z verige. Kakšno mora biti srce lovca, če ga sploh ima, ki ustreli nedolžnega psa, še prej pa mu nastavi vabo? Ne, nima ga! Ali v človeku mogoče vzklije želja po maščevanju zaradi lastnega neuspeha pri psu? Saj poz- namo zakon narave, ki pravi: "Živl- jenje je boj za obstanek in zmaga tis- ti, ki je močnejši." Tako je med živalmi. Človek pa ima razum in opravlja delo, ki je zavestna in vna- prej premišljena dejavnost. Lovec naj bi bil strokovno čim bolj usposobljen, discipliniran in naj bi v celoti upošteval zakonske in etične predpise. Le takšnega lovca bo lahko naša družba sprejela in z njim sodelovala. In še na nekaj bi rada opozorila: pravi lovec naj bi upošteval veljavne predpise, kajti zakopavanje kadav- ra brez nadzora pooblaščene službe zaradi stekline ipd. ni dovoljeno. Temeljni cilj ravnanja lovca je, da omogoča ohranjanje življenjskega okolja vsem živim bitjem, brez osnaževanja okolja. Bojim se, da v takih okoliščinah, kakršne so zaradi posameznikov, ne bomo našli skupnega jezika z lovci domačini in bomo lovišča raje pre- pustili tujcem, saj človeku ni vsee- no, kdo mu zagreni življenje - tujec ali sovaščan. Ne morem si pred- stavljati sožitja in sozvočja med ljudmi, dokler bodo posamezniki, prej "prijatelji" in znanci, zdaj pa sovražniki. Kako naj človeku pri- jazno pogledamo v obraz? Ne, ne da se kar tako pozabiti skoraj dveletne- ga tru da in n aložbe v dobrega čuvaj a in prijatelja. Najbolj pa je to kruto dejanje prizadelo mlada srca otrok, ki jima še danes vidiš solze v očeh. Rik je bil njima najbolj prijazna in prijateljska žival. Otroci šene more- jo razumeti, kako kruti in krivični so ljudje in ta svet. Šlo jeza znanega psa, ki je bil brez poprejšnjega obvestila lastniku določen za odstrel. Želja po ubijan- ju je bila močnejša od razuma. Ne- kateri imajo pač raje trofeje psov in mačk kakor divjih živali, ki so za- konsko določene za odstrel. Jožica Bratuša OBTOŽUJEM Moja pripoved se začne maja 1990, ko je dedek otrokom kupil psa - majhno kepico, preplašeno, ker je morala zapustiti svojo mater. V za- meno je našla topel dom in prostor v naših srcih. To je bil naš MEGO - prekrasen kraški ovčar. Marsikdo se je zausta- vil ob plotu in ga občudoval. Da ni bil všeč samo laikom, je dokazal tudi na rastavah,kjer jedobival naj- višja odlikovanja. Dobil je veliko ljubezni, sicer pa jo je tudi v obilju in hvaležno vračal. Najbrž vsak ljubitelj psov ve, kaj pomeni imeti štirinožnega družin- skega člana. V naši hiši je zamrl del življenja, ugasnil je smeh. Dvanajstega marca je neki dvonožni stvor, pošast, pre- kinil nit življenja. Brezvestna roka jeponudila psu strup. Nikoli v živl- jenju ne bom pozabila hčerke Ane, ki je ležala, strta od bolečine, poleg mrtvega psaingaklicala,klicalala... Zaman. Umrl ji je v naročju. Sinu Simonu smo uspeli to sobo- to zamolčati, kaj se je zgodilo, toda njegova prva pot je bila v nedeljo k psu. "Mego! Mego!" ... "Ati, kje je Mego?" - "Simon, veš,..." Ulile so se mu solze in zaprl se je v sobo. Kje si, kdo si, tisti, ki povzročaš bolečino in uživaš v zastrupljanju nedolžnih živali? Ves čas vrta po mojih možganih misel: Komu bi lahko bil napoti? Koga je tako zelo motil?... Sodede? Mimoidoče? Kdorkoli že si, blizu ali daleč, obtožujemo te!!! ManjaFras LOKALNA SAMOUPRAVA KIDRIČEVO 8. marca je bil v Kidričevem zbor krajanov. Nanj je prišlo slabih 60 ljudi, čeprav je Kidričanov nad 2.000, a zadnjih 15, 20 let nikoli ni prišlo na zbor več kot 20 ali 30 ljudi. Zakaj ljudje ne pridejo in povedo, kaj jih teži? Ko se kaj odloča, jih ni, poznejepa je velika kritika. Če sem prav razumel župana Voj- teha Rajherja, nova občina ne bo prinesla nič novega. Zakaj potem volitveoziroma referendum? Mene osebno zanima, ali bom lahko po- daljšal osebno izkaznico v Ki- dričevem in uredil še marsikaj dru- gega. Kidričevo ima osemletko. Zdravstveni dom, pošto, lekarno, trgovine, pekarno, tudi policijo, pa še banko, knjižnico, cvetličarno, RTV servis, prodajalno avtomobi- lov, lepo cerkev s pokopališčem, ba- zen ... res, popolnoma vse pogoje za dobro občino. Morda še marsikaj manjka - a do- ,bra volja, pa bo vse. Stane Krajnc TEDNIK '24. MAREC 1994 OD TOD IN TAM-U KS BENEDIKT V PROGRAMU CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA Povezava s krajevnimi danostmi in tradic^o Krajevna skupnost Benedikt v Slovenskih goricah je bila izbra- na za uresničevai\je projekta Ce- lostni razvoj podeže^a in obnova vasi,kigarazpisujeterdelnotudi finančno pokriva Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Bene- dikt spada med najrazvitejše krajevne skupnosti lenarške občine. Imajo zelo dobro urejeno komunalno infrastrukturo, ven- dar se zavedajo, da to še ni vse. V preteklosti so - kot mnogi drugi - posvečali premalo pozornosti prostoru, pristni ruralni arhi- tekturi, kulturni dediščini in drugim problemom. V krajevni skupnosti so se v pro- gram razvoja podeželja prijavili tri vasi: Sv. Tri Kralje, Štajngrovo in Trstenik. Vse tri vasi ležijo na desni strani magistralne ceste Lenart - Gornja Radgona ter se gravitacij- sko vežejo na center Benedikta. Predsednik KS Milan Gumzar je povedal, da ne želijo izdelovati neživljenjskih projektov, ki bi mogoče kot mnogi doslej obležali v predalih. Brez projektov ne gre, kajti za finančno pokritje morajo predložiti izdelane načrte. Projekte bo izdelalo zasebno podjetje Jasa- ma iz Lenarta, ki na tem področju že ima izkušnje. O poteku projekta in njegovem izvajanju smo se pogovarjali z di- rektorico podjetja Jasama Vido Savli: "V decembru smo z le- sarskim izvršnim svetom podpisali pogodbo. V projektu se ukvarjamo s petimi problemskimi sklopi, kajti podeže/je je sklop več problemov. Vse gradimo na ljudeh, ki živijo v teh vaseh. Zavedam se, da brez vključevanja domačinov še tako teoretično dobro zastavljenega Vida Savli, direktorica Jasame: 'Vse gradimo in sloni na ljudeh." projekta ne moremo uresničiti. K sodelovanju smo povabili priz- nane domače strokovnjake, po in- teresih pa so se jim priključili tudi domačini. Ta prostor je poln značil- nosti, ki na žalost iz dneva v dan iz- Benedikt v Slovenskih goricah. ginjajo. To želimo preprečiti,četudi bo delo težko, a prepričana sem, da bomo uspeli. Domačini morajo spremeniti svojo življenjsko filozo- fijo, pomagati jim moramo utrditi samozavest, da s pomočjo pri- dobljenega znanja lahko boljše živi- jo." Čez tri leta naj bi te vasi bile nekaj povsem drugega, promocijsko zna- ne in ljudje naj bi se naučili tržiti svo- je kulturne in druge danosti. Od marca do junija bo izo- braževalni del projekta, ki zajema najrazličnejša predavanja o obrti, kmetijskih dejavnostih, dopolnil- nih dejavnostih na vasi, o pristni domači prehrani, turizmu na kmeti- jah, vrtnarstvu in še veliko zanimi- vega - odvisno od interesa domačinov. V teh treh vaseh živi 88 družin in pri njihovih članih bodo opravili na- tančno anketo. Na podlagi njenih rezultatov bodo prišli do dejanske- ga stanja ter spoznal želje družin. Nekaj projektov bodo v celoti iz- peljali že letos. Vida Savli zagotav- lja, da bodo te vasi dobile novo po- dobo in bodo imele svoje prvobitne značilnosti. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak IZ LENARSKIH POSLANSKIH KLOPI Primanjkuje denarja za kme- tijstvo, gospodarstvo in kulturo Spomladansko zasedai\je le- narške ^kupščine je potekalo v zna- menju občinskega proračuna za letošnje leto. Že med poslanskimi pobudami, predlogi in vprašanji so bili poslanci zelo nezadovoljni, saj odgovore dobijo prepozno - tokrat so jih dobili šele na skupščinske mize in tako se ne morejo konstruk- tivno vključiti v razpravo. Najdalj časa so se ustavili pri razdel- jevanju in prerazporejanju denarja iz občinske blagajne. Darinka Čobec, tajnica ZKO Len- art, je poslance s posebnim pismom seznanila s financiranjem kulture v le- narški občini. Zanjo naj bi letos dobili okrog dva in pol milijonov tolarjev, potrebe društev pa so že sedaj trikrat večje. Če ne bo potrebnega denarja, bodo sedaj nekatera sicer obetavna društva morala prenehati delati. Pos- lanci so z veliko mero razumevanja podprli kulturnike insprejeli predlog, da se za njihove namene doda še kakšen tolar. Zelo kritično in ogorčeno je pred- stavil probleme obrtnikov in podjetni- kov Jože Petrovič, ki v občini skrbi za področje obrti in podjetništva. Menil je, da občina dela veliko škodo, kajti letos ni namenila nobenega denarja za kmetijstvo in gospodarstvo. Vedno več ljudi je brez dela in nimajo druge možnosti za zaposlitev kot pri zaseb- nikih. Nekateri poslanci so bili pre- računljivi tersopredlagali,dabi denar za pokrivanje kmetijstva, kulture in malega gospodarstva lahko vzeli od denarja za javno razsvetljavo. Res ne- navadno, toda lenarški poslanci so ugotovili, da Lenart in nekateri oko- liški k raji porabijo preveč za javno raz- svetljavo. Edo Golob, predstvanik krajevne skupnosti Lenart, je opozo- ril, da je razkošje javne razsvetljave zgolj navidezno, in tudi če ugasnejo v Lenartu in okolici vse luči, potrebne- ga denarja ne bodo pridobili, zato bi morali razmisliti o znižanju nekaterih drugih podstavk občinskega pro- računa. Nazadnje so poslanci z neka- terimi pripombami le sprejeli osnutek letošnjega proračuna. Nič manj razburljiva in polemičana ni bila razprava o predlogu programa modernizacije cest in izgradnje vodo- vodnega omrežja za letošnje leto. Ne- kaj poslancevje bilo mnenja, da imajo pri gradnji infra.strukture prednost le nekatere krajevne skupnosti. Tako poslanci kot župan Jože Škrlec pa so že govorili v znamenju novih občin, a bodo verjetno morali še malopotrpeti in izpeljati nekatere skupne progra- me v zdajšnji občinski ureditvi. V zadnjih točkah dnevnega reda - volitve in imenovanja - je Vlado Ferčec postal sodnik za prekrške, raz- rešili .so namestnika lenarške policij- ske postaje Jožeta Rožmarina, prese- netljiva paje bila razrešitev dosedanje načelnicc oddelka za notranje zadeve Irene Turin, saj njena razrešitev ni bila omenjana v skupščinskem dnev- nem redu; na njeno mesto so sprejeli sedanjega predsednika IS Avgusta Zavemika. Delo predsednika izvršnega sveta bo Zavernik odslej opravljal neprofesionalno. Marija Slodnjak NOVA INVESTICIJSKA DRUŽBA PROBANKE IZ MARIBORA Štiri občine soustanoviteljice Občine Ormož, Ptuj, Ljutomer in Slovenska Bistrica so postale sous- tanoviteljice investicijske družbe Probanke iz Maribora. 16. marca so v gostišču Tavema sredi Jeruza- lemskih goric podpisalipismoo na- meri predstavniki ptujske, ljuto- merske in bistriške občine, Ormožani pa so to opravili v tem tednu. Investicijska družba Probanke z ustanovitvenim kapitalom 100 mili- jonov tolarjev ter z ekipo vrhunskih strokovnjakov s področja financ, trženja in borznega poslovanja bo na območju omenjenih občin zbira- la certifikate občanov in ob pomoči občin soustanoviteljic z njimi naj- bolje gospodarila. Direktorica Probanke iz Maribo- ra dipl. oec. Romana Pajenk je predstavila banko, ki povečuje svo- je aktivnosti na različnih področjih, osnova usmeritev v letošnjem letu paje sodelovati pri privatizacijskih procesih. Veseli so, da so našli z omenjenimi občinami skupni jezik, je povedal Radovan Stonič, direk- tor investicijske Družbe za upravl- janje - hčere Probanke, ki jo je med Predstavniki štirih občin podpisnic pisma o nameri. Foto: VT prvimi pri nas registrirala v začetku letošnjega februarja. Ob zbiranju certifikatov državljanov ter nakupu tistih delov podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj, bo Družba za upravljanje med podjetji analizirala in izbirala tista, kjer bo lahko sode- lovala pri njihovi politiki in razvoju in tako vplivala na varno nalaganje zbranih certifikatov. Pri Probanki želijo, da bi bilo poslovanje z okoljem, s katerim so se dogovorili za sodelo- vanje čim tesnejše, ker so po besedah Romane Pajenk že sposobni, da lahko zagotovijo posa- meznim občinam ce- nejše vire financiranja na področju komunal- ne infrastrukture, po- govarjajo pa se lahko tudi za posamezna pod- jetja, kjer ima občina pri njihovem razvoju posebni interes. Družba za upravljanje sedaj čaka na pooblastila agencije za vrednostne papirje in potem se bo zbiranje cer- tifikatov lahko pričelo. Vida Topolovec PROJEKTNI TEDEN NA OŠ ORMOŽ Turizem smo ljudje in okolje Od minulega ponedeljka do petka so imeli na osnovni šoli Ormož projektni teden z naslovom Tu- rizem smo ljudje in okolje. Vanj so bili vključeni učenci od prvega do osmega razreda, razdeljeni v 20 projektnih skupin. Vse kar so zbrali, napisali, nari- sali ali kako drugače obdelali, so predstavili minuli petek staršem in vsem krajanom, kijih ta tematika zanima. Težko bi bilo opisati vse delovne skupine, zato o nekaterih. V prvi so učenci obeh prvih razredov iz naravnih materialov izdelovali spominke ter plakat za turistično prireditev, v drugi so drugošolci preučevali kmečki turizem, učenci tretjih razredov pa so se seznanili z vinsko cesto Jeruzalem. V eni od skupin so raziskovali običaje ob domačih praznikih, spet druga je preučevala grajski park. Eni so se ukvarjali s kulturo vedenja in odnosom ljudi do okolja, tudi z lončarstvom ter že malce pozabljenim pletenjem izdelkov iz šibja. Po starih receptih so pri- pravljali domače jedi. Posebno pozornost so posve- tili lovnemu turizmu, se lotili snemanja videofilmao znamenitostih Ormoža in okolice ter se pogovorili z nekaterimi pomembnimi Ormožani. Del turistične ponudbe je tudi rekracija, so menili učenci, in obiskali planinsko in ribiško društvo ter teniški klub. Seznanili so se tudi z umetnostjo in zgo- dovino posameznih kulturnozgodovinskih spome- nikov Ormoža ter opravili veliko terenskega dela na bližnjem Humu, saj so preučevali njegov turistični in geografski položaj. V vseh skupinah so bili pravi raziskovalci: pogo- varjali so se z ljudmi, zbirali podatke, hodili na teren ... Veliko tega bodočez čas pozabili, mnogim paje to brez dvoma pomembna iztočnica za življenje. Vida Topolovec LETNI OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKIH _KRŠČANSKIH DEMOKRATOV_ Povezava s Slovensko ljudsko stranko Letni občni zbor Slovenskih krščanskih demokratov v ormoški občini je sovpadal s četrto obletnico ustanovitve občinskega odbora in peto obletnico stranke v Sloveniji. Sprejet je bil program dela občin- skega odbora stranke za leto 1994. Med prednostne naloge sodi or- ganizacija okrogle mize o kmeti- jstvu, na katero bodo povabili kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca in državnega sekretarja tega ministerstva Ivana Obala konec marca. Zadali so si nalogo, da bodo ponovno poskušali aktivi- rati mlade krščanske demokrate. Za novega podpredsednika občin- skega odbora so izvolili Franca Grofa, člana Narodnih demokra- tov-krila SKD. Alojz Sok, predsednik občinske- ga odbora krščanskih demokratovv Ormožu, je v svojem poročilu poleg analize parlamentarnih volitev go- voril o sodelovanju s Slovensko ljudsko stranko, ki je na območju ormoške občine sicer še vedno zgledno, vendar ni več tako, kot je bilo po prvih večstrankarskih volit- vah. Pred občnim zborom občinske organizacije so opravili letne zbore po krajevnih odborih, od letos ga imajo tudi v Središču ob Dravi, in Ix)jze Sok ugotavlja, da ljudje na podeželju še vedno ne vedo kaj dos- ti o lokalni samoupravi; v okviru stranke je še vedno premalo poli- tičnega izobraževanja. Moti jih tudi članarina, ki jo upokojenci plačuje- jo Demokratski stranki, ne glede na to, v kateri stranki so. Mnogi meni- jo, da so SKD naredili premalo za za.ščito delavcev, še posebej razočarani pa so mladi, ker se na državni ravni ni naredilo nič opri- jemljivega ob raznih aferah, ki do- besedno preplavljajo slovensko državo. Mnoge moti tudi to, da ljud- je še vedno enačijo stranko SKD s Cerkvijo. Ugotovili so, da stranka deluje bolj na kulturnem in huma- nitarnem, manj pa na področju po- litike. V razpravo sta se vključila tudi poslancev Državnem zboru Andrej Kocuvan in državni svetnik Andrej Hrastelj. Slednji je med drugim go- voril o lokalni samoupravi in pou- daril, da bodo male občine podjetja v malem, zato se nam takšnih občin v prihodnje ni potrebno bati, saj bo po njegovem finančno zanje poskrbela država. Še posebej paje poudaril, da mora biti stranka na bližnje lokalne volitve dobro pri- pravljena: izvoliti bo potrebno takšne ljudi, ki bodo nove občine uspešno vodili. Generalni tajnik Edvard Stanič je govoril o združitvi obeh naj- močnejših desnosredinskih strank SKD in SLS, kajti politika je neiz- prosna in je povsem drugače v močni stranki kot v več manjših. Slabosti cepljenja moči so se naj- lepše po.kazale na minulih parla- mentarnih volitvah. Bolj ko se bližajo lokalne volitve, slabše je na področju združevanja. Po zatrje- vanju tajnika stranke Edvarda Sta- niča so krščanski demokrati naredi- li vse, da bi do združitve prišlo. Se- daj je na potezi SLS, je razpravo o tej tematiki sklenil Lojze Sok. Govorili so tudi o izobraževanju krščanskih demokratov ter o izo- braževalnem centru, ki nastaja pri Sveti Trojici v Halozah. Vida Topolovec ORMOŽ Materinski dan nekoliko drugače Materinski dan je letos po- svečen prazniku družine in ga bodovormoški občini prazno- vali med 25. in 27. marcem v vsaki krajevni skupnosti. Pov- sod bodo kulturni program pripravili učenci osnovnih šol, malčki iz vrtcev ter učenci ormoške glasbene šole. VT 12 ■ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 24 MAREC 1994- TEDNIH KAKO JE NASTAJALA RAZSTAVA AFRIŠKIH IGRAČ Dan je bil vroč in negibna svetloba je napolnila vsak še tako skrit kotiček dremave afriške vasice. Tanka majica seje lepila na moje telo, kavbojke so se mi zdele težke in trde in vsak gib mi je bil odveč. Poskušala sem brati dolgočasno šolsko čtivo v senci kuštravega mangovega drevesa, toda misli so mi uhajale na pašo. Zdramilo meje ritmično žlobudrai\je. Otroci so ob koncu šolske ure prepevajoč ponavljali abecedo. i Pospravilasem knjige inse odpravi- la v svojo skromno sobico. Vsak dan, takoj po pouku, sem namreč pričako- vala vsaj dva obiska. Najprej je prišel Kvvame, ki je bil vedno dobre volje in še najbolj takrat, koga je šolski zvonec odrešil obveznega dnevnega mučenja. Pri vratih je odložil plas- tično vrečko, v kateri je nosil zvezek in svinčnik, in rekel z vedrim glasom: "Prosim, mi lahkodašbarvice, papir in časopise!" Nato je, ležeč na tleh tiho kot miška, prerisoval podobe, ki so mu bile pri srcu - avtomobile, letala i n helikopter- je. Petnajstletni Peter, ki je običajno prišel takoj za njim, je bil drugačne na- rave; zaskrbljen in vedno pripravljen na pogovor ostvareh, ki jihje pred tem izvedel v šoli. Preden je sedel, je stol obrisal z robcem. Želel je postati inženir, zapustiti dolgočasno vas in živeti v mestu, kjer imajo ljudje elek- triko, vodo, ki priteče iz pip, avtomo- bile in kjer se dogaja sto in več zanimi- vih stvari. Ker sobili njegovi starši rev- ni, je slutil, da sanja neuresničljive sanje. Razen seveda, če ne bo izdelal šole z odliko in dobil štipendije! Na Petrovi ganski rjavo-drap šolski uniformi ni bilomadeževinbele noga- vice si je potegoval prav do kolen. Ni- koli mu niso neopaženo zdrsnile do gležnjev. Kar težko je bilo verjeti, da hodi naokrog po istih prašnih f)oteh kot drugi otroci. Obvladoval je tudi umetnost ostati suh v silovitem trop- skem nalivu. Vsako nedeljo meje pro- sil za belo tempera barvico, s katero si je prebarval svoje ponošene čevlje in v njih, z dolgim ponosnim korakom, odšel k maši. Tistega neznosno vročega dne Pe- ter ni prišel na obisk sam. Z njim je bil njegov dobri prijatelj Abraham. Kwa- me se ni pustil motiti; leže na trebuhu sije, naveličan letal, pričel s kemičnim svinčnikom risati na zapestje ročno uro. Abrahama sem spoznala pred dne- vi, ko sem obiskala njegovo družino. Na stenah njegovega skromnega doma in na žlebovi h okrog hiše seje zi- balo na desetine ptičjih klet. Izdelo- vanje ptičjih kletk je bilo Abrahamov bobi. Narejene sobile iz tankih deščic, vejic in suhe trave in imele so več sob, balkončke, male izbočene niše in gu- galnice. Bile so čudovite in v njih ni bilo niti enega samega ptička. Abra- ham tudi ni nameraval vanje nobene- ga zapreti. Pravzaprav sploh ni vedel, zakaj izdeluje ptičje kletke, ali pa nam tega ni hotel povedati. 'Tole sem vam prinesel! Ne potre- bujem ga več," je dejal Abraham in mi dal v roke lahek, a velik v časopis zavit predmet. Odvila sem papir in zagledala ra- dio-kasetnik. Za hipsem pomislila, da je pravi radio, in ko sem ugotovila, da je igrača, sem glasno vzkliknila. "Kaj je", se je začudil Peter, "saj je samo radio!" Dečki so bili očitno presenečeni nad mojim vedenjem. Igrača je bila narejena iz mehkega palmovega lesa inpolepšanas koščki plastike inštevil- nimi napisi. Pritisnila sem na gumb Eject in vratca za kaseto so izskočila. Zavrtela sem enega izmed gumbov in kazalecza iskanje radijskih postaj seje premaknil. Še enkrat sem pogledala igračo, na kateri je pisalo INTERNA- TIONAL SUPERSONIC, z obeh strani, ponovno preizkusila vse gum- be in pričela jokati. Zdaj fantje niso razumeli prav ničesar več. Zabodeno so me gledali. Le kako bi jim mogla razložiti, zakaj sem tako ganjena? Zajokala sem, ker me je ta mala igračka spomnila, kako reven je Abraham, kako močno si je moral želeti radio in kako malo možnosti ima, da bi si kdaj lahko kupil "pravi" stroj. Krivičnost sveta, v kate- rem živimo, meje zabolela. Toda hkrati nisem bila več brez- ciljna in otopela. Samo uro pred pri- hodom dečkov sem se pod žgočim soncem spraševala, ali ima bivanje v tuji in daljni afriški vasi sploh kakšen smisel. Zdaj sem vedela, da smisel je. Že vrsto let sem očarana opazovala igrače, kijih izdelujejo afriški otroci, a meje bilo sram otrokom ponuditi de- nar v zameno zanje. Abraham mi je dal prvo igračo in tudi idejo, kako jih dobiti še več - dečke in deklice lahko vrašam, ali mi prodajo tiste, ki jim niso več všeč. Želela sem jih odnesti s seboj v Evropo, da bi otrokom doma poka- zala, kako spretni, pametni in iz- najdljivi so njihovi afriški sovrstniki, in odraslim, kako dalečod resnice je pre- pričanje, daje Afrika zaostal in nes- rečen kontinent. Kwame, Peter in Abraham so se odločili, da mi pri tem pomagajo. Kwame mi je pokazal, kako si lahko izdelaš avtomobil iz starih pločevink. Z dolgim poljskim nožem jih je razre- zal v kose in s kamnom sploščil. Nato je izrezal posamezne dele in okraske: Sonja Porle, avtorica razstave "Srečna Afrika", pri družini v Burkini Faso. vzvratna ogledala, prtljažnik, sedeže itd. Posamezne dele je združil tako, da je zavihane robove zataknil enega na drugega. Kolesajeizrezaizgumijastih podplatov ponose ni h opank. Za osje uporabil izpraznjen kemični svinčnik. Nekje spredaj je zavezal trak iz blaga in z novim avtom odšel na sprehod po vasi. Peterjeznal izkonzervindrugihko- vinskih odpadkov narediti letala in helikopterje. Njegov mlajši brat Kofi je iz deščic, ki jih je nabral na kupu od- padkov v bližnji žagi, izdelal skiro. Z denarjem, ki gaje zaslužil, ko je meni prodal eno izmed starih igrač, sije ku- pil baterije in žarnico in jo pritrdil na krmilo. Ob večerih je svetil z njo po prazni cesti, kije rezala majceno vasi- co v dve polovici in se izgubljala v dve nasprotni in daljni sme ri, od katerih je ena vodila v mesto. Vrstniki so ga občudovali, Peter in Abraham pa se zanj nista zmenila. S petrolejkami v rokah sta v topli noči romala po cesti in iskala dekliške družbe. Devetletni Poku je bil po vsej vasi znan kot najspretnejši izdelovalec igrač iz palmovega lesa. Dovolil mi je, da sem ga pospremila do močvare, kjer je nasekal nekaj vej rafija palme, jihoklestil in mehek leszmačetonare- zal v dolge deščice. Doma je z žepnim nožičem iz njih izpilil posamezne dele za vozilo, ki ga je želel narediti, in jih skrbno zgladil z očetovo britvico. Iz vlaknaste skorje palmovih vej je izpilil žebljičke, s katerimije združil sestav- ne dele. Kolesa je tako kot Kwame iz- rezal iz podplatov starih čevljev in za os uporabil tanko leseno palico. Izzvi- te žice je naredil vzmeti za avto, tako da bi bilo vozilo dobro pripravljeno za "luknjaste afriške ceste". Igrače so bile tako dobro izdelane, daje bilo težko verjeti, da ne uporablja lepila in boljšega orodja. Poku je lahko, tako kot drugi otroci, delal samo z orodjem in odpadki, ki jih je našel okrog hiše in na cesti in potreboval je veliko iz- Foto: IgorLeonardi najdljivosti. Nekaj svojih igrač mi je prodal, ne- kaj zamenjal za barvice in knjige pravljic in nekaj poklonil, da jih bom pokazala otrokom doma. Začudil se je, ko sem mu povedala, da se naši otroci igrajo s kupljenimi igračami in da bi celo njihov učitelj tehničnega pouka težko naredil igračo, podobno Pokuvim imenitnim izdelkom. V Burkini Faso, deželi, ki meji na Gano, otroci izdelujejo drugačne igrače. Tudi oni imajo najraje avto- mobile, kamione in motorje, le da so ti narejeni iz drugačnih surovin - najpo- gosteje izstarežice. Zvijejojo v osnov- no obliko vozila in na okvir navežejo druge sestavne dele. Tudi kolesa na- redijo iz žice, ki jo trdno povijejos tra- kovi, izrezanimi iz starih zračnic. Na sprednjo os pritrdijo dolgo žico z vola- nom na koncu, tako lahko ob hoji po- tiskajo in usmerjajo vozilo. Deklice pogosto pomagajo pri izdelovanju igrač, prvi mojster paje vedno deček. Z njimi se vendarle rade igrajo in po- gosto jih lahko vidiš, kako divje "šof rajo". Supersonic International je zdaj v Sloveniji, skupaj s stotimi igračami iz Gane in Burkine Faso. Zelo bom ve- sela, česijihboste prišli pogledat v Mi- heličevo galerijo v Ptuju, kjer bodo razstavljene do 17. aprila. Še bolj pase bo razveselil Peter, ki mmi piše, daje dobil štipendijo in bo kmalu inženir, pa Abraham, ki je postal glasbenik in poje lepše od vseh tistih ptičkov, ki jih ni zaoprl v kletke, in še najbolj Kwa- me, ki si med tem, kovleče za sabo svo- je marcedese in suzukije, žvižga in prepeva ter misli na vse tiste srečne dni, ki so pred njim. Soivia Porle Spomin na sokolske in or- lovslie telovadne organizacije Nadaljevanje iz prejšnje številke RAZLIKA MED SOKOL- SKO IN ORLOVSKO OR- GANIZACUO Po mojem mnenju sta omenjeni organizaciji, ki sta opravljali nekatere enake na- loge, npr. gojili sta orodno te- lovadbo in druge športne pa- noge, delovali na prosvetneuT in kulturnem področju, imeli tudi nekaj karakterističnih različnosti. Medtem ko se z;i vstop v sokolsko organizacijo in za delovanje v njenih kul- turnih in prosvetnih odsekih ni zahtevala pripadnost kato- liški veri in so zato v toorgani- zacijo vstopali pripadniki raz- ličnih veroizpovedi in tudi ne- verujoči, pa so člani orlovske organizacije oziroma njene naslednice bili le katoličani, ki so svojo versko pripadnost povsod manifestirali. Vodi- telji sokolskih društev in čet so bili laiki, ki pa niso bili pro- tiversko razpoloženi. Mnogi sokoli in sokolice, zlasti na podeželju, so izpolnjevali tudi verske dolžnosti, hodili k mašam itd. in njihovi nasprot- niki so jih po krivici ob- dolževali brezverstva. VcKiitelji orlovskih organi- zacij in njihovih naslednic pa sobilivglavnemžupniki in ka- plani, ki so jih v tem pogledu podpirali škofje. Sokoli in so- kolice so bili v glavnem člani oziroma simpatizerji liberal- nih in jugoslovansko orienti- ranih političnih strank, med katcrimijebilavSIoveniji naj- močnejša JNS (Jugoslovan- ska nacionalna stranka), orli, orlice, člani fantovskih odse- kov in članice dekliških krožkov pa so bili v glavnem pristaši kataloških strank, med katerimi je bila vodilna SLS (Slovenska ljudska stran- ka). SKUPEN NASTOP SOKOL- SKIH IN ORLOVSKIH OR- GANlZACUVČASiH OGROŽENOSTI SLOVEN- SKEGA NARODA Znano je, da je bil zlasti pred prvo svetovno vojno na slovenski narod močan nemški pritisk na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Vodila se je po- tujčevalna politika. Mnogi Slovenci, zlasti na Štajer- skem, so postali nemčurji. Proti takemu pritisku in poli- tiki so složno nastopali sokoli i n or I i. Oboj i so b i I i borci za se- verno mejo v borbah, ki jih je vodil general Maister. Tudi v bivši Kraljevini Ju- goslaviji so člani oz. članice sokolskih in orlovskih organi- zacij ter naslednik orlovskih organizacij zlasti na Štajer- skem, Koroškem in Prekmur- ju bili proti širjenju Hitlerje- vih idej, spopadali so se z nemčurji inv svojih časopisih, na predavanjih in nastopih obsojali italijanski fašizem in nemški hitlerizem. Bili so pri- pravljeni opustiti medsebojne ideološke spore in si podati roke, ko je grozila domovini nevarnost. Lep primer take pripravljenosti je tudi povečana fotografija na omenjeni razstavi Muzeja na- rodne osvoboditve Maribor, ki prikazuje otvoritev sokol- skega doma v Markovcih pri Ptuju 3. septembra 1939. Na tej fotografiji se razločno vidi govornika v sokolski uniformi in takratnega markovskega župnika g. Ignaca Grobljarja, ki je omenjeni dom blagoslo- vil. Okupatorjem so se uprli so- koli, sokolice, člani Fantov- skih odsekov in članice De- kliških krožkov. Iz svoje slo- venske štajerske domovine, kjer je bil teror nemškega okupatorja hujši kot v drugih pokrajinah teror italijanskega in madžarskega okupa- torja, so bili najvidnejši člani in članice sokol- skih društev in čet ter člani Fantovskih odse- kov in članice De- kliških krožkov preg- nani in prisilno izseljeni v Srbijo, Hrvatsko, Bo- sno in drugam. Mnogi od njih, ki so ostali doma, pa so se povezali v uporniške skupine in odšli v gozdove, vsi dru- gi pa so se priključili Osvobodilni fronti. Zgodovinska resnica je, da na slovenskem Štajerskem. Koroškem in Prekmurju ni bilobratomorne in državljan- ske vojne, kot je bilo to v ljubljanski pokrajini. Mnogo sokolov, sokolic članov Fan- tovskih odsekov in članic De- kliških krožkov izvse Sloveni- je paje za svobodo slovenske- ga naroda dalosvoje življenje. To število za vso Slovenijo mi ni znano, vem le za svoj domači kraj. Med 38 na spo- minski plošči na zadružnem domu v Markovcih pri Ptuju izpisanimi priimki padlihbor- cev NOV in žrtevfašističnega terorja je 18 priimkov in imen sokolov in članov Fantovske ga odseka iz markovske fare. Dr. Antona Korošca sprejemajo na Vranskem Slovenski fant- je in članice Dekliškega krožka. Povzeto po brošuri Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Naraščajniki ptujskega Orla leta 1926. Povzeto po brošuri Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. fCDNIK -24. MAREC 1994 OD TOD IN TAM - 13 NA OBISKU PRI UPOKOJENI BABICI JOŽICI RADOSj Na svet pomagala več kot 4000 novorojenčkom jVlinulo soboto je praznovala god, v začetku marca pa že 82. rojstni dan Jožica Radoš. Luč sveta je zagledala v Cvetkovcah, danes pa živi na Ptujski cesti 29 v Ormožu, kjer sem jo pred tednom obiskala in ob pogovoru, četudi je bilo že dokaj pozno, neznansko uživala. Pred mojimi očmi je vstajala podoba podeželja z lepim in težkim življenjem v sedaj že dokaj odmaki^jenih letih pred drugo vojno. Pri Petkovih, tako seje Jožica pi- sala pred poroko, so bila tri dekleta in ena od njih je bila določena, da prevzame srednje veliko kmetijo. Jožica je že od malih nogsanjala, da bo učiteljica, zato je obiskovala meščansko šolo v Ormožu. Pri njej se je vedno vse vrtelo okoli otrok. Radajihjeimela.anamestodabijih poučevala, jim je kasneje pomagala na svet. Koliko jih je bilo, jo takole mimogrede vprašam. Brez večjega razmišljanja pove, daveč kot 4000. Še vedno razmišlja o učiteljevan- ju, a ker pri hiši ni bilo denarja, seje morala zadovoljiti z drugim delom. Njena prva služba, ki ni trajala dol- go, je bila pri Sveti Barbari v Halo- zah, kjer je delala kot poštna urad- nica. Potem je zbolela, nekaj časa ostala doma, nato se je ponovno pričela ogledovati za službo. Kot neke vrste guvernanta je delala naj- prej v Dubrovniku, nato v Beogra- du, kjer |e bil njen delodajalec zdravnik. Zelelaje, da bi šlavšoloza medicinske sestre, vendar je bil naj- večji problem denar. Ko se je vrnila domov, je bila sta- ra 21 let.vendar trdno odločena, da izsvojegaživljenja nekaj naredi. Po- nudila se ji je priložnost, daje odšla N šolo za babice, ki je bila takrat v I^jubljani. Potreba po teh kadrih je bila v tistih časih velika jn dr. Vrečko, sreski referent za zdravst- vene zadeve v Ptuju, ji je pri tem po- magal. Potrebnoje bilo plačati neke vrste kavcijo v višini 2.000 takratnih jugoslovanskih dinarjev, kar je bilo veliko. Pri tem so ji pomagale ta- kratne občine Cvetkovci, Osluševci in Velika Nedelja. Zanjo je bila to obveza, da se mora po končani šoli vrniti v te kraje. "Veste, prvo srečanje s terenom je bilo težavno. Ker sem zahtevala nekatere reči, ki so pri porodih nuj- ne - toplo vodo, sveže, zlikano peri- lo in še marsikaj, kar je bilo potreb- no, so preproste kmetice, ki so prej pomagale druga drugi, menile, da sem ošabna, visokostna, da pretira- vam in kaj vem kaj še vse. Vedno znova sem jim morala dopovedova- ti, da to delam v dobro njim in novo- rojenčkom. Tu in tam se je zgodilo, da so me obšle in porod opravile kar same. Žal so potem velikokrat nas- topile težave," pripoveduje Jožica. Zanimivo je to, da je prvi službeni porod opravila karv domači hiši: na svet je pomagala svojemu nečaku. Služba babice takrat ni bila državna, to je postala kasneje. Za porod so morali odšteti po 180 di- narjev, kar je bilo za hribovske, viničarske žene veliko. Vse, ki so bile na kakršenkoli način zavarova- ne, so imele porod zastonj, Jožica pa je kasneje dobila denar od bol- niške blagajne. Kjer niso mogli plačati teh 180 dinarjev, je pač re- kla, naj dajo, kolikor zmorejo. Poleg babice je Jožica postajala vse pogosteje socialna delavka. Otroci so se pri mnogih hišah roje- vali drug za drugim, pogosto v pros- torih, kjer so bili prisotni drugi družinski člani, včasih tudi pred očmi drugih otrok, na posteljah, kjer velikokrat ni bilo niti rjuhe. Ker seje hitro naučila, da mora marsikaj nositi s sabo, so se v njeni torbi z in- strumenti vse pogosteje našle rjuhe, ki si jih je sposodila doma, plenice, in če je vedela, da novorojenčka ne bo v kaj poviti, tudi osebno perilo. Najbolj joje bolelo, če so pri porodu prinesli pod porodnico stare suknje in podobno, kar se je pred tem že valjalo kje v hlevu, češ za fKjrodnico je čisto dobro. Seveda je to pre- prečila; marsikje so to upoštevali in pri prihodnjem porodu ravnali dru- gače. V začetku službe je spoznala svo- jega moža Leona, ki je v bližnji Gorišnici opravljal službo žandarja. K njim je prišel po naključju, ker je raziskoval neko zadevo in se pogo- voril z mlado babico. Rodila se je ljubezen in dve leti kasneje tudi sin Jožica Radoš - dolgoletna omioška babica. Darko. To je sklenitev zakonske zveze oteževalo - poleg drugih, čisto birokratskih preprek, saj je žandar moral biti v službi najmanj osem let, če seje hotel poročiti, bodoča žena pa moralno neoporečna. Njuna po- roka se je od mi kala vse tja do 1939. leta. Ker je mož dobil službo v Ivanjkovcih, a tam tudi ni ostal dol- go, je za njim odšla tudi Jožica. Nju- na naslednja postaja so do druge vojne bile Cirkovce. Vojna vihra jih je ponesla v hrvaško Zagorje, v Zlatar, kjer je Jožica delo babice opravljala dalje. Družina se jim je takrat povečala še za hčerko Nadico. Rada pove, da so se zagorske ženske, četudi revne, na porod veliko bolj pripravile kot pri nas. Pri najbolj revni hiši je bilo v te namene dovolj perila, najpogosteje stkanega doma. "Po drugi vojni so se časi neverjet- no spremenili. Porodnica je dobila pomoč, paket, v katerem je bilo naj- nujnejše za novorojenčka. Seveda je bilo tik povojni še marsikaj naro- be, vendar seje kasneje vse občutno izboljšalo, pa tudi čedalje več žensk je želelo roditi v bolnišnici. Težko je opisati razliko v življenju v teh kraj- ih pred vojno, po njej in danes, če tega nisi sam doživljal," niza Jožica dalje svoje spomine na neštete dne- ve, ko se ni vprašala, ali jo bo zeblo, ali bo mogoče mokra od dežja, ji bo ponoči sami na poti neprijetno. Ko so prišli ponjo, je vedela, da mora iti, peš ali s kolesom, prav vseeno, samo čimprej mora priti do hiše, kjer v porodnih mukah trpi ženska. "Človek se ob takšnem delu, ko moraš skrbeti še za družino, utrudi. Tudi jaz sem se, zato sem šla 1962. leta prvič v penzijo. Ker so ljudje še vedno prihajali, da bi pomagala pri porodih, sem pustila penzijo in bila v službi še vse do 1973. leta. Med 'mojimi' zadnjimi novorojenčki je Peter Kirič iz Ormoža, če ne štejem vnuka Sama. Ker so ženske rojevale v bolnišnici, sem kasneje opravljala bolj patronažno službo in skrbela, daje bilo s porodnico in dojenčkom vse v redu, ko sta prišla iz bol- nišnice," pripovedujebabica Jožica. Danes živi sama, mož Leon je umrl slaba dva tedna po slovenski vojni 1991. leta. V isti hiši, nad- stropje višje, živi hčerka Nada z družino. V njenem domu, v kate- rem najdeš nekatere lepe kose pohištva iz prejšnjih časov, je polno knjig, ki jih je pričela kupovati že zelo zgodaj. Z njimi sta se "zastrupi- la" tudi oba otroka, sin Darko, zo- bozdravnik, in hčerka Nada, ki poučuje na ormoški šoli. Zdravje jo še vedno služi, najboljši pa je njen spomin, ki z neverjetno natančnost- jo slika dogodke iz preteklosti. Svoj čas se je lotila celo pisanja spomi- nov, pa jih je po moževi smrti odložila. Čistoob koncu je vprašam, ali ji je ob porodu kakšna porodnica umrla in seveda kako je bilo pri novoro- jenčkih. "Hvala bogu, to se ni zgodi- lo. Med drugo vojno na Hrvaškem je sicer ena od porodnic umrla, ven- dar so me k njej poklicali šele takrat, ko je bila kakršnakoli zdravniška pomoč že prepozna. Nekaj novoro- jenčkov seje rodilo mrtvih, tu in tam sem morala katerega oživljati, dru- gače paje moje delo, lahko rečem, kljub vsemu potekalo dobro in srečno." Vida Topolovec S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Samoprispevek za zdravstvo? Ptujski izvršni svet je v četrtek razpravljal o poslanski pobudi dr. Lojzeta Arka glede bodočega občinskega samoprispevka. Ker sta od prve pobude pretekli skor^ dve leti, je skrajni čas, da se o njej izreče tudi občinska vlada. Sodeč po četrtkovi razpravi, ta želi pretehtano in strokovno odločitev, ki jo bodo podprli predsedstvo skupščine občine, poli- tične stranke, javni zdravstveni zavodi ter poslanci iz vrst zdravstva. Odgovor mora biti temeljit, saj je poslanec predlagal, da bi četrti občinski samoprispevek namenili za zdravstvo, konkretneje za ure- ditev prostorov dispanzerjev, reševalne sklužbe in za nakup medi- cinske opreme bolnišnice ter za gradnjo minoritske cerkve. Občin- ska ministrica za zdravstvo Silva Čerček podpira samoprispevek, saj bi s tako zbranimi sredstvi do leta 2000 v ptujski občini lahko nado- knadili razvojni zaostanek te dejavnosti. Ministrica za kulturo Kris- tina Šamperl - Purg pa se zavzema za konkreten program, ki bo časovno ločen glede na področja, kijih želi urediti. Vprašanje paje, ali je trenutek pravi, kljub temu da se je odnos do samoprispevka v zadnjem času močno spremenil. Odgovor naj bi dobili že konec me- seca, koboskupni sestanek vseh, ki so na kakršenkoli načinodgovor- ni za razvoj zdravstva v občini. V drugih točkah je ptujska občinska vlada v četrtek razpravljala o dodelitvi poslovnega prostora v najem z neposredno pogodbo. V iz- praznjene prostore na Slomškovi ulici 18 v Ptuju se bo naselil obrtnik domače obrti. Glede uporabe prostorovbivšega vojaškega skladišča v Novi vasi za potrebe društva za pomoč duševno prizadetim ose- ^^rn, osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in Zavcxla dr. Marijana ^^orštnarja pa bo izvršni svet dokončno odločil, ko bo dobil investicij- ski načrt ureditve teh prostorov. Podpira pa predvideno rabo t^h prostorov za izobraževalne, zaposlitvene in druge programe za pri- zadete osebe. ----m_ Pol ure za 1600 drevesc v slabe pol ure sov ponedeljek Zeleni Ptuja razdelili 1600 sadik rdečega hrasta, rdečega bora. macesna, poljskega javorja, smreke in jesena. Tudi' Velika gneča pred stojnico z delilci drevesnih sadik letos so tako Zeleni opozorili na prvi pomladni dan in predvsem na svoje prizadevanje za zeleno in čistejše okolje. Po odzivu ljudi lahko sodimo, da jim je veliko do urejenega in zelenega okolja. Upamo tudi, da bodo vse raz- deljene sadike posadili in da bo prizadevanje ptujske stranke Zelenih dose- glo svoj namen. JB MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 27. marca o krajevnem samoprispevku Razvoj kraja je naša odločitev, menijo številni krajani kr^evne skupnosti Miklavž pri Ormožu, ki se bodo v nedeljo, 27. marca, odločali o nadaljevanju krajevnega samoprispevka, že devetega. Ni jim vseeno, kako se bo razvijala i\jihova krajevna skupnost ali bodoča občina. Glasovalna mesta bodo odprta od 7. do 19. ure. Za Hermance bo glasovanje potekalo v gasilskem domu, za Kajžar v šoli Miklavž, na Krčevini pri Ivanuševih, v Velikem Brebrovniku v vikendu Avgusta Janežiča, na Vinskem Vrhu v dvorani, za Vuzmetince v gasilskem domu Hermanci in za Zasavce pri Šnajderjevih. Z zbranim denarjem bodo sofinancirali asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževali, obnavljali in gradili objekte v lastništvu krajevne skupnosti, obnovili miklavževsko cerkev, sofinancirali nakup opre- me za požarno varnost ter pokrivali stroške zaposlenih delavcev na krajevni skupnosti. Vida Topolovec REGIJSKO TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO Zmagali Ormožani v kulturnem domu na Zgornji Polskavi je bilo minulo soboto regijsko tekmovanje mladi in kmetijstvo. Tekmovalci - učenci srednjih kmetijskih šol in mladi kmetovalci • so prišli iz sedmih podravskih občin. Odgovarjali so na vprašanja s področja turizma na kmetiji, ribogojstva ter gnojenja. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Ormoža, na drugo mesto so se uvrstili tek- movalci iz Pesnice, na tretje pa ekipa iz Lenarta. Tekmovanja so se udeležili še tekmovalci iz Maribora, Ruš, Ptuja in Slovenske Bistrice. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja mladih kmetij- cev ter učencev srednjih kmetijskih šol, ki bo konec tega tedna v Sevnici. VT ORMOŠKE RAZGLEDNICE GRADNJA PARKIRNIH PROSTOROV Za poslovno stavbo Mercotorja Zarje Ormož, Policijsko postajo ter stanovanjskim blokom na Kolodvorski 2 so pričeli gradnjo 35 javnih par- Gradnja parkirnih prostorov kirnih prostorov za osebna vozila, saj parkirišč v Ormožu primanjkuje. Dela bodo končali v maju. Investitor je Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož. DO KONCA APRILA KONČANA POSLOVNO- STANOVAN JSKA ZGRADBA Na Ptujski cesti gredodela prigradnji poslovno-stanovanjskestavbev sklepno fazo. Med drugim bo tukaj šest stanovanj, drugo pa je namenje- no poslovnim prostorom. Tukaj bodo Center za socialno delo občine Ormož, Zavod za zaposlovanje - Urada za delo Ormož ter Zavod za zdravstveno zavarovanje. Polovica prostora v pritličju je namenjenega lekarni. Nova poslovno-stanovanjska stavba na Ptujski cesti Neprodaj je še nekaj stanovanj, cena kvadratnega metra pa je 1.750 DEM, prov tako pa še dva poslovna lokala s ceno 2.200 DEM za kvadrat- ni meter. Izvajalecgradbenihdel je bil Kograd izDravogrado, instalacijska dela pa opravljajo razni kooperanti. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan Ms ŠPORT INRAZVEDRlLa 24. MAREC 1994- TEDNIK PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 1953-1993 Ob 40-letmci VI. Leto 1971 je v zgodovini PD Ptuj vsekakor prelomno. Zraven planin- skega izletništva, ki so mu še zmeraj posvečali največjo pozornost, je društvo zelo razvilo skrb za vzgojo in izobraževanje svojih članov, posebej mladih, razvilo paje tudi markacijsko dejavnost in planinsko orientacijo. Srž delovanja je vsekakor mladiaski odsek, katerega načelnik je postal iz- redno požrtvovalen in neutruden Tone Purg, kije medtem doštudiral in se je lahko ves predal delu z mladimi planinci. V tem letuje članstvo naraslo za več kot 100 % - s 350 (v letu 1970) na izred- nih 857 registriranih planincev. Od tegajebilol50odraslihplanincev,373 mladincev in 334 pionirjev. Kot vidi- mo, seje najbolj povečalo število mla- dih planincev, kar je v prvi vrsti zaslu- ga mladinskega odseka in delavoljnih mentorjev na šolah. Število aktivnih šolskih planinskih skupin v občini se je povečalo na 10. Osnovnošolske skupine so bile na OŠ Dornava (mentor Janez Horvat), Hajdina (mentorica Marjana Pod- goršek), Breg - takrat Ivan Spolenak (mentor Simon Petrovič), Ljudski vrt - tedaj Franc Osojnik (mentor Jelka Vidovič), Mladika - tedaj Tone Žni- darič (mentor Boris Klemenčič), Gorišnica in Zetale, zraven tega pa so bile skupine še na Gimnaziji (mentor- ja Miroslav Gorše in Adolf Žižek), Srednji ekonomski šoli (mentor Jože Zelnarica in Tičarica nad Dolino triglavskih jezer. Čič) in na Šolskem centru za kovinsko stroko Ptuj (mentor Bogomir Bez- jak). Jeseni 1971 je bila ustanovljena še planinska skupina na OŠ Juršinci (mentor Janez Drevenšek). Ob takovelikem številu mladihpla- nincev, ki so bili še neizkušeni, je društvo moralo kaj storiti za njihovo osnovno planinsko izobrazbo. Zaha- janje v visokogorje - in mladi so hoteli prav v visokogorje - je postajalo zaradi neizkušenosti in vedno večje množičnosti vse bolj nevarno. Čutilo se je pomanjkanje sposobnega vod- niškega kadra, pa tudi vsi mentorji niso imeli dovolj planinskega znanja in izkušenj. Potrebno je bilo hitro ukrepati. Tudi gmotni položaj dmštva se je v tem času nekoliko izboljšal, omogočal je celo nakup nekaj opreme in prepotrebne planinske literature (karte, vodniki, dnevniki planinskih poti, priročniki, kompasi itd. ). Toje bilo za začetek. In vodstvo PD Ptuj se je odločilo organizirati planinsko šolo, prvo te vrste v Ptuju. Program šole je bil razdeljen na teo- retični (klasični pouk v šoli) in na praktični del (izlet na Boč, kjer so tečajniki trenirali orientacijoingiban- je v gorskem svetu). Teoretični del pouka je potekal v predavalnicah Šol- skega cent ra za kovi nsko stroko v Ptu- ju. Predavanja so bila vsak petek po 2 šolski uri, začela pa so se v petek, 5. marca, in končala 7. maja 1971. V tej šoli so predavali: Simon Petrovič (zgodovina planinstva, spoznavanje gorstev in organizacija planinstva). Tone Purg (oprema, nevarnosti v go- rah, priprava in izvedba izleta), Lojze Cajnko (orientacija), Janja Vogrinec (prva pomoč), Jože Melanšek iz Ve- lenja (vremenoslovje), Mirko Šoštarič iz Maribora (gorska narava - flora in favna) in Lojze Kraigher iz Maribora (GRS). Po koncu teore- tičnega dela je vodrstvo PŠ izvedlo testiranje slušateljev in se preprilčalo o količini osvojenega znanja. Nato so izvedli še dve vaji iz orientacije in izle- te na Resevno, Boč in Donačkogoro. Prvo planinsko šolo v Ptuju je uspešno končalo 55 slušateljev (vpisa- nih je bilo 86). Slovesen zaključek s podelitvijo diplom je bil 23. maja 1971 naDonački gori. V poletnih mesecih so v PD Ptuj pri- zadevno iskali kandidate za vodniški kader, obenem pa so uspešno organi- zirali številne izlete in pohode. Tega leta so opravili tečaj in izpit za mentor- je planinskih skupin: Janez Horvat iz Domave, Anica Kvas iz Ptuja, Franc Kekec iz Gorišnice in Marjana Pod- goršek iz Ptuja, tečaj in izpit za mla- dinske vodnike pa so uspešno opravi- li: Mirko Bezjak, Lojze Cajnko, Slav- ko Cimerman in Dorica Dolenc. Ta- koj sose vključili v deloin takodvignili kvalitetni nivo dejavnosti. Trije men- torji in inštruktorSimon Petrovičsose udeležili tudi seminarja na Zelenici, načelnik MO Tone Purg pa posveta načelnikov MO v Poštarskem domu pod Uršljo goro. Jeseni je prišla v Ptuj večja skupina planincev izTrstenika iz Srbije in ptuj- ski planinci so jih popeljali na Boč, naslednje leto pa so jim vrnili obisk v Srbiji. Ptujski planinci so izvedli v letu 1971 čez 30 izletov, od katerih so bili neka- teri večdnevni. Naštel bom samo ne- katere odmevnejše: večdnevni izlet na Kopaonik, tridnevni izlet na Triglav, tridnevni izlet na Mojstrovko, Prisoj- nik in Razor, opravili so zasavsko transverzalood Kumrovca do Kuma, kozjaško od Maribora do Dravogra- da, pohorsko od Maribora do Slovenj Gradca inštevilne druge ture, kot npr. na Špik, Storžič, Uršljogoro, Šmohor, Konjiško goro. Golte, Golico, Do- brač. Ravno goro, Kozjak itd. Leta 1971 je društvo organiziralo tudi več zanimivih planinskih preda- vanj. Najodmevnejšeje vsekakor bilo o vzponu na Matterhorn predavatelja Lojzeta Kraigherja iz Maribora. Pre- davanja z lepimi diapozitivi pa so še imeli: Franček Vogelnik na OŠ Tone- ta Žnidariča, Franca Osojnika in Iva- na Spolenaka ("Po slovenskih go- rah"), Simon Petrovič in Lojze Cajnko na OŠ Žetale, Dornava, Hajdina, Vi- dem pri Ptuju, Juršinci, Destrnik, Le- skovec, Podlehnik, Cirkovce, Cirku- lane, Gorišnica in Markovci, Mirko Šoštarič iz Maribora za zbrane planin- ce in Franček Vogelnik na Gimnaziji, Srednji ekonomski šoli in na Šolskem centru za kovinsko stroko. Kot so starejši pridno delali "Slo- vensko planinsko transverzalo", tako so se pioni rji pridno vključevali v akci- jo "Pionir - planinec". V letu 1971 so mladi planinci prejeli eno srebrno in 12 bronastih značk za opravljene izle- te v tej priljubljeni akciji mladih pla- nincev. JJ. ŠPORTNI PORTRET Boris Kraboi\ja - včeraj atlet, danes trener Boris Krabonja je eden najbolj znanih in najboljših ptujskih atletov v zadnjih letih. Po polnih trinajstih letih treninga, v katerih je dosegel odličnih 48,38 sekunde v teku na 400 in 1:51,16 sekunde na 800 metrov, se je odločil, da se bo posvetil le še treniraivju... - Zak^ si se prav po svoji naj- boljši sezoni odločil zapustiti ste- zo? Boris Krabonja: "Odločitev je bila težka, ena najtežjih v mojem življenju, ampak vsake lepe stvari je enkrat konec, tudi atletike. Odločil sem se pač, da ljubezen do atletike prenesem na mlajše generacije. Tudi kolegi na stadionu me sprašujejo, zakaj odhajam sedaj, ko sem najboljši, ko sem dosegel rezul- tate, ki tudi v slovenskem merilu ne- kaj pomenijo. Ne moreš vedeti, ali bi še napredoval ravno sedaj, saj so tu poškodbe, ki pridejo nepredvide- no. Za to, da ne bom več treniral, sem se odločil predvsem zaradi službe. Tako kot sem bil prej disci- pliniran atlet, želim biti sedaj disci- pliniran in dober profesor." - Kaj je najpomembnejše pri do- seganju dobrih rezultatov? Boris Krabonja: "Za rezultate se moram zahvaliti svojemu trenerju Prstcu, ki je res strokovno vodil zadnja tri leta mojih treningov. Iz- redno pomembna je tudi moja dis- ciplina v športu. Športnik mora biti discipliniran in samo delo prinese rezultate, vse drugo je postransko, tudi talent je relativna stvar." - Kaj pomeni v športu delo? Koli- kokrat si treniral, koliko si pretekel ...? Boris Krabonja: "Zadnje leto je to pomenilo 8 do 9 treningov na te- den, v mesecu sem pretekel pri- bližno 150 do 180 kilometrov. Kaj pomeni biti marljiv? Pomeni, da ta- krat, ko je 30 centimetrov snega, ko je minus 10 stopinj, ko je slabo vre- me, ko je dež, ko je mrzlo, greš ved- no na stadion in opraviš trening, da napraviš to, tudi ko ni trenerja, tudi ko si sam, da ne greš ob petkih zvečer v diskoteko kot večina prija- teljev, ker te ob sobotah čaka še en trening. To me v zadnjih letih sicer ni več težilo, kot srednješolca pa." - Atletika je izredno garaški šport. Če bi se lahko odločil še en- krat, ali bi se odločil za kak drug šport, ki morda na lažji način pri- nese razul tat? Boris Krabonja: "Ne, nikoli. At- letika bi bila tista, s katero bi se ukvarjal, tudi če bi se še enkrat rodil. Atletika je garaški šport, je pa tudi kraljica športov. Do kraljice moraš imeti spoštljiv odnos in do atletike imamo tudi atleti spoštljiv odnos. Ponavadi se garanje pozabi ob do- brih rezultatih." - Sed^ že nekaj mesecev sam zase ne treniraš, pač pa treniraš mlade. Koliko imašsvojih atletov? Boris Kraboi\ja: "Tri dekleta in fanta." - Kakšni so tvoji občutki, ko si s čisto drugim namenom, z drugo na- logo na tem istem stadionu, kjer si prej leta in leta tekel zase? Boris Krabonja: "Prva dva mese- Atlet in sedaj trener Boris Krabonja ca sem bil bolj ali manj izgubljen, ni- sem imel občutka zanje, saj sem jaz lahko toliko in toliko treniral, ti otroci pa ne morejo. Njihove spo- sobnosti in moje želje po njihovi uspešnosti smo sedaj uskladili, vsaj mislim, da smo, saj se že bolje poz- namo. Še vedno grem rad na sta- dion." - Ali si se v svoji razmeroma dolgi športni poti naučil kaj takšnega, kar bi želel svojim učencem pred- staviti na drugačen način, kot sta tvoja trenerja tebi? Boris Krabonja: "S trenerjema Čučkom in Prstcem sem imel srečo. Verjetno jih bom skušal naučiti biti trmast in uporen. S svojo trmo sem napravil tudi kaj slabega zase, predvsem pri poškodbah, ko sem kljub poškodbi iz trme še naprej tre- niral, potem paje bilovednoslabše. Biti trmast, ampak pametno trmast v svojo korist, ne pa proti sebi! Po- membno je, da to, kar se v športu naučiš, preneseš tudi v življenje." - Ali prihajajo na stadion mladi ljudje s prevelikimi željami? Ali $o potem razočarani? Boris Krabonja: "Pri teh štirih, ki jih treniram, opažam, da so prišli nekateri z velikimi ambicijami, ne- kateri za zabavo. Po treh, štirih letih treninga pavvečinipričnemosanja- ti o velikih razultatih. Čeprav si do- poveduješ, da še imaš možnost, vidiš potem v svojih zrelih atletskih letih, kakšne so realne možnosti. Nikoli na primer nisem sanjal o tem, da bom olimpijski prvak, sem pa sanjal, da bom slovenski repre- zentant, da bom jugoslovanski re- prezentant - zadnja želja se mi ni uresničila." • Ali se je v trinajstih letih na sta- dionu kaj spremenilo? Boris Krabonja: "Sedaj nam bodo pripeljali novi leš, sicer pa seje zamenjalo veliko ljudi, vendar pri- hajajo na stadion ljudje s podobni- mi željami, načrti, to so še vedno isti ljudje." - Se ti zdi, da bo ptujska atletika preživela? Atletika namreč v Ptuju ni množičen šport, tudi drugje ne. Boris Krabonja: "Žal to ni množičen šport. Žal zato, ker je tek, gibanje v prostoru osnovno gibanje, ki ga potrebujejo ljudje. Atletika bo preživela, dokler bomo imeli take atlete, kot jih imamo. Meni je bil Mirko Vindiš vedno vzoren tekač, najbrž je vsak dober atlet komu vzor. Najbrž v Ptuju ne bo vrhun- skih atletov, ker tudi pogojev ni za to, preživela pa atletika bo." Milena Zupanič vbetnavskem gradu za super model leta v oddaji poglej in zadeni. fotografija: foto & music bojan mihalič TEDNIK -24. MAREC 1994 ŠPORT - 15 NOGOMET 3, slovenska liga - vzhod Rezultati tekem 12. kola: Drava - Slo- venj GradecO: 1,KOBFord-CaissaAlu- ] fninij 0:0, Impol - Triglav 1:0, Pohorje j IVtegras - Dravograd 0:0, Papirničar - Žalec 1:1, Kovinar - Svoboda 3:1, Rače -: PobrežjeO:!. • 1 Dfava............................... 13 7 3 3 28:16 17 ; 2 Kovinar............................13 6 5 2 20:16 17 [ 3.Pap.rničar.........................13 6 4 3 1 9:10 16 ] 4Žalec................................13 5 6 2 17:11 16 ; 5 Caissa Aluminij.................13 6 3 4 27:19 15 , 6 Slovenj Gradec.................13 6 3 4 17:13 15 I 7 KobFord...........................13 4 5 4 20:19 13 j g Dravograd........................13 4 4 5 22:20 12 '■ 9 Rače................................ 13 5 2 6 19:21 12 i 10 Svoboda.........................13 4 4 5 16:20 12 i nPohorieMegras..............13 4 3 6 19:26 11 ; 12, Impol.............................13 3 4 6 12:15 10 : 13.Pobre}ie.........................13 3 3 7 11:27 9 j 14.Trgotrans......................13 2 3 8 13:27 7 i Pari 14. kola: soi>o/a, 26. marca, ob 15. ' uri: Caissa Aluminij-Rače, Trgotrans-i Drava, Impol-Pohorje Mogras, Dravo-; grad-Papirničar, Slovenj Gradec-KOBJ Ford, Žalec-Kovinar, Svoboda-Po-' brežje. '' Pari 15. kola: sreda, 30. marca, ob 15. > uri: Drava-Pohorje Megras, Pobrežje-i Caissa Aluminij,Svoboda-Impoi, Rače-; Žalec, Kovinar-Slovenj Gradec, KOB j Ford-Dravograd, Papirničar-Trgotrans J I. MEDOBČINSKA LIGA | MNZPTUJ I Rezultat preložene tekme 7. kola:^ Žoga Stojnci-Videm 2:2 t.Skorba.............................11 9 O 2 28:07 18 i 2.6erečjavas......................11 8 2 1 25:07 18 J S.ŽogaStojnci.....................11 6 4 1 21:09 16 : 4.Slovenjavas........-1 .........11 6 1 4 17:16 12 i S.Središče.......................... 11 5 1 5 25:17 11 j BHajdina............................. 11 3 5 3 18:18 1 1 j 7.Rogoznica........................11 3 4 4 15:18 10 i 8. Pragersko.........................11 4 2 5 18:23 10 j S.Markovci..........................11 3 2 6 13:20 08 j lO.Dornava.........................11 3 2 6 15:23 08 i 11.Videm............................11 2 2 7 15:25 06 \ 12.Gorišnica..........-1 ..........11 1 1 9 10:37 02 ^ Pari 12. kola: nedelja, 27. marca, ob] ^0.30: Hajdina-Rogoznica, Dornava-: Žoga Stojnci; ob 15. uri: Slovenja vas-- Gerečja vas, Središče-Videm, Markov-: ci-Gorišnica, Pragersko-Skorba. i MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ ; Rezultati tekem 13. kola: Impol-Skor- ba 3:0, Hajdina-Rogoznica 2:0, Bukov-- ci-Markovci 1:0, Sp. Poskava-Žoga' Stojnci 2:0, Pragersko-Dornava3:0, Slo- \ venjavas-GorišnicaO:2,Videm-Gerečjai vas6:l. 1 Sp.Polskava.....................13 12 O 1 45:20 24 i 2 Dornava...........................13 11 1 1 58:09 23 1 3. Žoga Stojnci..................... 13 09 1 3 28:23 19 j 4 Videm..............................13 09 O 4 48:24 18 ] 5. Pragersko'.........................13 08 O 5 28:25 16 ; 6 Impol...............................13 06 2 5 24:19 14 \ 7.Rogoznica........................13 6 1 06 32:30 13 j 8. Gerečja vas......................13 4 4 05 38:39 12 i 9 Gorišnica............-1 .......... 13 5 2 06 22:17 11 ■ 'OHaidina...........................13 5 1 07 31:30 11 ; II. Slovenja vas..................13 3 1 09 20:36 07 ^ 12-Bukovci............-2 ..........13 3 1 09 17:42 05 : l^.Markovci........................13 2 O 11 17:50 04 ^ 14 Skorba.............-1 ..........13 1 O 12 16:60 01 ' Pari 14. kola: sobota, 26. marca, ob 15. \ "n; Skorba-Gerečja vas. Videm-; Gorišnica, Slovenja vas-Dornava, Pra-; gersko-Žoga Stojnci, Sp. Polskava-Mar-: kovci, Bukovci-Rogoznica, Hajdina-j • mpol. i Branko Lešnik | DRAVA-SLOVENJ j GRADEC (0:1) \ Solidna ekipa Slovenj Gradca je; poskrbela za največje presenečenje' l^ola, saj je v Ptuju premagala vodečo. Dravo. Na tekmi s številnimi priložnost-; iii je odločal en sam gol. Igraje bila do-j '^^j povprečna, šezlasti v nadaljevanju. V .opravičilo kaže omeniti izredno slabe; razmere (močan veter), koje bilo težko i izpeljati vsakršno bolj domiselno akcijo. 1 Gostje so presenetili favorizirane; Ptujčane s taktično zelo dobro igro. Mo- • dri tokrat niso blesteli, tako da so na-' sprotniki pogosto prihajali do "besede".; 'gra v napadu je bila premalo ambicioz-i na.dabitekmodobili.Odločilnizadetek; je bil dosežen v 30. minuti. Gostujoči na- i Padalec Omič je z veliko sreče in si pomočjo vetra z razdalje več kot 30 me-' 'rov premagal sicer zanesljivega vratarja' •^'ingerja. ^ drugem delu so igro v svoje roke j Prevzeli nogometaši Drave, silovito na- P^dli, toda Slovenjgrajčani so uspeli j RO KO MET Porazav predzadnjemkolu V predzadnjem kolu prve državne moške rokometne lige so člani Drave v soboto zvečer izgu- bili v Slovei\j Gradcu in so trenut- no osmi, Velika Nedela paje iz- gubila v Trbovljah. V drugi ligi so Ormožani v gosteh s 14:15 izgu- bili z vodilnim Krškim. Medtem ko sta Velika Nedelja in Ormož pred zadnjim kolom brezskrbi, v prihodnjem prvenstvu pa bosta konku- renta v vzhodni drugi ligi, bo za Dravo zelo pomembno. Ptujčani so se med osem najboljših praktično že uvrstili, zadnje kolo paboodločaloo razvrstitvah in s tem o nasprotnikih v končnici. PREVENT-DRAVA 22:19(12:8) Na polovici prvega polčasa je bilo pred skoraj polno dvorano v Slovenj Gradcu še 4:3 za domačine, a so nato v nekaj mi- nutah izkoristili napake Drave v napadu in s protinapadi prišli do petih zadetkov prednosti. Ptujčani so v tem delu zapra- vili dve sedemmetrovki in nekaj lepih priložnosti, igrali pa premalo podjetno. Verjetneje k temu največ prispevalaod- sotnost Renata Vugrinca, ki je zaradi poškodbe tekmo gledal s tribun, v zadnjih tekmah paje pokazal zelo dobro formo. Začetek drugega polčasa ni obe- tal nič dobrega, saj so domači ob izkl- jučitvah pri Dravi in nenatančnosti v na- padu prišli celo do sedmih zadetkov prednosti (1.5:8). Dobrih deset minut pred koncem je bilo 19:13, vendar so domačini že težje dosegali zadetke, saj sta dobro branila Krauthaker in Mlakar. Drava je hitro zniževala in se približala na dva zadetka, 20:18, vendar ji je za pre- senečenje zmanjkalo idej v napadu in odločnosti. drava: krauthaker, novak 1, miko- lič, belančič4, terbuc 1, hmjadovič3,a. potočnjak, n. potočnjak 1, sagadin 1, mešll.privšek 7. mlakar. OMNIKOM RUDAR • VELIKA NEDELJA 26:19(15:6) velika nedelja: kovačec, a. mesarec, zorli 2, trofenik 2, ivanuša, kumcr 2, bczjak, sok 1, novak 1, s. mesarec 11, be- lec, gaberc. DRAVA ■ SLOVAN in VELIKA NEDELJA- ANDORJADRAN V soboto bo zadnje, 22. kolo. V ptujski dvorani Center se bo Drava v pomemb- nem srečanju pomerila s trenutno dru- gim Slovanom. Oboji točke še kako po- trebujejo: Drava zato, da se izogne osmemu mestu in Pivovarni Laško v končnici, Slovan pa za ohranitev druge- ga mesta. V Veliki Nedelji bo gostoval Andor Jadran, ki se bori za drugo mesto. Tekmi bodo začeli ob 19. uri. V Veliki Nedelji bo ob 16.30 še tekma dmge lige Ormož-Zagorje, l.kotar NAMIZNI TENIS Strašek presenetil v Preserju je bilo tekmovanje najboljših mladincev v namiznem tenisu za TOP 12, na katerem je v prvi skupini Ptujčan Urh Strašek presenetil z osvojitvijo drugega mesta. Zaenkrat je Urh še član Po- trošnika iz Murske Sobote, vendar se vrača v Ptuj in gaje na tem tek- movanju vodil trener matičnega kluba Ivo Pšajd. Najboljšo igro je prikazal v polfinalu, ko je izločil domačina Petrovčiča. S to uvrstit- vijo se vrača med resne kandidate za nastop na evropskem prvenstvu v Parizu. Na tekmovanju mladink v Ljubljani pa je Breda Mojsilovič zmagala v drugi skupini, čeprav je več kot dve leti mlajša od nasprot- nic. I.k. TENIS; Tina Vukasovič prvakinja za članice v ponedeljek se je na igriščih teniškega centra Gradiant v Tomačevem v Ljubljani končalo dvoransko teniško prvenstvo Slo- venije za posameznice. To je pri- neslo že drugi naslov članici TK Branik Maribor, Ptujčanki Tini Vukasovič, kije k lanskemu naslo- vu poletne državne prvakinje do- dala še naslov dvoranske državne prvakinje v letu 1994. V finalnem dvoboju sta se tudi letos pomeriličlanici BranikaTina Križan in Tina Vukasovič. Pred srečanjem je bila Tina Križan izra- zita favoritinja, saj ji veliko bolj kot Tini Vukasovič ustreza igranje na travi. Poleg tega seje pred kratkim vrnila iz Avstralije, kjer je nekaj mesecev igrala na travi. Njena igra paje tudi agresivnejša. Čeje bila lanska zmagaTine Vu- kasovič še presenečenje, letos tega ne bi mogli reči. Dvoboj je bil od vsega začetka lep in kakovosten, igralki sta igrali n-^ vse moči, na koncu je zmaga pripadla razpo- loženi Tini Vukasovičz rezultatom 6:4,6:7(5), 7:5. Dvoranskega državnega prvenstva v tenisu za ženske se je udeležila tudi Nena Vukasovič, ki jo Tina Vukasovič izločila včetrtfi- nalu z rezultatom 6:1. 6:3. Tudi Nenaje igraladobro. Dočetrtfina- la je premagala Ano Škafar iz Olimpije z rezultatom 6:1, 6:3 in Tino Pihnik iz Železničarja, ki vel- ja za eno najbolj obetavnih mladih teniških igralk Slovenije, z rezulta- tom 3:6,7:5,7:6. Tina Vukasovič je bila zmage iz- redno vesela. Zmagala paje tudi zato, ker ni bilavvlogi favoritinje in seje hotelapotrditi. Aprilajočaka kar nekaj pomembnih nastopov, med drugim na Federation Cup za slovensko reprezentanco. Zaradi priprav na maturo bo maja manj tekmovala. Junija pa bo več turnir- jev doma (v Murski Soboti in Mari- bom) ter v Hrvatski, v Zagrebu. MG KOLESARSTVO Vsako letoorganiziraKKMetallia Commerce iz Zagreba tradicionalno tekmovanje na kronometer okrog je- zera Jarun v dolžini 63 kilometrov. Letošnje dirke se je udeležilo okrog 150 kolesarjev iz vse Slovenije in Hrvaške. Dečki in mlajši mladinci so morali prevozit i en krog, starejši mla- dinci pa dva. Odličen ekipen rezultat so do.segli ptujski dečki-A, saj so zasedli 4. mes- to Miha Žohar, 6. Matej Marin in 11. Jernej Finžgar. Pri ml. mladincih je zmagal Peter Ribič iz KK Krka, kolesarji KK Per- utnine Ptuj pa so bili odlični s 5. mes- tom Uroša Gramca in 7. Boštjana Arnuša. Še bolj so se izkazali st. mla- dinci, kjer je bil Miran Kelner 2., 6. mesto paje dosegel Peter Purg; l.je bil Martin Drganč iz Krke. A.P. TENIS Alen Horvat v polfinalu #Trije člani TK Ptuj so uspešno igrali na zimskem pokalu Alpe- Adrija v avstrijskem Celovcu. Med igralci iz več državje v konkurenci do 16let Alen Horvat zasedel 3.-4. mes- to. Črto Gobec in Žiga Žigman pasta se v kategoriji do 14 let prebila med 16 najboljših. # Na manjšem dvoranskem tur- nirju v Litiji je Urška Jurič v finalu mladink do 16 let premagala Barba- ro Prislan, prav tako iz TK Ptuj. Pri fantih do 14 let so se Robi Pisar, Miki Nahbergerin Miha Jernejšek uvrstili v četrtfinale - med osem najboljših. 0 Manj uspešni so bili Horvat, Žigman in Gobec na turnirju mla- dincev do 161etvKranju.Taje pote- kal na umetni travi. Vsi so izpadli že v kvalifikacijah. T.K. , TEK NA SMUČEH Kraljevi tek na smučeh Znameniti Vasaloppet ali kraljevi tek na smučeh v dolžini 90 kilome- trov, ki ga organizirajo v švedskem kraju Mora zapovrstjo že 70 let, je le- tos privabil 19.590 tekačev, med nji- mi tudi 60 Slovencev. Teka, ki ga pri- pravljajo v spomin na svojega kralja, kije leta 1521 pretekel to pot skupaj s svojimi vojščaki, sta se udeležila tudi ptujska maratonca Rado Ačimovič in Sergej Pavličev. Dose- gla sta 5.469. oziroma 8.204. mesto, vendar sta kljub temu zmagovalca, saj so to vsi, ki 90-kilometrsko raz- daljo uspejo preteči v dvanajstih urah. "Organizacija tako množične pri- reditve je bila vrhunska, saj je vse šlo tekoče. Kljub temudajeobvsej pro- gi stala nepregledna množica gledal- cev, je bilo samo dan kasneje vse čisto in urejeno. Tekli smo po sed- mih stezah, startna linija paje bila dolga kilometer in pol," je povedal Rado Ačimovič. Sicer pa sta tako Ačimovič kot Pavličev preizkušena udeleženca te- kov na smučeh. Prvi je letos pretekel že 50 kilometrov nemškega teka K6- nig Ludvvig Lauf, Pavličev pa se naj- večjih tekov udeležuje redno in je tudi nosilec posebne značke. McZ Mirko Vindiš V soboto na svetovnem prvenstvu v krosu V slovenski reprezentanci, ki bo 26. marca nastopila na sve- tovnem prvenstvu v krosu v Bu- dimpešti, bo tudi znani ptujski maratonec Mirko Vindiš. Na vprašanje, kaj pričakuje od tek- movanja, je povedal: "Le eno večjo izkušnjo. To je še edino ve- liko tekmovanje, na katerem še nisem sodeloval. Ta kros mi ni pisan na kožo, pa tudi nisem rav- no kros tekač. Ko pridejo atleti iz afriških držav, je seveda to nji- hova dominacija. Med prvih dvajset se bo težko uvrstil kakšen Evropejec, kaj šele ne- specialistzakros." D.Klajnšek JUDO 3. mednarodni pokal v Murski Soboti v soboto, 19. marca, je bil v Mur- ski Soboti 3. mednarodni judo pokal. Na njem je sodelovalo 17 klubov z 212 tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Tekmovali so v treh starostnih skupinah: mlajši dečki,starejši dečki in mladinci. Naj- bolje seje odrezala ekipa Gorišnice, ki jezmagalavskupni razvrstitvi s73 točkami pred drugouvrščeno ekipo Murske Sobote, ki je imela 66 točk. Ptujska Dravaje osvojila peto mesto. Judoisti Gorišnice so se razvrstili takole: pri mlajših dečkih: do 27 kg 2. DaniRus;do30kg: I.JožeKokol; do 42 kg: 1. Denis Rus. 5. Mirnes Alič; pri starejših dečkih: do38 kg2. Boštjan Vinkovič; do 42 kg: 2. Do- nald Rus, 3. Damjan Ivančič; do 55 kg: 3. Filip Žnidarič, 5. Marjan Žuran;nad71 kg:3.DamjanBronše; pri mladincih: do 60 kg 1. Fabjan Kovačec; nad 95 kg 1. Slavko Plošen- jak. Najzanimivejša je bila finalnabor- ba do 86 kg, ko sta se borila Marko Petek i n borec ptujske Drave Rogelj. Petekje zmagal in tako dokazal,daje trenutno najboljši judoist v svoji ka- tegoriji. Od ptujski tekmovalcev je prvo mesto v svoji kategoriji osvojil Niko- laSenečič. NOGOMET obdržati prednost in doseči odmevno zmago. Trener Jože Hadler je takole ocenil dogajanje: "Nisem zadovoljen, seveda pa ne mislim obupati že nastartu. Škripl- je predvsem v napadu, kar je na nek način logično. Po mesecih hudih napo- rov in preizkušenj je nadaljevanje vse prej kot zabaven nogometni izlet." Ivo Komik KOB FORD - ALUMINIJ 0:0 v zaostali tekmi zadnjega jesenskega kola v 3. državni vzhodni nogometni ligi so nogometaši iz Kidričevega gostovali v Kungoti ter dosegli pomembno točko v- boju za vrh prvenstvene razpredelnice. Ves čas srečanja so imeli igralci Cais- se-Alumija rahlo terensko iniciativo. Žal v vetrovnem vremenu in na dokaj kratkem igrišču niso uspeli realizirati ustvarjenih priložnosti - streli R. Hojni- ka, Kmetca in Pavlica niso zadeli domačih vrat. Med drugim jesodnikŠpi- ler po intervenciji svojega pomočnika razveljavil zadetek nogometašev iz Ki- dričevega. V soboto, 26. marca, ob 15. uri bodo nogometaši Caisse Aluminija gostili eki- po Rač. Z morebitno zmago bi se Ki- dričani približali vrhu prvenstvene raz- predelnice. Ekipa Račje zelo neugoden nasprotnik, ki je z nekaterimi čudnimi rezultati v prejšnjih sezonah obstal v tej ligi. Pomoč občinstva bo vsekakor po- trebna. ^ Danilo Klajnšek KAJAK IN KANU V soboto bo Ptuj dobil še en šport- ni kolektiv. Ob 19. uri bo namreč v Okrepčevalnici Cebek v Pivkovi ulici ustanovna skupščina kluba kajak - kanu. I.k. BOKS Boksarski klub Ptuj bo v soboto popoldan v športni dvorani Mladika izvedel prijateljski dvoboj s Hero- som iz Gradca. Za dobro razpo- loženje bosta poskrbela Luka in Pepi, pripravljajo pa tudi modno re- vijo. Prireditevbodozačeli ob 16. uri. I.k. 24. MAREC 1994-TEDNIK 16- NASVETI_ Ceiovita sanacija odla- gališča smeti v Brstju Odlagališče Brstje je nastalu v opuščenih gramoznicah, ki so bile izkopane na površini 5-6 ha ob cesti Ptuj - Dornava v bližini naselja Brstje. Izkopi so bili 6-8 m globoko, ponekod pa še več- tudi do nivoja podtalnice 10 m. Kot je pri nas običaj, so prebivalci Ptuja in okolice v "jame" začeli odvažati smeti, leta 1979 paje Komu- nalno podjetje Ptuj dobilo lokacijsko dovoljenje za ureditev odla- gališča na delu tega območja. Odlagališče je doslej obratovalo brez uporabnega dovoljenja, saj niso bili na njem izvedeni praktično nobeni ukrepi za zavarovanje okol- ja pred škodljivimi vplivi. Tako iz- cedne vode prosto odtekajo v pod- talnico, plini nekontrolirano uhaja- jo v ozračje in potujejo po prepust- nih gramoznih tleh, v okolje se širijo emisije prašnih delcev, veter raz- naša odpadke. Tako odlagališče se- veda moteče deluje v okolju, ki je tako blizu naselja naeni strani in po- kopališča na drugi strani. Občina Ptuj že nekaj let išče novo, primernejšo lokacijo odlaga- lišča, vendarzaenkrat neuspešno. Praksa pri nas in tudi drugod v svetuje pokazala, da traja postopek pridobivanja lokacije kar nekaj let. Potrebno je namreč izvesti obsežne analize prostora iz vseh vidikov nar- avnih danosti (poseljenost, vodo- varstvena območja, poplavna in plazovita območja, potresna območja, lega podtalnice, kmetij- ska območja, omejenost razpo- ložljivega prostora itd.), ki onemo- gočajo vključitev odlagališča v pros- tor. Ko pa so znane površine, ki so primerne za odlagališče, je potreb- nole-te raziskati šezvidikaprepust- nosti podlage, stabilnosti, reliefnih in klimatskih pogojev itd. Seveda tukaj niso zanemarljivi problemi lastništva, postopki za pridobivanje soglasij in tehnične dokumentacije. Tako se je občina Ptuj znašla pred problemom, kam z odpadki v prehodnem obdobju, ko bo na neki novi lokaciji lahko zgradila sodob- no deponijo komunalnih odpad- kov. Skupaj s podjetjem Čisto mes- to, ki skrbi za odvoz in odlaganje od- padkov, je zaradi teh dejstev prisil- jena čim bolj racionalno izkoristiti razpoložljiv prostor na sedanji lo- kaciji, kije kot odlagališče opredel- jena tudi v prostorskih aktih. Ven- dar je uporaba tega odlagališča mogoča še nekaj let le s sanacijo ob- stoječega stanja in nadaljevanjem odlaganja ob sodobni, popolni zaščiti okolja pred škodljivimi vpli- vi. Za izvedbo sanacijeje bil izveden razpis, občina Ptuj paje imenovala projektni svet, ki je nadziral izbiro izvajalca (izbran je bil VG biro Ma- ribor), zdaj pa izvaja nadzor nad de- lom izvajalca projekta in nosilca sa- nacije. Sanacijski projekt je v fazi idejne- ga projekta, kije podlaga lokacijski dokumentaciji. Pred pričetkom projektiranja smo izvedli geo- tehnične in hidrogeološke raziska- ve na opuščenem delu odlagališča, na aktivnem delu in ob njem. Vgra- dili smo 5 kontrolnih piezometrov, ki bodo služili za odvzem vzorcev vode - podtalnice. Nameščen je me- rilec vetra, opravljene so bile anali- ze vzorcev podtalnice. Na osnovi teh raziskav smo pred- videli potrebne sanacijske ukrepe ter vse tehnične ukrepe, potrebne za nadaljevanje odlaganja na tak način, da bodo negativni vplivi na okolje zmanjšani na najmanjšo možno mero. Najakutnejši je problem zdaj ak- tivnega dela deponije, ki najbolj ogroža okolje. Ureditev obsega: ograditev deponije, ureditev vstop- ne kontrole odpadkov glede količine in kvalitete, delno selek- cioniranje dopadkov, začasno skla- diščenje kosovnih odpadkov, gradnjo garažnega objekta za kom- paktor, predvsem pa zmanjšanje odprte površine odlaganja in dnev- no prekrivanje. Tako bo pre- prečeno širjenje smradu in prašnih emisij proti najbližjim bivalnim ob- jektom. Na tem delu odlagališča je na razpolago prostor le za odpadke, nastale v enem ali dveh letih. Naslednja faza projekta predvi- deva ureditev novega dela odlaga- lišča s širitvijo proti jugu v obstoječo gramoznico velikosti približno 1 ha, kar pomeni možnost odlaganja še za 5, 6 let. Novi del odlagališča bo urejen v skladu z vsemi zahtevami sodobne deponije: večplastno te- snenje dna in brežin ter ureditev drenažnega sloja in cevnega dre- nažnega sistema za zajem izcednih vod, ki se bodo po izčrpavanju od- peljale na čiščenje na centralno čis- tilno napravo. Predvidena je tudi etapnost vgrajevanja odpadkov, ki bo omogočila optimalno možnost zaključevanja deponije ter sočasno rekultivacijo zaključnih delov v njivske ali travniške površine. Pred- videno je tudi kontrolirano odplin- jevanje deponijskega telesa. Tretja faza projekta obsega sana- cijo opuščenega dela deponije ob cesti Ptuj - Dornava. V tem delu de- ponije so razgradni procesi po izkušnjah sodeč v zgodnji zaključni fazi in na osnovi analiz vode lahko pričakujemo, da se bo stanje bistve- no izboljšalo, če bomo meteornim vodam preprečili dotok v odpadke. Projekt predvideva vodotesno pre- kritje tega dela odlagališča in preu- reditev površine delno v travnike, delno pa v asfaltno površino, ki bo namenjena parkirišču ali v druge funkcionalne namene. Na tak način bo zaključen tudi aktivni del odla- gališča. Po uspešno končani celoviti sa- naciji bo v Brstju ostala pretežno travniška površina, robovi deponije pa bodo zarasli z drevjem. Darinka Ignjatovič, dipl. gr. ing. OBNOVA PAŠNIKOV Strojno vsejavanje v rušo Vsejavanje v rušo je način obnove pašnika ali travnika, pri katerem s speci- alnosejalnicodirektnovsejavamosemetravin detelj vže obstoječo travnorušo. Če je ruša preredka (izmjenost, prizadetost po suši, mrazu ...), vsejavamo iz- brano t ravno-deteljno mešanicoglede na tip tal in način izrabe travne površine (paša ali košnja). Vsejavanje bouspelu, če bodo tla dovolj vlažna za vznik posev- ka, zrak dovolj topel za rast nove setve, tekmovalnost rastlin stare ruše za svet- lobo pa učinkovito nadzorovana. Z vsejavanjem v rušo povečamo delež rodovitnejših, požlahtnjenih sort trav in detelj, ki dajo večji pridelek mrve ali paše pod pogojem, da so vzpostavljene razmere za rast novo vzniklih rastlin (vlaga, svetloba). PRIPRAVA RUŠE ZA VSEJAVANJE Največji konkurent za razvoj vsejanih rastlinje (stara) že obstoječa ruša (tek- movalnost za svetlobo, saj stara ruša zaduši kaleče rastline vsejanega travnega semena). Zato staro rušo predhodno pripravimo tako, dajo močno popasemo, pokosimo ali s herbicidom (BOOMEFEKT 1,5 l/ha) zmanjšamo intenziteto rasti v času razvoja novega dosevka. Ob vsejavanju naj bo ruša (stmika) visoka 2 - 3 cm. Najboljše je, da površino predhodno popasemo na nizkostrniko v živo. Uspeh vsejavanja na travniku je večji, če v.sejavamo po prvi košnji. Površino za prvi odkos intenzivno pognojimo z dušikom ter tako dodatno spodbudimo intenzivnost rasti zato, daje v drugi košnji manjša. Košnjo opravimo na nižjo višino (strniko) ter teden dni kasneje kot običajno. Vsejavanje opravimo takoj po prvem odkosu brez predhodnega gnojenja cele površine. Dognojevanje opravljamo prek dozatorjev s sejalnico, ki razporeja hranilo samo novi setvi ter tako spodbuja konku renčnost novega dosevka. RABA RUŠE PO VSEJAVANJU Tudi potem, kose rastline nove setve že dobro razvijajo, obstaja nevarnost, da jih bolje ukoreninjene rastline stare ruše prehitijo v razvoju in za.senčijo. Naju- spešnejši način vzdrževanja tekmovalnosti v rasti in v boju za svetlobo je prva rabav obliki paše pri višini 12-15 cm. Natravniku je vzdrževanje konkurenčnosti ključnega pomena za uspeh vse- javanja. Zato prvi odkos po vsejavanju opravimo veliko prej kot pri normalni rabi, to je pri višini trave 20 cm. Če tega ne izvajamo dosledno, bo vsejavanja neuspešno. Prav s stališča konkurenčnosti (svetloba, gnojenje, alelopatski vplivi) je vse- javanje uspešnejše na pašnikih (nizka ruša, manjše gnojenje) kot na travnikih. Ugotavljamo, daje na travnikih, katerih sklop ni preveč prizadet (manjka do .30% rastlin), pravilno in obilnejše gnojenje učinkovitejši ukrep kot vsejavanje. Obstoječe ra.stline se hitro obrastejo, zapolnijo prazna mesta, z daljšo kontroli- rano rabo pa izboljšamo njihovo kvalitetno sestavo. ČAS VSEJAVANJA Na pašnikih spomladi po prvi paši ali pred pašo ter v septembru. Na travnikih obvezno po prvi košnji ali zgodaj spomladi, če je ruša preredka zaradi propadlih rastlin po suši ali zimskemu mrazu ali če je intenzivnost rasti stare ruše omejena z rabo že omenjenega herbicida. Vsejavanje na travnikih je uspešno vjesenskem času, med 10. in 20. septembrom. ing. Anton Horvat V vrtu SADNIVRTje ob letošnjih vre- menskih razmerah v zadnji tretji- ni marca že v vegetacijski fazi tik pred brstenjem oziroma ko so se iz brstov že pokazale zasnove lis- tičev, imenovane mišja u.šesa. To je pravi čas za predpomladsnko škropljenje sadnega drevja zoper številne vrste sadnih škodljivcev, ker so se tudi ti hkrati z rastlinjem pričeli prebujati iz zimskega mi- rovanja. Varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci ni mogoče opustiti, saj v tem primeru ni mogoče pri- delati kakovostnega sadja za prehrano, predelavo ali hrambo. Kljub neizogibni potrebi po škropljenju in uporabi strupov pa moramo biti skrajno previdni in te uporabljati le v primerih, ko se sadni škodljivci že pojavijo, in tov obsegu, ki bi ogrožal pridelek. V nasvetih o škropljenju sad- nega drevja in uporabi raznih pes- ticidov, zlasti strupenih, se govori o dveh oblikah varstva: konven- cionalnem ali navadnem načinu in integriranem ali okolju prijaz- nem. Že naziva povesta, da kon- vencionalno varstvo izvajamo s strupenejšimi sredstvi, pri inte- griranem pa gre za uporabo manj agresivnih pesticidov in vključevanje vseh drugih narav- nejših načinov zatiranja škodljiv- cev. Integrirano varstvo rastlinje za sadjarja mnogo zahtevnejše, ker mora pravočasno in dosledno izvajati vse možne ukrepe za zati- ranje in preprečevanje sadnih škodljivcev, ne da bi pri tem segel po sredstvih, ki so škodljiva za ok- olje in zdravje. Če so se v sadnem vrtu v lan- skem letu močne razmnožili ja- bolčni cvetožer, kapar, listne uši, jabolčni zavijač, hruševe bolšice ali drugi škodljivci, pri predpom- ladanskem škropljenju škropimo z0,5-odstotnim folidol oljem, 0,4- odstotnimoleoultracidomali 1,5- odstotnim oleodiazinonom. Pro- ti škrlupu in nekaterim drugim rastlinskim boleznim škropivu dodamo dithane M45 v 0,25-od- stotni koncentraciji ali 0,5-od- stotni kupropin ali cuprablau Z. Ob uspešnem varstvu nasada v lanskem letu, ko lahko sklepamo na manjše ogrožanje škodljivcev tudi v letošnjem letu, lahko upo- rabimo mnogo manj strupeno in okolju prijaznejše mineralno belo olje pinus ali frutapon v 2 do 3-odstotni koncentraciji, sevedaz dodatkov že navedenih fungici- dov proti rastlinskim boleznim. V OKRASNEM VRTU pričnemo priprave na sajeneje okrasnih rastlin. Trajnice lahko sadimo že ves čas, ko zemlja ne zmrzuje, zelnate okrasne rastli- ne, ki smo jih preko zime varovali v zaprtih prostorih, pa z dnevnim zračenjem teh prostorov polago- ma pripravljamo na prenos na prosto. Okrasne rastline so običajno zelo občutljive na nagle temperaturne spremembe, zato jih na prehod skrbno in počasi pri- lagodimo. Gomolje dalij in begonij preg- ledamo in ugotovimo, katere in koliko jih lahko razrežemo, če je to potrebno, in položimo na suho mesto v zračnem prostoru, da se pred sajenjem posuše od kletne vlage in utrdijo za sajenje. Na prosto jih sadimo, brž ko se bo zemlja še nekoliko otoplila - že konec marca ali prve dni aprila, saj so odpornejše na hladno zemljo kot krompir. Za gnojenje v ZELENJAV- NEM VRTU je uporaba prepere- lega hlevskega gnoja nenado- mestljiva. Vsa druga gnojila, pa naj bodo rudninska, organska ali mešana, so bolj ali manj enostran- ska, saj vsebujejo le eno ali nekaj vrst osnovnih rastlinskih hranil. Hlevski gnoj vsebuje vse snovi or- ganskega in mineralnega izvora, ki so v rastline že bile vgrajene in se v obliki hlevskega gnoja ponov- no vračajo rastlinam v obliki, kije najbolj dostopna. Ker je gnojenje z naravnim hlevskim gnojem, katerega glav- na sestavina je žitna slama, ki je služila kot nastilj živini, vrtičkar- jem vse manj dosegljivo, uspešno uporabljamo najrazličnejša indu- strijsko prirejena rastlinska gno- jila. Ta uporabljamo brez nadzo- ra poobčutku, in ker so večinoma bolj koncentrirana, prihaja do. pretiranega ali enostranskega gnojenja, kar ima zopet nepo- pravljive posledice za ohranitev plodnosti in biološkega ravno- težja v zemlji, namenjeni za pride- lovanje vrtnin. Da ne bi prihajalo do nezažele- nih posledic enostranskega gno- jenja, v vrtninah se namreč pojav- lja vse več zdravju škodljivih težkih kovin, se priproča dodatno ali kot bi lahko dejali izravnalno gnojenje s kamninsko moko. Za naše tipe zemljišč, na katerih goji- mo vrtnine, je najprimernejša kamninska moka, ki jo pridobiva- jo s površinskega kopa v Zaloški Gorici pri Žalcu. V fini prah zmleti kameni minerali vsebujejo magnezijev in kalcijev karbonat, ki zmanjšuje kislost tal, vsebuje mnoge rudninske snovi, ki vpliva- jo na boljšo prehrano vrtnin, do- bro vežejo talno vlago, tako da rastline ob sušnih obdobjih ne občutijo takega pomanjkanja, vsebujejo mnoge mikroelemen- te, iz tal pa vežejo težke kovine, karvznatni meri prispeva kzdravi prehrani. Kamninsko moko trosimo po površini spomladi skopane vrtne zemlje 10 do 20 kg na ar, odvisno od zloga tal: manj so grudičasta, več je potrosimo ter z grabljami plitvo zagrebemo. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in sadili rastline, kijih piide- lujemozaradi lista, od 22. do 24. ter 30. in 31. marca, korenike od 26. do 29. marca, plodov 25. in 26. marca ter cveta in zdravilnih zemljišč 24. in 25. ter 29. in 30. mar- ca. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 8. marec - Ivan Gavez, Prešer- nova 8, Ptuj; Andrej Vidovič, Mezgovci 2/b, Dornava; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Mira Steiner, Sela 25, Lovrenc; Milica Pulko,Zakl 12/b, Podleh- nik; Ivan Karo, Vintarovci 19, Destrnik; Janez MercGromova 2, Ptuj; Franc Cigula, Dornava 141; Janez Trofenik, Ljutomer- ska 22, Ormož; Marija Kvar, Sakušak 49, Juršinci; Marija Štumberger, Stojnci 20, Mar- kovci; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a, Videm; Jelka Voda, Mest- ni Vrh 43, Ptuj; Jožica Predika- ka, Kicar 77, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; BorisSpindler, Krempljeva 6, Ptuj; Milena Ma- rinič, CM D 15, Ptuj; Jože Žni- dar, Kungota 118, Kidričevo; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Stanko Za- goršek, Bukovci 72, Markovci; Majda Vilčnik, Murctinci 20, Gorišnica; Renata Pečnik, Mlin- ska 1/č, Ptuj; Dragica Mohorko, Jurovci 14, Videm; Kristina Kojc, Čermožiše 35, Žetale; Marjetka Vindiš, Pleterje 33, Lovrenc; Stanko Polič, Vinta- rovci 76; Srečko Čuš, Dolič 35, Destrnik; Milan Munda, Prežihova 1, Ptuj; Marinka Lampret, Minoritski trg 4, Ptuj; Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Dornava; Anton Medved, Po- brežje 24, Videm; Stojan Mla- kar, Kočice 37, Žetale; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Alojz Vrbnjak, Podgorci 59/a; Sandi Roškar, Pobrežje 146, Vi- dem; Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Podgorci; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c; Stanislav Molnar, Krčevina 83, Ptuj; Sta- nislav Ivančič, Hrastovec 7.3/a, Zavrč; Stanislav Brodnjak, Dra- vinjski Vrh 11, Videm; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48, Juršinci; ValerijaI3ele, Dobrina21,Žeta- le; Anica Brmež, Sela 35, Lov- renc; Mira Duh, Štuki 29; Olga Plohi, Sobetinci 377/a, Markov- ] ci; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Martin Cvetko, Gra- diščak 8, Juršinci; Srečko Marin, Podgorci 101; Franc Kozel, Zakl 37/a, Podlehnik. 10. marec - Marjan Herga, Črmlja 5/a, Trnovska vas; Mar- jan Hasaj, Dolga le.sa 10, Ormož; Ludvik Vidovič, Vidempri Ptuju 58; Majda Žemljic, Podgorci 44; Zlatko Novak, Stoperce 67; Si- mon Korez, Nadole 17, Žetale; Franc Rižnar, Polenšak 41; An- ton Ambrož, Gajevci 17/c, Gorišnica; Dušanka Vukajlovič, Rimska pl. 4, Ptuj; Marjan Bren- holc, Mezgovci 70, Dornava; Leopold Rodošek, Sela 31/a, Ix)vrenc; Mirko Kovačič. Orešje 94, Ptuj; Miran Krajnc,Strafelo- va 17, Ptuj; Edi Drevenšek, Sed- la.šek 20, Podlehnik; Jože Belšak, Popovci 5, Ptujska Gora; Branko Terbuc, Kicar 119; Aloj- zija Vidovič, Kvedrova 4, Ptuj; Stanko Petenšič, Dornava 72; Zvonko Kolednik, Meje 18/a, Cirkulane; Sergej Cvikl, Stritar- jeva pot 10/a; Zvonko Črešnik, Borovci 23, Dornava; Venčeslav Kacijan, Trubarjeva 7, Ptuj; Ro- man Dajnko, Dobrina 1, Žetale; Ciril Predikaka, Majšperk 51; Miran Gojkovič, Hajdoše 64, Hajdina; Vinko Burjan, Skorba 44; Franc Vaupotič, Popovci 15, Ptujska Gora; Janko Čuš, Sp. Velovlek 20, Ptuj; Andrej Vin- diš, Markovičeva 9, Maribtir; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas; Ixopold Vodušek, Župečja vas 6/a, Lov- renc; Štefan Rotvajn, Tržeč 11, Videm; Duško Brvar, Pla- ninčeva 17, Miklavž; Jože Cvet- ko, Ljubljanska 94, Maribor; Darko Drčič, Zagrebška 50, Ptuj; Stanko Libman, Ul. Šer- cerjeve brigade 5, Maribor; Marjan Kunej, Zlatoličje 52, Starše; Iztok Fridl, Zg. Hajdina 97/a, Hajdina; Marija Ivančič, Ob potoku 19, Slov. Bistrica; Stojan Koren, Starše 77; Janez Bohi, Grajenščak 45, Ptuj. i TEDNIK -24. MAREC 1994 ZA KRATEKČitS - 17* INFO-glasbene novice! Pozdravljeni vsi, ki si ta glasbeni kotiček redno preberete, pa tudi tisti, ki boste sedaj prvič pre- brali zanimivosti iz sveta glasbe. odlična plošča dobra plošča ^-solidna plošča Zanimivo ime so si nadeli fantje ameriške skupine COUNTING CROWS. ki s prvo uspešnico MR. JONES osvajajo poslušalce. Kanadska skupina CRASH TEST DUMMIESTje prvi hit naslovila zelo edinstveno, saj se skladba ime- nuje MMM MMM MMM. *** Pri nas še dokaj nepoznana ame- riška raggie skupina BIG MOUN- TAIN je priredila komad BABY I LOVE YOURWAY. ** ¥ BILLVJOEL nadaljuje z uspešnicami z albuma THE RI- VER OF DREAMS. Tretjajebala- da LULLABV, GOODNIGHT MVANGEL.*** Rockerka MEUSSA ETHERID- GE vas v svoji novi skladbi vabi kar skozi okno, saj se pesem imenuje COMETO MY WlNDOW. ** Producent BABYFACE se poiz- kuša tudi kot pevec v skladbi AND OURFEELINGS.*** Po uspešnici COME BABY COME so K7 pripravili nov, zelo podoben hit ZUNGA ZENG. *** Mik Odkritje Princea pevec TEVIN CAMPBELL trdi v svoji najnovejši plošči, daje pripravljen - FM REA- DY.*** Druga mala plošča z albuma AN- TENNA skupine ZZ TOP se ime- nuje BREAKAWAY. * ** NKOTB po neuspehu komada DI RTV DAWG upajo na uspeh skladbe NEVER LET YOU GO. *** Čisto v vrh angleške lestvice so se uvrstili BLUR s ploščo GIRLS & BOYS.** Pevka TORI AMOS nadaljuje uspešne skladbe: nova je PRETTY GOODVEAR.*** HADDAWAY & JAMAL sta Haddawayjev prvi hit WHAT IS LOVE remiksirala v komad UP & DOWN.*** Skupina DUBLE YOU se vrača v diskoteke s komadom HEART OF GLASS.*** David Breznik POPULARNIH 10 1. Withoutyou - Mariah Carey 2. The Sign-Aceof Base 3. Streets of Philadelphia - Bruce Springsteen 4. Return to Innocence • Enigma 5. Since I don't Have you - Gunsn'Roses 6. Whatta Man - Salt n 'Pepa & En Vogue 7. Move on Baby - Capella 8. Don 't go breaking my Heart -Elton John &Ru Paul 9. Dry County - Bon Jovi 10. Is it Love - Twenty4Seven Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). MOJA DRUŽINA Sedim za svojo pisalno mizo in pre- mišljujem. V moji družini smo štirje: jaz, brat Aleš, mamica in ati. Moj brat mi ve- likokrat nagaja, včasih se tudi stepeva, vendar bi mi brez njega bil dolgčas. Tako selahkoskupaj igrava, učiva,vozivasko- lesi. Poleti pase hodivakopat v Dravinjo. Mojemu atiju je ime Viktor. Zaposlen je na Petrolu. V službo hodi dopoldan in popoldan. Kadar je doma, se peljemo k omi na Sela ali k babici v Sp. Kungoto. Moj atije tudi loveczato dostikrat odide s psičko Astro na lov. Kadar ga prosiva, naju vzame zraven. Moja mamica ni zaposlena. Kadar pri- dem iz šole, je vedno doma. Skuha kosi- lo, dostikrat pa speče kakšno sladico. Mamicaradapletepuloverje.vežegobe- line, poleti pa skrbi za okolje, rožice in Vrt. Zelo rada leži na soncu in se sonči, zato komaj čaka na poletje, da gremo skupaj na morje. Menipomenidružinaveliko,saj veliko poslušam po TV o ubogih otrocih, ki so brez staršev. Želim si, da bi vsi otroci imeli družino ali pavsajenegaod staršev, ki bi jih imel rad. Lahko bi mu pokazali petico, ki sojo dobili v šoli. M^jaAvguštin 4. r., OŠ Sela POMLAD Zjutraj me zbudi sonce. Potem zas- lišim petje ptičke. Pomlad nam naznan- jajo leska, žafrani, zvončki in trobentice. Te spomladanske rožice nabiramo za šopke. Rastejo na travnikih in ob poto- kih. Šopke lahko podarimo svojim starše ni. Kerje pomlad, lahko odložimo bunde. Koje topel dan. režejo vinograde in braj- de. Mame že delajo na vrtovih. Najbolj zgodnje vrste sadnih dreves že cvetijo. Spomladi čistimo narava. Marko Raj ko 2.a,OŠSv.Ana POMOČI POTREBNE, KJE STE? Nekočje živelo mlado dekle. Nasvetu, ki ga ni poznala, je bila sama. Bila je voj- na in ona v taborišču. Tam ni bilo ne zdravnikov, ne zdravil zaranjence in tudi hrane je primanjkovaI(#Življenje se je sprevrglo v moro, ki je trajala skoraj tri leta. Najhujši je bil občutek nemoči. Živela je v grozi. Videla je otroke, ki so umirali pred njenimi očmi. Bala seje, da bo naslednja na vrsti ona. Moč. Če imaš moč, imaš hrano. Zdra- vila. Tedaj imaš tudi svobodo. Videla je, kako so okrog nje ljudje umirali, v nje- nem srcu pa se je moč izenačila z življen- jem. Nekega dne bom tudi sama imela moč -sije mislila. MaJaKorbar,8.c OŠ Ormož KNJIGA IN JAZ Najraje berem zgodbe, ki so zelo dol- ge. Pri knjigi se veliko naučiš. Zelo nav- dušen sem nad pustolovskimi in zgodo- vinskimi knjigami. Rad imam tudišaljive zgodbe. Najbolj všeč pa so mi grozljivke in napete zgodbe. Tako zbirko mi je nekoč kupil očka. Nestrpno sem jih že čakal in sem jih že prvi dan začel brati. Rad hodim v knjižnico, kjer si izposo- dim knjige. Če ne bi poznali knjig, bi bilo zelo dolgočasno. Knjige najraje berem v miru, ko me nihče ne moti. Kadar grem spat, preberem eno ali dve zgodbi in potem o njih razmišljam. Mor- da bom tudi sam nekoč napisal kakšno knjigo. Andrej Mlakar, 4. a OŠ Kidričevo MOJA "RACIJA" NE MIRUJE V šoli smo se dogovorili: kdor izmed učencev bo klepetal, bo pisal spis. Med klepetalci svapogsoto jaz in moj jeziček. Vedno, ko imamo slovenščino, me jeziček žgečka po grlu. Jaz mu ne od- prem ust in on se tako razjezi in začne kričati, da zbudi vse sosede okrog sebe. Ko končamo slovenščino, se razjezi, ker imamo matematiko. Pri matematiki pa je skoraj vedno tiho, ker ne ve, kaj bi od- govoril na vprašanja. Na poti domov se spet vrti in pravi, da se bo z nekom skre- gal. Rečem mu, da naj bo tiho, ker lahko dobi po nosu. Ampak on še vedno klepe- ta in nikoli ne preneha. Popoldne, ko je kosilo na mizi, reče mami, da ne bo jedel, ker ni dobro. Mama pa mu odgovori, da mora nekaj prigrizniti. Še enkrat reče: "Ne bom, ker ni okusno." Najraje bi si ga iztrgala, koje siten. Včasih se pogovarja z mamo. Mis- li m si: ko bi enkrat utihnil in naredil tisto, kar mu jaz naročim. Vedno je enako: ni- koli in nikogar ne uboga razen sebe. Učiteljica za slovenščino je velikokrat jezna name, a kaj, ko paje kriv za klepe- tanje jeziček. Sploh pa zakaj imamo jezičke, se velikokrat vprašam. Če jih ne bi imeli, bi bil svet zelo tih in bi si morali kazati s prsti. Lidija Herega, 5. r. OŠ Grajena ORNITOLOŠKI TABOR '94 Na taboru je bilo super, čeprav smo zjutraj zelo zgodaj vstajali. Prve dninam je zelo nagajal mraz in marsikoga je pošteno zeblo. Kljub temu smo vztrajali na opazovalnih mestih. Na terenu smo bili kar deset ur dnevno. Vstali smo ob šesti uri, pozajtrkovali in se odpravili na teren. Vrnili smo se običajno ob dvanajsti uri. Kosili smo ob enih. Sledili sta dve uri počitka, saj smo gabilivsi potrebni. Po počitkusmoseod- pravili na teren. Večerja je bila običajno ob sedmi uri. Po njej smo imeli kakšno predavanje, si ogledali kakšen film ali se kako drugače zabavali. Naš namen je bil vceloti obhoditi reko Dravo in popisati vse bivajoče ptice na njej. Ker smo trdo delali, smo našli tudi čas za reko Muro. Osnovna šola v Markovcih je bila naš dom sedem dni. Bilo nas je dvaindvajset. Za nas so skrbeli štirje mentorji. Prehra- na je bila odlična. Res smo trdo garali, vendar se je splačalo. Edina slaba stran tega taborjenja je, daje trajalo samo se- dem dni. Tabor mi je bil všeč in vsi orni- tologi bi bili veseli, če bi tabor postal običaj. Mitja Lah, 8. a OŠ Ljudski vrt SNEG ULIČICA TAKO IN DRUGAČE Novinarsko poročilo Deklica po imenu Sneguljčica je že v rani mladost i občutila, kako kruto je živl- jenje. Predlani ji je umrla mama in nova mama (mačeha) jo je nagnala od doma, kerje bila Snegulja lepša od nje. Uboga deklica je v gozdu naletela na hišo. v ka- teri je stanovalasedem bratov, ki so se vsi (zanimivo, kajne?) ukvarjali z dragul- jarstvom. Mačeha jo je hotela nečloveško umoriti, a ji to ni uspelo, ker je Sneguljo ozdravil fant približno njenih let. To mu je uspelo na prav nenavaden, vendar naraven način, ki gaznanstveniki še podrobneje preizkušajo. Fant seje po- tem poročil s Sneguljo, njena mačeha pa jenaredilasamomor. Obvestilo V petek ob 7.03 smo nazadnje videli pogrešano najstnico (okrog 17 let), ki sliši na ime Snegulja. Je visoka in malce podhranjena, celo suha. Ima zelo temne daljše lase, svetlejšo polt in krvavo rdeče ustnice. Oblečena je v črne kavbojke in bel Benettonov puli. Prek ima Toprovo jakno, čevlji so iz Peka. Najverjetneje se zadržuje na kasnem me(n)talskem kon- ce rtu v družbi mladi h odvisnikov (fiksar- jev). Če jo bo kdo opazil, naj to sporoči na najbližjo policijsko postajo. Mali oglas Sem poštena, urejena in pridna mlada ženska s SŠI, vajena pomivanja in pranja. Če nisi hudoben, nisi v sorodu z mojo mačeho ali mamo, ne lažeš, imaš naj- manj VŠ, ne kadiš, imaš hišo in avto (po možnosti več), nisi palček, dobro izgle- daš, ne maraš nogometa, rapa in metala ter zažganega krompirja, se mi javi. Šifra: Snegulja a tul sepictpalčkov, d.o.o. Osmrtnica Grdo veliko, zastrupljeno jabolko vrstejonagold nam je (upamo, dazaved- no) vzela našo drago gospodinjo, ženo, gospodarico, itd. Sneguljo Nemaramo- je. Vsi njeni: mačeha (najbolj srečna), 6 -I- 1 palček(znebilisoseenetečnobe),za vedno zlomljeni mož (v drugo srečno poročen). Hvala tudi duhovniku in lju- dem, ki so prispevali za žaro. Hvalavam. P.S. Ob tej žalostni priložnosti je na sedmini (full je bila dobra - mnenje vseh udeležencev) mož srečno preminule Snegulje napisal čudovito pesem, ki si zagotovo zasluži mesto med Prešernom in klošarjem Tono. Pesem je pravi biser in jo objavljamo vceloti: Ti odšla si, ne bo te več nazaj. druga prišla je, a tebe ne bo več nazaj. Opomba: pesem se poje po napevu No Limit! Intervju (intervjuje bil precej dolg, zato objavl- jam samo del) Reporter: "Gospodična Snegulja, kaj je po vašem mnenju bil vzrok za to, da vas je vaša nova mati nagnala?" Snegulja: "Hja, če vam povem po pra- vici, zato ker sem bila bolj suha od nje. Verjetno pa ji je tudi primanjkovalo ma- terinskega čuta." R.: "Kako ste reagirali na njen samo- mor?" S.: "Bila sem globoko užaloščena. Mo- ramo namreč vedeti, daje imela reva čir na želodcu in je zelo trpela (smrk, smrk)." R.: "Kaj pa menite o lovcu?" S: "(Smeh). A mislite na Francka? Ja, no, saj je zanimiva pojava, ampak ta člo- vek - ne, ta reva res nima svoje hrbteni- ce." Kritika zgodbe (Piše zelo kritičen kritik) Polomija! Totalna polomija! Draga brata Grim m, tokrat se vama zgodba res ni posrečila. Tako zelo osladna je. Do- bro, saj začetek še nekako gre, čeprav je malce za lase privlečen. Ampak nadalje- vanje ... Če mi bosta, draga brata Grim, našla nekje sedem pritlikavcev, ki živijo v majhni hiški sredi gozda v simbiozi(!), potem prisegam, da bom umaknil to kri- tiko. Pa še glavna oseba, ta Snegulja. Tako zelo uboga, usmiljenega srca in lepaje,dase ti karzagabi. Da o slavnem, čisto preveč "pocukranem" happy endu sploh negovorim. Mislim.dabi od same posladkanosti dobil sladkorno bolezen. Skratka ta limonadasta zgodba je total- na polomija. Kritik: Jaz Nezadovoljen Mojca Žagar, 7. b OŠ Olge Meglic Ptuj 18 - ZA RAZVEDRILO 24. MAREC 1994- TEDNIK Užitek, udobje ... in varnost V ptujski poslovni enoti Renaulta Tehnoservis Kmetijskega kombinata so v sredo, 16. marca, predstavili novo vozilo iz Renaul- tovega programa Laguna. Gre za bistveno izboljšano in poso- dobljeno verzijo R 21. Nova Renaultova Laguna že na pn/ipogled daje vtis estetskega in dobrega vozila. Foto: M. Ozmec laguna je elegantno vozilo, sodi v zgornji srednji razred in ga bodo za slovensko tržišče izdelovali v šestih verzijah in 12 barvah. Cena se giblje med 30 in 60 tisoč nem.škimi markami, odvisno od verzije in dodatne opre- Tie. Je najvi.šji dosežek Renaultovih raziskovalcev in združuje udobje, "žitek in varnost. Kot je na predstavitveni slovesnosti dejal direktor Kombinatovega Tehnoservisa Zoran Danilovič, je bilo že pred predstavitvijo l^gu ne med av- tomobilskimi kupci izrednoveliko za- nimanje, saj pomeni nov korak naprej v vseh pogledih. Žal številnim gostom poslovnim partnerjem na predsta- '"^i niso mogli zagotoviti testne ^^žnjcsaj sovse predstavitve v Slove- niji potekale isti dan in Revoz ni mo- gel zagotoviti dovolj novih vozil za vse koncesionarje. Novo Laguno smo si lahko ogledali v osnovni in najcenejši verziji RT in v čudoviti vinsko rdeči kovinski barvi, bistvene novosti in testno vožnjo pa smo lahko videli na videofilmu. V bistvu so Francozi z Laguno poskrbeli za to, da ni prav nič v vozilu prepuščeno naključju. Estetika in funkcionalnost ter izrazita tekoča di- namična linija so zagotovo lastnosti, ki že na prvi pogled padejo v oči. Tudi izbor barvnih materialov v notranjosti novega vozila daje občutek miru in udobja. Možna je nastavitev vozniko- vega se deža i n se rvo volana po globi ni, nastavljivi so nasloni za alavo in var- nostni pasovi po višini; ventilacijska naprava omogoča reciklažo zraka, nivo goriva pa kažejo instrumenti ob vsakem času - tudi ob odvzemu kon- takta. Brisalci imajo dve hitrosti, no- vost pa je tu di brisalec na zadnjem ste- klu. Posebej je poskrbljeno za varnost voznika in potnikov. V vratih so po- sebne ojačitve, spredaj pa so t udi zate- govalci varnostnih pasov in po želji zračne varnostne blazine, ki se aktivi- rajo v primeru trčenja, ter zavorni sis- tem ABS. Udobje vsekakor poudarja električno dvigovanje stekel, poleg centralnega zaklepanja vrat pa imajo Lagune vgrajeno tudi lastno alarmno napravo. Nova Laguna spoštuje okolje, saj je 90 odstotkov njenih sestavnih delov možno reciklirati, v bistvu pa ne vse- buje okolju nevarnih snovi. Osnovna verzija ima 1,8-litrski motors95 konji, vsi motorji pasoopremljeniskataliza- torji Obstaja seveda tudi verzija z die- selskim motorjem, za katero je zaradi ekonomičnosti kljub nekoliko višji ceni vse več zanimanja. Kot je povedal vodja ptujske pos- lovne enote Renaulta Stanko Meno- ni, pričakujejo, da bodo še letos v Slo- veniji prodali okoli 600 I^gun. Rok dobave je od 45 do 60 dni, cene pa se gibljejo od 2..300.000 do 3.990.000 SIT. Nakup je možen tudi po sistemu staro za novo ali s kreditom. Želimo vam prijetno in varno vožnjo! -OM Kulturni križem krazem # PTUJ - V četrtek ob 17. uri bo v Narodnem domu 35. revija otroških pevskih zborov. Nastopilo bo 12 zborov in harmonikarski or- kester glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. # LENART-Juu-i ob 18. uri pri- reja Kultiunoumetniško društvo "Radko Smiljan" v tamkajšnjem kulturnem domu proslavo ob mate- rinskem dnevu. # SLOVENSKA BISTRICA - Dramska skupina Delavskega pro- svetnega društva Svoboda iz Slo- venske Bistrice bo v petek, 25. mar- ca, ob 19. uri nastopila v domu kul- ture z gledališko predstavo Sedma zapoved - kradi malo manj. # ORMOŽ ■ V domu kulnire bo v petek, 25. marca, ob 18. uri prosla- va ob materinskem dnevu. Nastopa- jo učenci osnovne in glasbene šole, malčki iz vrtca ter glasbena skupina iz Gorišnice. % PTUJ - Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega bo imelo v so- boto ob 19. uri prvo letno skupščino v refektoriju minoritskega samosta^ na. S postnim premišljevanjem bo gostoval dr. Vinko Šafar. # SKORBA - Prosvetno društvo Vitomarci bo v nedeljo ob 15. uri uprizorilo dramo Ferda Kozaka Vida Grantova v Domu krajanov v Skorbi. # RAČE - Dramska sekcija Pro- svetnega društva Simona Gre- gorčiča iz Velike Nedelje gostuje v nedeljo, 27. marca, ob 19. uri v Racah s komedijo v domačem narečju in s petjem Zadrega nad za- drego. # VELIKA NEDELJA - V ne- deljo, 27. marca, ob 15. uri bo v kul- turnem domu proslava ob prazniku družine. V kulturnem delu nastopa- jo učenci osnovne šole in malčki iz vrtca ter drugi. Ta dan si bodo obi- skovalci proslave lahko ogledali do- polnjeno etnografsko zbirko v veli- konedeljskem gradu. # SVETI TOMAŽ - V počasti- tev praznovanja ob materinskem dnevubovnedeljo,27.marca,obI4. uri v krajevni dvorani ponovitev drame F.K. Meška Pri Hrastovih v izvedbi domačega Prosvetnega društva Ivana Cankarja. # PTUJ-V ponedeljek, 28.3., bo v Narodnem domu koncert ženske- ga pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom zborovodkinje Grete Glatz. # PTUJ - V v viteški dvorani bo od ponedeljka, 28. 3., nova postavi- tev slik. Turkerije bodo postavljene vEisensteinu. # PTUJ - V sredo, 30.3.,bo v gle- dališču za mladinski abonma gosto- vala skup ina Man ia Productions, ki bo v angleškem jeziku predstavila igro Evalda Fliser ja Tomorovv. # PTUJ - Lutkovno gledališče Luft iz Ljubljane bo v gledališču 30. in 31. 3. za ludcovni abonma igralo predstavo Leopolda Suhadolčana Krojaček Slaček in čudežna srajca. Nekaj predstav je še prostih. # PTUJ-V četrtek, 31. 3., bo v Narodnem domu ob 19. uri koncert mladinskega godaln^a orkestra glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki mu dirigira Meta Gregi - Trop. Nastopila bo tudi folklorna skupina Bolnišnice Ptuj. # PTUJ - Zvezdana Mlakar in Barbara Lapajne bosta v gledališču izvedli komedijo Moški pod postel- jo. # PTUJ - V Galerij i svetega Juri- ja so na ogled slike Mete Vranic. # HAJDINA - V galeriji Forum Art Caffe je na ogled razstava aka- demskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja, in sicer del njegovega cikla Davidovi vrtovi. # PTUJ - V Trestenjakovi ulici je do 30. marca na ogled prodajna razstava slik Jožeta Peternelja, Edija Severja, Staneta Žerka, Janeza Justi- na in Franca Skerbinka. Razstavo organizirata Simam in Unidar v so- delovanju z galerijo ARS iz Ljublja- ne. # PTUJ - V Mestni hiši bo v po- nedeljek ob 12. uri odprta razstava balonarskih fotografij, ki su jo pri- pravila Aeroklub Ptuj in Radio Ted- nik. # PTUJ - V Miheličevi galeriji je še postavljena razstava igrač Srečna Afrika. JURSNICI Mati - srce družine Krajevni odbor Krščanskih de- mokratov v Juršincih je v nedeljo priredil prijeten kulturni dogodek in ga podaril materam za njihov praznik. Marta Toplakje v slavnost- nem nagovoru poudarila medna- rodno leto družine in veliko vlogo matere v njej. V kulturnem programu so sode- lovali krščanski demokrati, otroci osnovne šole Juršnici ter šolski pev- ski zbor pod mentorstvom Metke Zagoršek. Kakšno možnost pa ima družina v našem okolju v tem prido- bitniškem času in o vrednotah družine, je povedala mati številne družine Doroteja Emeršič. V dobro voljoje obiskovalce v na- bito polni dvorani spravil domači zabavni ansambel Ekart. Vse ma- Kaj otroci pričakujejo od svojih staršev in kakojih imajo radi, so povedali v kulturnem programu. mice so prejele tudi srčke iz krušnega testa kot simbol ljubezni. ki naj bi jo vedno znale deliti. M. Slodnjak LENART KOMENTIRAMO V temi postanejo problemi nevidni Lahko bi dejali, da so lenarški poslanci na svojem prvem letošnjem zasedanju sprejeli neke vrste varčevalne pakete. Začelo se je pri proračunu, kosopremlevali, kako bi iz občinske vreče vzeli denar, ne da bi se v njej to kaj poznalo. In glej, nazadnje so ugotovili, da je najbolje to početi v temi. Seveda so nekateri med njimi dvomili, ali bodo s tept, ko bodo lenarške ulice v temi, pridobili toliko denarja, da bi lahko dali za posodobitev kmetij, zaseb- nim podjetnikom in uživali ob kulturnih dogodkih. Ze res, da proračunskih sredstev ni v nobeni občini in tudi v državi dovolj in ob njihovi delitvi ne moremo govoriti o pretirani poštenosti. Postavlja pa se vprašanje, zakaj so začeli v Lenartu izvajati tako rigorozne varčevalne ukrepe tudi pri nekaterih delovnih mestih. Brez posebnih argumentov, razen tega da ima bojda gospa Turinova dovolj let za upokojitev in da na njej niso opazili neke posebne politične barve, so razrešili načelnico oddelka za notranje zadeve Ireno Turin ter v nekakšni tajnosti na njeno mesto postaviU zdajšnjega predsednika vlade Avgusta Zavemika. Zamenjava ali razrešitev ni bila omenjenavnobenemskupščinskemgradivu, šušlja pa se, da so nekateri hoteli izkoristiti ugodni trenutek, ko so zasedanje zpustilipredstavniki sedme sile. Da ne bo pomote: gospod Zavemik bo še naprej vodil lenarško vlado - samo neprofesionalno. Ne dvomimo o njegovih sposobnostih, da ne bi bil kos obema odgovornima mestoma, kiju vodi. Poraja pa se nam vprašanje, kako da lenarški poslanci niso že prej pomislili, da lahko tako kaj privarčujejo. Naravnost smešno je, da so ravno na koncu štiriletnega vladanja ugotovili, da ne potrebujejo več predsednika v njegovi polni vlogi. Mogoče bodo lenarški poslanci slabe strani sprejetih varčevalnih ukrepov zaznali prepozno, saj je lenarško gospodarstvo na robu preživetja, trenutno pa se ubadajo z velikim številom brezposelnih. Mogoče pa ravno go- spod Zavemik čuti, kakšna je stiska človeka, ko ostane brezzaposlitve, in se je držal gesla Bolje preprečiti kot lečiti dokler ima v rokah še izbiro in politično moč! Marija Slodnjak Kritičnodo države in vinskega zaicona v lovskem domu Juršinci so se v nedeljo na občnem zboru sesta- li člani društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Poleg resnih raz- prav o aktualnih problemih vi- narstva in sadjarstva je lepša stran takih zborov družabnost in sproščenost ob strokovnih pog- ledih v kozarce. Poleg kapljice udeležencev so tokrat pokusili tudi dobrote ptujske kleti, do- brote Žerakove mesnice in ptuj- ske mlekarne. Toda to, kar smo omenili na začetku, je čakalo na konec občnega zbora, pred tem pa so se poleg povsem društvenih zadev še temeljito lotili odnosa države do kmetijstva nasploh in predvsem do vinarstva. Vino- gradnike moti marsikaj, predvsem uvoz poceni vina iz Makedonije in že nekaj časa na- povedovani zakon o vinu, predvsem poglavje, ki bo predpi- sovalo promet izključno stekle- ničcnih vin. Nasploh je razvoj vi- nogradništva in sadjarstva zelo negotov, to paje za območje Slo- venskih goric in Haloz, kjer od te dejavnosti živi precej ljudi, zaskrbljujoče. Člani društva Ptuj so tudi mnenja, daje slabo, ker so vinogradniki in sadjarji v ptujski občini razdeljeni v dve društvi. Menijo, da bi morali biti bolj po- vezani, morda kar v okviru regije. Le tako bi bil njihovglas močnejši in učinkovit v odnosu z državo. Še vedno pa razmišljajo tudi o usta- novitvi specializirane vinarske zadruge. JB Vstopiti V svet odraslili Tudi maturantski ples je eden izmed dogodkov, v katerem se mladi pos- lavljajo od svoje nezrelosti, odvisnosti od staršev, pokažejo, da so vse bolj podobni odraslim, in to potrjujejo s svojim obnašanjem in urejenostjo, saj posebej za ta večer nekateri razmišljajo o najprimernejšem oblačilu tedne in mesece pred tem. Posnetek je s prvega letošnjega maturantskega plesa - plesa gimnazijcev 5. marca, sicer paje od takrat v dvorani v Kidričevem vsak petek ali soboto živahno. Foto: Langerholc. ČRNA KRONIKA AVTO NA NJIVO, PREVRNJEN _NASTREHO_ Po magistralni cesti skozi naselje Cvetkovci se je v torek, 15. marca, ob 23.40 peljal z osebnim avtomobi- lom Marjan Kontarček iz Ormoža. Zunaj naselja Cvetkovci je zapeljal čez bankino in zdrsnil po nasipu na njivo, kjer je avto obstal prevrnjen na streho. Voznik se je v nezgodi hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bol- nišnico. Škodo na jugu so ocenili na okoli 100.000 tolarjev. AVTOVMOPEDISTA v četrtek, 17. marca, nekaj po 9. uri se je po lokalni cesti od Janežov- skega proti Ločkemu Vrhu peljal s kolesom z motorjem Marjan Pauko iz Vintarovcev, KS Destrnik. V nasel- ju Zasadi je zapeljal v križišče lokal- nih cest in se ni prepričal, ali lahko to varno stori. V tistem trenutku mu je namreč nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Vlado Kovačič iz Trnovske vasi in trčil v mopedista. Po trčenju je mopedista vrglo na levo stran ceste, kjer je obležal na zelenici hudo ranjen. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. KAJ JE POGNALO MLADOLET- NO MATER V DETOMOR? Na območju Zgornjega Leskovca so se že nekaj časa širile govorice, da naj bi bila mlada mati umorila no- vorojenčka. Policisti z oddelka v Podlehniku so v zvezi s temi govori- cami opravili poizvedbe na terenu. Prejšnji ponedeljek, 14. marca, so ugotovili, da govorice niso bile izmišljene. Blizu gospodarskega poslopja v Zgornjem Leskovcu so pod kupom koruzne slame odkrili polivinilasto vrečko z otroškim tru- pelcem. Ugotovili do, da naj bi bila detomor storila 18-letna E. M. O tem so obvestili preiskovalnega sodnika in tožilca, ki sta si skupaj s patolo- gom ogledala kraj najdbe. Osumljenko, ki naj bi bila opravila detomor 20. februarja letos, so pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Strokov- no mnenje zdravnice, ki jo je pregle- dala, je bilo, da je pred kratkim re- snično rodila. Opravili bodo še do- datne preglede, ki so potrebni zado- končno izvedeniško mnenje. Potem bodo zoper osumljeno E. M. vložili ustrezno kazensko ovadbo. Primer bi prav gotovo morala obravnavati tudi socialna služba. ROPARJA VDRLAV STANOVANJE v petek, 18. marca, okoli 20.30 je pozvonilo v stanovanjski hiši Leo- polda H. na Spodnji Hajdini. Lastnik je nič hudega sluteč odprl vrata. Obi- skovalca sta bila dva moška, ki sta se izdajala za policista, stopila sta v stanovanje in od Leopolda zahteva- la denar. Razumljivo, da ju ni ubogal na prvo besedo, zato sta ga pretepla in mu grozila. Izročil jima je nekaj de- narja, več najbrž doma tudi ni imel, roparja pa sta potem prebrskala več prostorov v hiši, vzela nekaj tehničnih predmetov in jo popihalav neznano. Policisti za roparjema poizvedujejo. NEZGODA PRI DELU Anton Peklar iz Nove vasi pri Mar- kovcih je v nedeljo, 20. marca, sku- paj s prijatelji pomagal znancu Fran- cu Žižku iz Maribora v njegovem vi- nogradu v Lokavskem Vrhu pri Lju- tomeru z motornim svetrom vrtati luknje za betonske sobe. Vse je šlo gladko, le pri vrtanju zadnje luknje se je sveder zataknil, zagrabil roko Antonu Peklarju in mu jo zlomil. Pre- peljali so ga na zdravljenje v bol- nišnico. PRIJATEUA ZADEL V STOPALO v ptujskem lokalu Ana sta se v so- boto, 19. marca, zjutraj ob 4.45 Tomaž G. in Sašo Č. sprla z nekim neznancem. Potem sta mladeniča, verjetno precej razgreta, zapustila lokal. Zunaj je Sašo Č. potegnil iz žepa malokalibrsko pištolo in jo re- petiral (napel). Pri tem se je pištola sprožila in naboj je zadel Tomaža G. v stopalo desne noge. Hudo ranje- nega so prepeljali v ptujsko bol- . nišnico. Policisti bodo zoper Saša Č. napisali kazensko ovadbo, prija- vili pa ga bodo tudi sodniku za prekrške, ker ni imel dovoljenja za posest orožja. FF OSEBNA KRONIKA RcKiile so - čestitamo: Jožica Kramberger. Kicar 96, Ptuj - de- klico; Andrejka Hrnčič, Veliki Vrh 6, Cirkulane - Ano - Marijo; Suzana Murks, Draženci 38, i Hajdina-Biserko; Ana Jamšck, Ul. 5. prekomorske 6, Ptuj - Gre- gorja; Branka Kurnik, Spolena- kova 19/a, Ptuj - Anjo; Jerica Žunkovič, l>ancova vas 42, Vi- dem - Katjo; Jožica Bogša, Lit- merk 15/a, Ormož - Sandro; 2Ldenka Kos, Trnovska vas 32 - Aleksandra; Simona Trunk, Podgorci 4, Podgorci - Špelo; Brigita Vukovič, Slovenja vas 69, Ptuj - Hajdi; Ljubica Hu- di nčec, Ježovec 77, Bednja Iva- nec - deklico; Mihelca Jurkovič, Pušenci 25, Ormož - Tjašo; Hil- da Murko, Hajdoše 43, Hajdina - deklico; Natalija Grabar, Svržnjakova 1, Ptuj - dečka; Da- rinka Jerebic, 2Lagorci 21, Juršinci - Alena; Alenka Smo- linger, Lovrenc 85/d, Lovrenc - Žiga; Žaklina Čurin, Godeninci 17, Ormož - Marka; Ivanka Zx)t- ko, Brezovci 22, Polenšak - Da- vida; Kristina Plohi, Drakšl 10, Velika Nedelja - Aleksandro. Poroka - Ptuj: Janez Fras in Marija Fras, Maistrov trg 6, Gornja Radgona. Umrli so: Franc Kustec, Har- dek 38, ;iJ 1924 - t 10. marca 1994; Terezija Goričan, Mure- tinci 45, '-i: 1913 - t 10. marca 1994; Valerija Muršec, Volk- merjeva c. 9, Ptuj, ❖ 1928 -113. marca 1994; Marija Šegula, Pa- cinje 35, ❖ 1936 - t 12. marca 1994; Konrad Lupša, Biš 3, :i: 1944 - t 9. marca 1994; Jožef Ranfl, Mihovci pri Veliki Nedel- ji 74, 1931 - t 12. marca 1994; Alojzija Horvat, Zasadi 12, =!: 1930 - 1 12. marca 1994; Jožef Arsenjuk, Obrez 83, 1921 - f 12. marca 1994; Alojz Žemljic, Črmlja 19, ❖ 1923 -112. marca 1994; Ana Žlahtič, Slovenja vas 34/a, 51:1918 -110. marca 1994; Franc Knechtl, Volkmerjeva 10, Ptuj, Hi 1901 -118. marca 1994; Konrad Hoivat, Flegeričeva ul. 6„ Središče ob Dravi, * 1925 -1 18. marca 1994; Jožef Žunec, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, :in 915 - t20. marca 1994; Alojz Milošič, Cirkulane 26, ^i: 1932 -118. mar- ca 1994; Alojz Viher, Zagojiči 16,M:1929-t2l. marca 1994.