der sechsten Sitzung Stenografiern zapisnik šeste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne ±. olnto"brsi 1884. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladina zastopnika: Deželni predsednik baron Andrej Winkler in c. kr. vladni svetovalec Janez Hozhevar. — Vsi članovi razun: grof Ervin Auersperg, dr. Hinko Dolenec in Karol Rudež. Dnevni red: 1. ) Branje zapisnika o V. deželnozborni seji dne 26. sep- tembra 1. 1884. 2. ) Naznanila zborničnega predsedstva. 3. ) Priloga 37. — Poročilo deželnega odbora gledč pospeše- vanja naprave obrtnijskih strokovnjaških šol in domače obrtnije. 4. ) Priloga 38. — Poročilo upravnega odseka o načrtu postave o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemenitev (k prilogi 21). 5. ) Priloga 35. — Poročilo finančnega odseka o deželnih pod- porah za stavbo ljudskih šol. 6. ) Priloga 40. — Poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1885 (k prilogi 9). 7. ) K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o račun- skem sklepu gledišnega zaklada za 1. 1883. 8. ) K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o pro- računu gledišnega zaklada za 1. 1885. 9. ) Priloga 34. — Poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotišnico «Collegium Marianum» (k prilogi 18). 10.) Priloga 36. — Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem: A. o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih, B. o pristojbinah (k prilogi 14). H.) Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: n) Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo; b) gimnazijskega vodstva Kočevskega glede podpore za učence. drs lunini schen Knidtnges ZU Laibach am 1. Hktobev 1884. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thnrn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Re-piernng: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler und der k. k. Regierungsrath Johann Hozhevar.— Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Erwin Graf Auersperg, Dr. Heinrich Dolenec und Carl Rudez. Tagesordnung: 1. ) Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 26. Sep- tember 1884. 2. ) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. ) Beilage 37. — Bericht des Landesausschusses, betreffend die Förderung der Errichtung gerocrMidjer Fachschulen und der Hausindustrie. 4. ) Beilage 38. — Bericht des Berwaltungsausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Verwendung von Privathengsten zum Beschälen (zur Beilage 21). 5. ) Beilage 35. — Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Landesunterstützuugeu für Volksschulbauten. 6. ) Beilage 40. — Bericht des Finanzausschusses über die Bor- ausdiläge der Stiftungssonde pro 1885 (zur Beilage 9). 7. ) Zur Beilage 4. — Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechuungsabschlnss des Theaterfondes pro 1883. 8. ) Zur Beilage 4. — Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Theaterfondes pro 1885. 9. ) Beilage 34. — Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend das Statut für das Knabenwaisenhaus «Collegium Marianum» (zur Beilage 18). 10. ) Beilage 36. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Agrarverhältnisse in Srnin, betreffend: A. die Bauernerbfolge und bäuerlichen Heimstätten, B. Gebären (zur Beilage 14). 11. ) Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen: a) der Laibacher Volksküche um Subvention; b) der Ghmnasialdircction in Gottschee um Sd)ülerunterstützung. 14 82 VI. seja deželnega zbora kranjskega dnš 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des kram. Landtages am 1. Oktober 1884. 12.) Ustno poročilo upravnega odseka o § 3., marg. št. 9. letnega poročila «Enketa za posvetovanje načrtane postave o govedoreji». Obseg: Glej dnevni red, razun toček 10., 11. in 12., in interpelacija poslanca Obreze in tovarišev glede vpeljave nemškega učnega jezika na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. 12.) Mündlicher Bericht des Verwaltungsausfchnsses über § 3, Marg. 9 des Rechenschaftsberichtes «Enquete zur Berathung eines Gesetzentwurfes, betreffend die Rindviehzucht». Inhalt: Sieh Tagesordnung, mit Ausnahme der Punkte 10,11 und 12, ferner die Interpellation des Abgeordneten Obreza und Genossen, betreffend die Einführung des deutsdien Sprachunterrichtes an den städtischen Volksschulen in Laibach. Seja se začne o 20. minuti črez 10. uro. Beginn -er Sitzung 10 Uhr 20 Minute». VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. 83 Deželni glavar: Potrjujem, da je slavni zbor sklepčen in otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prebere zapisnik zadnje seje. 1.) Branje zapisnika o V. deželnozborni seji dne 26. septembra 1. 1884. 1.) Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzimg vom 26. September 1884. (Zapisnikar bere zapisnik zadnje seje v slovenskem jeziku — Der Schriftführer liest das Protokoll der letzten Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo, da se kaj popravi pri zaslišanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ker se nihče ne oglasi, izrekam, da je zapisnik sprejet. 2.) Naznanila zborničnega predsedstva. 2.) Mittheilungen des Laudtagspräsidinms. Deželni glavar: Došel mi je dopis visokega c. kr. deželnega predsedstva. Prosim g. zapisnikarja, da ga prebere. (Zapisnikar bere — Der Schriftführer liest:) Z. 2537/Pr. Note. A m 4. Oktober 1. J., als dem Allerhöchsten Namenstage Sr. k. k. Apostolischen Majestät, wird in der hiesigen Domkirche um 10 Uhr vormittags ein feierliches Hochamt abgehalten werden. Ich beehre mich, den löblichen Landesansschnss zur Theilnahme an dieser kirchlichen Feier mit dem Ersuchen höflichst einzuladen, diese Einladung auch den Mitgliedern des eben versammelten Landtages mittheilen zn wollen. Laibach am 27. September 1884. Der k. k. Landespräsident: Winkler. An den löbl. krainischen Landesansschnss in Laibach. Deželni glavar: Slavni zbor! Prihodnjo saboto, 4. oktobra, praznujemo god našega presvitlega cesarja. Po vabilu slavne vlade se bo v saboto ob 10. uri dopoludne slovesna maša v stolni cerkvi obhajala. Vdeležujmo se božje službe in priporočajmo Vsega-mogočemu prevzvišeno osobo premilostljivega vladarja. Gospoda deželnega načelnika pa naprosim, da Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju naša preponižna voščila z najpokornejšim izrazom vedne zvestobe in vdanosti naznaniti blagovoli. Deželni predsednik baron Winkler: Radovoljno ustreženi želji gospoda deželnega glavarja. Deželni glavar: Gospoda moja! Pretužno vest imam danes slavnemu zboru naznaniti. Nagla smrt je včeraj zvečer našemu blagemu tovarišu vitezu Josipu Schneid-u v veke oči zaprla. V zadnji deželnozborni seji še sodelujoč, danes ni več med živimi, danes ni več med nami! Po božji volji preselil se je iz te doline solz in težav v boljše, večno življenje. Vestno opravljajo poslansko službo, boreč se za materijalni in duševni razvoj dežele, je miroljubni umrli imel srce na pravem mestu za cesarstvo, narod in domovino. Ich bitte das hohe Hans, mich zu ermächtigen, dass ich der Hinterbliebenen trauernden Gattin des Verblichenen die tiefgefühlte Theilnahme der hohen Landesvertretung ausspreche. Zur Ehre des Dahingeschiedenen, znm Zeichen unseres Beileides bitte ich, sich von den Sitzen zu erheben. (Se zgodi — Geschieht.) Jaz izročam prošnjo županstva občine Trzin za podporo za napravo šole. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Ich überreiche das von der k. k. Bezirkshanptmann-schaft in Stein vorgelegte Gesuch der Gemeinde Möttnig um Subvention zur Herstellung des Gemeindcweges von Möttnig nach Sajasovnik. (Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Ver-waltnngsansschusse zugewiesen.) Ich überreiche das vom k. k. Landesschulrathe anhergeleitete Majestätsgesuch der Volksschullehrerswitwe Magdalena Kratochwill in Morobiz um Gnadenpension und um Erziehungsbeiträge für ihre fünf Kinder. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Poklukar izroči prošnjo trgovcev, posestnikov in obrtnikov v Kamni Gorici in Kropi, da se okrajna cesta iz Kamne Gorice in Krope skozi Podnart v Tržič uvrsti med deželne ceste. (Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Jaz izročim prošnjo občinskega zastopa v Kostanjevici, da bi se osnovala vino- in sadjerejska šola za Dolenjsko v bivšem cistercijenskem samostanu, zdaj lastnina verskega zaklada, pri Kostanjevici. (Izroči se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) 84 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. Gospod poslanec Pakiž izroči prošnjo županov sodnijskega okraja Velikolaškega, naj bi se delalo na to, da bi se vojaški nabor že v bodočem letu vršil tudi po vseh sodnijskih, a ne po samih političnih okrajih. (Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Robič izroči prošnjo Jakoba Ale-šovca, pisatelja, gledep odpore za njegovo knjigo: «Ne v Ameriko». (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Došel mi je dopis od slavnega c. kr. deželnega predsedstva. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga prebere. (Zapisnikar bere — Ter Schriftführer liest:) Hochgebor n er Graf! Mit Bezug auf den vom hohen Landtage in der Sitzung vom 20. Oktober 1883 gefassten Beschluss, betreffend die Tarifbestimmungen für die k. k. priv. Südbahn, und auf die geschätzte Zuschrift des löbl. Landesausschusses vom 30. August l. I., Zahl 7273, beehre ich mich Euer Hochgeboren höflich mitzutheilen, dass laut Erlasses des hohen k. k. Handelsministeriums vom 19. d. M., Z. 33 733, die Verwaltung der genannten Bahn von hochdemselben eingeladen wurde, die Frage wegen billigerer Tarife für Kram genau zu studiren, den diesbezüglichen Wünschen der Interessenten nach Thunlichkeit zu entsprechen und über das Resultat sodann dem hohen Ministerium zu berichten. Nach Einlangen dieses Berichtes wird der k. k. Landesregierung laut des obeitirten Erlasses weitere Mittheilung hierüber zugehen. Ich ersuche Eure Hochgeboren hievon die hohe Laudes-vertretuug gefälligst in Kenntnis setzen zu wollen. Empfangen Eure Hochgeboren die Versicherung meiner ausgezeichneten Hochachtung. Laibach am 25. September 1884. Der k. k. Landespräsident: Winkler. An Seine des Herrn Gustav Grafen Thurn-Valsassina, Ritters des Ordens der eisernen Krone II. Classe, Landeshauptmannes im Herzogthume Kram rc. rc., Hochgeboren in Laibach. Poslanec dr. Poklukar: Prosim besede k lernn dopisu častitega gospoda deželnega predsednika, oziroma c. kr. deželne vlade. Jaz bi predlagal, da se ta dopis izroči upravnemu odseku, kateri se peča ravno s tistim vprašanjem, katero se tukaj nahaja in mislim, da je popolnoma dosledno, ako se ta dopis izroči ravno tistemu odseku, kateremu se je izročil Schneidov predlog. Deželni glavar: Ako ni ugovora, se izroči ta dopis upravnemu odseku. (Obvelja — Angenommen.) Izročena je interpelacija gosp. poslanca Obreze in tovarišev do slavne c. kr. vlade. Prosim gospoda zapisnikarja, da jo prebere. (Zapisnikar bere — Der Schriftführer liegt:) Interpelacija do visoke c. kr. vlade. Dva v Ljubljani izhajajoča dnevnika sta objavila, da je c. kr. deželni šolski svet vsem Ljubljanskim šolskim ravnateljstvom poslal ukaz z dne 12. julija 1884., v katerem omenja, da se je po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa vpeljala slovenščina kot učni jezik v ljudske šole Ljubljanskega mesta; da pa ta sklep v prihodnjem šolskem letu nima več veljave in da se ima Ljubljansko ljudsko učiteljstvo ravnati po določbah z dne 29. oktobra 1. 1878., štev. 2067. Vsled tega se bode, kakor poročata dnevnika, slovenščina, katera je bila kot učni jezik za vse predmete v vseh razredih ljudske šole vpeljana, morala umakniti nemščini, katera bode sedaj učni jezik. Ta vest je iznenadila in vzburila ne le prebivalstvo v Ljubljani, ampak tudi po celi deželi, ker se taka naredba gotovo ne naslanja na narodno ravno-pravnost, temveč temelj te omajuje in razdira, ter pravične in postavno utemeljene zahteve Slovencev na razžaljivi način prezira. Z ozirom na to usojajo se podpisani na slavno c. kr. vlado staviti sledeča vprašanja: 1. ) Je li res, da se je sklep Ljubljanskega mestnega zastopa, vsled katerega se je slovenščina v Ljubljanske ljudske šole kot učni jezik vpeljala, z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta ustavil ? 2. ) Ali je res, da se bo slovenščina kot učni jezik iz ljudskih šol Ljubljanskih spodrinila in bo na nje mesto nemščina stopila? 3. ) Kako more slavna c. kr. vlada z ozirom na določbe temeljnih državnih zakonov to opravičiti? V Ljubljani dne 25. septembra 1884. Adolf Obreza, Mohar, Luka Robič, V. Pfeifer, dr. Papež, Klun, J. Kersnik. Deželni glavar: Izročim to interpelacijo prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku. Deželni predsednik baron Winkler: Bodem imel čast, odgovoriti na to interpelacijo v eni prihodnjih sej. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. 85 Deželni glavar: Došli ste mi še dve peticiji: Herr Abgeordneter Grasselli überreicht das Gesuch des Verwaltungsrathes des Elisabeth-Kinderspitals in Laibach um Bewilligung einer Subvention für das Jahr 1885. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Grasselli izroči prošnjo šolskega odbora obrtnej nadaljevalnej šoli v Ljubljani za letno subvencijo. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 3.) Priloga 37. — Poročilo deželnega odbora glede pospeševanja naprave obrtnijskih strokovnjaških šol in domače obrtnije. 3.) Beilage 37. — Bericht des Landesausschusses, betreffend die Förderung der Errichtung gewerblicher Fachschulen und der Hausindustrie. (Izroči se gospodarskemu odseku — Wird bent volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Poslanec Kersnik: Preden pridemo k 4. točki dnevnega reda, vsojam se do gosp. deželnega glavarja vprašanje staviti. Slavni deželni zbor je lani po predlogu prejšnjega deželnega odbora glede lož sklenil na predlog finančnega odseka, kateremu sem imel jaz čast biti poročevalcem, sledeče (bere — liest): «Glede na to, da pravna razmera posestnikov lož v deželnem gledališči do gledališkega poslopja, oziroma gledališkega zaklada nikakor ni jasna; — glede na to, da tudi hipotekarna terjatev kranjskih stanov, uknji-žena na gledališkem poslopji, v svojem pravnem obstanku more vplivati na to razmero; — glede na to, da finančnemu odseku v lem primerno kratkem času ni bilo moč priskrbeti si potrebnih obširnih razjasnil; — glede na to, da dotična pogodba, sklenjena s posestniki lož, utegne prekoračiti meje tem posestnikom pristujočih pravic; — in glede na to, da v slučaji, ako bi se pokazalo vsled te pogodbe obteženje deželnega premoženja, deželni zbor sam ni kompetenten, dotično pogodbo samo na znanje vzeti — in konečno glede na to, da ona na letošnjo oddajo gledišča ne vpliva: — Naroča se deželnemu odboru, da preskrbi potrebni vse te pravne razmere razjasnujoči material, ter da poroča o rezultatih tega poizvedenja v prihodnjem zasedanji, da omogoči deželnemu zboru poročilo o sklepu te pogodbe na znanje vzeti, ali pa mu v § 20. deželnega reda zaukazano pot nastopiti. Deželni zbor pa se zavaruje, da bi slučaj oddaje gledališča na podlagi te pogodbe pred končnim ukrepom deželnega zbora prejudiciral temu vprašanju». Ker v letošnjem poročilu o delovanji deželnega odbora o izpeljavi tega sklepa ničesar ne najdem, drznem se staviti do gosp. deželnega glavarja vprašanje, ali so kaki koraki storjeni v tej zadevi, in če niso, kedaj se bo oni sklep izvršil? Deželni glavar: Meni ta predmet, o katerem sem ravno kar slišal, ni prav dobro znan, tedaj tudi na ta vprašanja gosp. poslanca ne morem precej odgovoriti. Jaz se bom usojal v prihodnji seji natanko odgovoriti na to vprašanje. 4.) Priloga 38. — Poročilo upravnega odseka o načrtu postave o spuščanji zasebnih žrebcev za konjsko plemenitev (k prilogi 21). 4.) Beilage 38. — Bericht des Berwaltuugsausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Berweudung von Privathengsten zum Beschälen (zur Beilage 21). Deželni glavar: Ker po opravilnem redu to poročilo še ni 48 ur v rokah častitih gg. deželnih poslancev, moram vprašati, ali slavni zbor pritrjuje temu, da se o tem predmetu zdaj obravnava ? (Pritrjuje se — Zustimmung.) Poročevalec dr. Papež (bere — liest): Slavni deželni zbor! Upravni odsek pretresaval je nadrobno izročen mu načrt zakona o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemenitev. Upravnemu odseku se ni zdelo potrebno pri tem predlogu priporočati večjih stvarnih prememb, sklenil pa je nekoliko jezikovnih prememb, katere so razvidne v načrtu zakona, priloženem v •/., ter predlaga. Slavni deželni zbor naj sklene: 1. V priloženem načrtu zakona o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemenitev se pritrjuje; 1. Dem in ■/. beiliegenden Entwürfe eines Gesetzes, betreffend die Verwendung von Privathengsten zum Beschälen — wird die Zustimmung ertheilt; 2. deželnemu odboru se nalaga, potrebno vpeljati, da se ta načrt postave predloži v Najvišjo potrditev; 2. der Landesausschuss wird beauftragt, das zur Erwirkung der Allerhöchsten Sanction dieses Gesetzentwurfes Erforderliche zu veranlassen. 86 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des srnin. Landtages am 1. Oftober 1884. Deželni glavar: Želi kdo besede v generalni debati ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Preidemo tedaj v specijalno debato. Prosim gospoda poročevalca, da bere posamezne paragrafe na-črtanega zakona. Poročevalec dr. Papež (bere §§ 1., 2., 3, 4., 5. iz priloge 38., kateri obveljajo brez ugovora — liest die §§ 1, 2, 3, 4 und 5 ans der Beilage Nr. 38, welche ohne Debatte angenommen werden.) (Bere § 6 — Liest §6:) Tukaj v tiskanem tekstu stoji: «o komisijinem obravnavanji» — to mora biti tiskarska pomota, ker mi v upravnem odseku smo sklenili: «o komisijskem obravnavanji». Poslanec dr. Poklukar: V upravnem odseku je bilo pozneje, ko g. poročevalec ni bil prisoten, in sicer pri tretjem branji, sklenjeno: «o komisijinem obravnavanji». Deželni glavar: Želi še kdo besede k temu paragrafu? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Tedaj velja: «o komisijinem obravnavanji». Prosim tiste gospode, kateri se strinjajo s tem paragrafom, naj blagovolijo obsedeti. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Papež (bere §§ 7., 8., 9.. 10., 11., 12., 13., kateri obveljajo brez razgovora — liest die Paragraphs 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, welche ohne Debatte angenommen werden.) (Bere § 14 — Liest den § 14:) Poslanec dr. Sterbenec: Tukaj je v nemškem tekstu pomota, ker stoji: «Der Minister des Ackerbaues und des Innern» — to nima pravega zmisla in bi imelo biti: «Die Minister des Ackerbaues und des Innern». V slovenskem tekstu je prav. Ker sta tukaj dva ministra imenovana, nasvetujem, naj bi se v nemškem tekstu beseda «der» premenila v «die». (Podpira se — Wird unterstützt.) Poročevalec dr. Papež: Ker se od one (desne — rechten) strani ni proti temu tekstu nihče oglasil, a gospoda na onej strani so gotovo bolji strokovnjaki v nemščini, nego mi, mislim, da je prav tako, kakor je. Ako se že ima kaj popraviti, jaz mislim, da bi bilo bolje, ko bi se reklo: -Der Minister des Ackerbaues und der Minister des Innern». V imenu upravnega odseka predlagam torej, da bi se v § 14. v nemškem tekstu med besedama «und» in «des Innern» postavili besedi «der Minister». Poslanec dr. Sterbenec: Jaz se strinjam s tem predlogom. Deželni glavar: Želi še kdo govoriti? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Gospodje poslanci so slišali § 14., kateri bi se imel v nemškem tekstu tako-le glasiti: «Der Minister des Ackerbaues und der Minister des Innern sind mit dem Vollzüge dieses Gesetzes betraut. - Prosim tiste gospode, kateri se strinjajo s tem paragrafom, naj blagovolijo obsedeti. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Papež (bere uvod in naslov zakona — liest den Titel und die Einleitung des Gesetzes.) (Obvelja — Angenommen.) Deželni glavar: Na glasovanje prideta zdaj predloga upravnega odseka. Poročevalec dr. Papež (bere 1. in 2. predlog upravnega odseka — liest den 1. und 2. Antrag des Verwaltnngsansschusses.) (Obveljata brez razgovora — Werden ohne Debatte angenommen.) Predlagam, da se predmet sprejme tudi v tretjem branji. Deželni glavar: Prosim gospode, ki ta predmet sprejmö tudi v tretjem branji, naj blagovolijo vstati. (Obvelja — Angenommen.) 5.) Priloga 35. — Poročilo finančnega odseka o deželnih podporah za stavbo ljudskih šol. 5.) Beilage 35. — Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Landesuntcrstntzungen für Bolksschnl-bauten. Poročevalec dr. Vošnjak: Slavni zbor! Finančni odsek je pretresoval vse prošnje, katere so došle deželnemu odboru za podporo pri stavbah ljudskih šol, in predlaga sledeče: VI. seja deželnega zbora kranjskega dnš 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. 87 Slavni deželni zbor naj dovoljuje za 1. 1885. za šolske stavbe podpore iz deželnega fonda sledečim občinam: 1. Toplice................................ 500 gld. 2. Dragatuš............................... 500 » 3. Petrova vas............................ 500 » 4. Dobliče................................ 500 » 5. Sv. Mihael pri Žužemperku.............. 500 » 6. Sinji Vrh.............................. 500 » 7. Zgorenji Logatec....................... 500 » 8. Slavina................................ 200 » 9. Zgorenje Perniče....................... 500 » 10. Tržiše.................................. 500 » 11. Bojance................................. 500 » 12. Hrušica................................. 500 » 13. Adlešiče.................................100 » 14. Ambrož...................................100 » 15. Jesenice.................................100 » 16. Bohinjska Bistrica................... ■ 100 » skupaj . . 6100 gld. Ker so predlogi deželnega odbora in deželnega šolskega sveta v poročilu natančno navedeni in ker je poročilo vže dalje časa v rokah častitih gospodov deželnih poslancev, bi prosil, da me slavni zbor oprosti branja celega poročila in da mi dovoli, da koj prestopim k nasvetom za posamezne šole. (Pritrjuje se — Zustimmung.) V Toplicah se zida dvorazredna šola. Deželni šolski svet je, kakor se vidi iz poročila, nasvetoval, naj se tej šoli da 1000 gld. podpore Finančni odsek je pa z ozirom na to, da se je toliko šol oglasilo za podporo, da bo cela svota podpor presegala 6000 gld., sklenil za leto 1885. ne dati nobeni šoli več nego 500 gld. Torej nasvetuje, da se šolski občini Toplice za leto 1885. da podpora 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Druga šola je v Dragatušu, katera prosi podpore. Ta šola je leta 1884. dobila podpore 500 gld. Hranilnica je obljubila 1000 gld., ako mi tedaj damo letos 500 gid., je torej z lansko podporo ravno toliko, kolikor daje hranilnica, ter iznaša cela podpora blizu 10°/o vseh proračunjenih stroškov, v znesku 11 500 gld. Finančni odsek priporoča, da se šoli v D ra g a tušu dovoli 500 gld. podpore. (Obvelja — Angenommen.) Petrova vas je prav revna in mala občina ter ima le 817 gld. direktnega davka. Tri leta plačuje po 40°/o priklade, hranilnica je jej dala 1000 gld. Čeravno bi ta občina zaslužila, da se jej dä veča podpora, ni vender finančni odsek mogel za leto 1885. več priporočati, kakor 500 gld. Finančni odsek tedaj nasvetuje, da se šoli v Petrovi vasi dovoli za leto 1885. podpore 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) V Dobličah je nova šola silno potrebna, ker so tam vasi tako oddaljene od bližnjih šol, da jih otroci ne morejo obiskovali. Občina je tudi prav revna, pa si je vender 99°/0 priklade naložila, da plača stavbene stroške. Hranilnica jej je dovolila 1000 gld. Do sedaj še ni ta občina dobila druge podpore. Finančni odsek predlaga, da se jej dä za 1. 1885. podpore 500 gld. in upati je, da bo mogoče tudi za leto 1886. tako svoto postaviti v proračun. Finančni odsek nasvetuje, da se dovoli šoli v Dobličah za leto 1885. podpore 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Peta šolska občina Sv. Mihael pri Žužemperku se že tudi dolgo časa pripravlja za zidanje šole in je naložila skozi 4 leta po 30% priklade. Res je občudovanja vredno, kako je v tako revni občini ljudstvo k nakladam pripravno, da si šolo sezida. Tedaj je tudi čisto opravičeno, da se tej šoli dovoli podpora 500 gld. Iz deželnega zaklada je ta občina za leto 1883. dobila 500 gld., pa tudi iz hranilničnega darila dobila je 700 gld. Finančni odsek predlaga, da se šolski občini pri Sv. Mihaelu pri Žužemperku dovoli podpore 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) V Sinjem vrhu je šola silno slaba. Nahaja se v nekem starem poslopji, nekdanji vincarski hiši, katero je občina kupila leta 1848. od kneza Auersperga in katero je treba prezidati. Stroški so proračunjeni na 4032 gld. Tudi si je občina že naklado naložila, in sicer 102°/0. Iz hranilničnega darila ni dobila nobene podpore. Deželni šolski svet nasvetuje 500 gld., ker je za leto 1884. dobila ta občina iz deželnega zaklada že 500 gld. Finančni odsek predlaga, da se občini Sinji vrh tudi za leto 1885. dovoli podpora 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Zgorenji Logatec ima dvorazredno šolo do-gotovljeno. Občina ima 50% splošne priklade in je morala izposoditi si 4000 gld., da velike stroške za šolo, ki znašajo 11512 gld., pokrije. Deželni šolski svet je nasvetoval le 500 gld. in tudi iz darila hranilnice dobila je ta občina le 500 gld. podpore, ker je drugih prosilcev dosti bilo. Finančni odsek predlaga, deželni zbor naj dovoli šolski občini v Gorenjem Logatci za leto 1885. podpore 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Šolska občina Slavina ima za prezidanje svoje šole proračunjenih stroškov 2500 gld. Ta občina je več let nabirala stavbeni fond in je res imela, kakor se iz poročila okrajnega šolskega sveta vidi, koncem 1. 1883. 449 gld. v hranilnici in 100 gld. v gotovini. Iz hranilničnega darila dobila je 150 gld. Finančni odsek predlaga z ozirom na revščino te občine, naj se ji dovoli za leto 1885. podpore 200 gld. (Obvelja — Angenommen.) Šolska občina Zgorenje Perniče hoče si postaviti novo enorazredno šolo. Ta občina si je že naložila skozi 3 leta po 30% priklade; vse te priklade vrgle so pa le 1600 gld. Proračunjenih stroškov je 5700 gld. tako, da bo ostalo 4000 gld. nepokritih. 88 VI. seja deželnega zbora kranjskega dn6 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des stain. Landtages am 1. Oktober 1884. Deželni šolski svet nasvetuje podpore 1000 Zid., iz darila kranjske hranilnice bode dobila 1000 Zid. Iz vzrokov, katere sem v začetku svojega poročila navel, ni mogel finančni odsek tudi za to šolo več podpore predlagati, kakor 500 Zid., toda upa, da se bo tudi za leto 1886. tej šoli neka podpora mogla dati. V imenu finančnega odseka torej predlagam, da se šolski občini Z g or en j e Perniče za leto 1885. dovoli podpora 500 Zid. (Obvelja — Angenommen.) Šolska občina Teržiše ima blizo 200 učencev, hoče si tedaj enorazredno šolo ustanoviti. Stroški so proračunjeni na 7200 Zid. Ta občina si je že naložila po 29°/0 priklade skozi 7 let do 1889. leta, za 1890. leto pa 31%- To so gotovo velike žrtve in gotovo se ne morejo zahtevati take velike priklade, s katerimi bi se vsi stroški res pokrili in bi ne bilo treba druge podpore, pa davkoplačevalci bi tacih priklad skozi toliko let ne zmagali. Deželni šolski svet. je tedaj po pravici omenil, da so take priklade previsoke, da jih ta občina ne bo mogla prenašati in nasvetuje, da bi se tej občini dala podpora iz deželnega fonda 800 gld. in toliko je tudi omenjena občina iz hranilničnega darila dobila. Iz poprej omenjenih vzrokov ni mogel finančni odsek temu predlogu pritrditi, nego je sklenil nasvetovati slavnemu zboru: Slavni zbor naj šolski občini Teržiše za leto 1885. dovoli podpore 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Šolska občina B o j a n c e leži v Črnomaljskem okraji prav v samotnem kraji, oddaljena je 3 ure od šole, ima 300 prebivalcev, ki so pravoslavne vere. Tu bi se lahko ugovarjalo ustanovitvi šole, ker ni še potrebnega števila učencev — največ 40 — ali z ozirom na to, da sama občina silno želi imeti enorazredno šolo, da si je 150°/o priklade naložila, da pokrije stroške, kateri so proračunjeni na 5324 gld., se bo vender tej občini tudi neka podpora morala dati iz deželnega fonda in se ve da tudi iz hranilničnega darila. Ako bo la občina pobirala 150% priklade, bo le kacih 600 gld. skupaj spravila in ni upanja, da bi se že prihodnje leto zidala ta šola, če tudi damo 500 gld., hranilnica 1500 gld., to je skupaj 2000 gld. Lahko bi se tedaj ta podpora še odbila za prihodnje leto in se omenjeni občini pozneje dala, ali iz druge strani je pa vender dobro, če damo že za prihodnje leto podporo, ker bo potem občina raje plačevala svoje doneske ter jih vložila v hranilnico. Morebiti bo vender mogoče tej občini leta 1886. ali vsaj 1887. zidati to šolo. Finančni odsek tedaj predlaga, da se občini B o-j a n c e za leto 1885. dovoli podpora za zidanje šole 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Občina Babino polje tudi prosi podpore za zidanje šole. Ta občina je oddaljena od vsake šole in bi se k večjem dala pridružiti hrvatski šoli v Prezidu, 1 uro oddaljeni. Ker je pa na tej šoli hrvatski učni jezik in oddaljenost prevelika, želi si ljudstvo svojo šolo. V tem stremljenji moramo občino podpirati. Učencev je kacih 65. Deželni šolski svet nasvetuje, da bi se dala podpora 600 gld. iz deželnega fonda, koliko se bo dalo iz hranilničnega davila, ni izrečeno. Ker pa stavbeni načrt za to šolo ni predložen, misli finančni odsek, naj bi se za leto 1885. ta prošnja odložila. Finančni odsek torej nasvetuje, naj se za šolsko občino Babino polje za leto 1885. ne postavi no-nobena podpora za zidanje šole v proračun. (Obvelja — Angenommen.) Drugače je s šolo v Hrušici. Ta občina si je naložila 25% priklade za tri leta na direktne davke. Veliko otrok bi ostalo brez poduka, ako se ne bo, kakor hitro mogoče, sezidala tu šola. Deželni šolski svet predlaga 500 gld. podpore in pričakovati je, da se bo v ta namen še veča podpora dala iz hranilničnega darila. Finančni odsek predlaga, da se občini Hrušica za zidanje šole za 1. 1885. dovoli podpora 500 gld. (Obvelja — Angenommen.) Občina Begunje pri Cerknici misli razširiti svojo enorazredno šolo na dvorazrednico. Stroški so proračunjeni na 511 gld. Davka plačuje ta občina 3242 gld. in bi si morala 10% priklade naložiti, da strošek pokrije. Ker pa iz prilog ni prav razvidno, ali so naloženi že kaki procenti ali ne in ker se je finančnemu odseku zdelo, da bi ta občina strošek lahko sama pokrila s priklado na direktni davek, kateri znaša 3242 gld., ne da bi trebalo previsoke priklade, da bi je občina ne mogla prenašati Zato finančni odsek predlaga, da se ta prošnja odbije. Poslanec Obreza: Slavni zbor! S predlogom finančnega odseka se nikakor ne zadovoljujem. Finančni odsek pravi, da za šolo v Begunjah pri Cerknici ne more nasvetovati podpore, zarad tega, ker je stroškov le 511 gld., in da so uže pokriti. To ni istina. Pokriti bodo ti stroški še le tedaj, ko bode občina 16% priklade vplačala, kar se do sedaj ni zgodilo. Ta občina je mala, plačuje vsega skupaj nekaj čez 3000 gld. davka, in je vender pred nekoliko leti zidala čisto novo šolsko poslopje, za katero je čez 8000 gld. potrosila in ni dobila od nobene strani ni-kakeršne podpore. Predlansko leto je morala popravljati to poslopje, kar ji je prizadjalo 800 gld. stroškov, katere je plačala tudi brez vnanje podpore. Zdaj je zopet prisiljena zidati zavolj tega, da razširi svojo šolo na dvorazrednico, pri čem potrebuje samo za zidarsko in mizarsko delo skoro 700 gld. Ta občina zdaj prvikrat prosi podpore vbozih 250 gld. Ce slavni zbor vse to v poštev jemlje, se bo pač preveril, da je ta občina res potrebna in vredna podpore, in sicer morebiti bolj, nego marsikatera druga občina. Predlagam torej, naj se ji saj 150 gld. iz deželnega fonda privoli. Moj predlog se glasi tako-le: Slavni zbor naj sklene: Šolski občini Begunjski se privoli 150 gold, podpore iz deželnega zaklada za leto 1885. za dozi-danje šole. (Podpira se — Wird unterstützt.) Deželni glavar: Želi kdo govorili o tem predmetu? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Tedaj prosim gosp. poročevalca za sklepčno besedo. Poročevalec dr. Vošnjak: Jaz bi nasproti gosp. poslancu Obrezi le omenil, da v vseh aktih, kateri so predloženi bili deželnemu odboru in finančnemu odseku, ni bilo povedano, da je občina Begunje za zidanje nove šole tačas toliko stroškov imela. Ko bi se bilo to v aktih omenilo, gotovo vem, da bi bil finančni odsek tudi za to občino kako podporo nasvetoval. Tedaj proti predlogu gosp. poslanca Obreze za svojo osobo nimam nič ugovarjati, jaz ga celo toplo podpiram. Predlog finančnega odseka, da se ta prošnja odbije, izvira le od tod, kakor sem uže poprej omenil, ker od dotičnih šolskih oblastnij glede tega niti deželni odbor niti finančni odsek ni imel ničesar v rokah. Abgeordneter Deschmann: Ich würde mir die Aufklärung des Herrn Regierungs-Vertreters erbitten, dem die ganze Angelegenheit des Schulbaues gewiss bekannt ist, ob wirklich die betreffende Ge-nieinde schon 8000 fl. ans Eigenem gespendet hat. Sonst sind ja unsere Gemeinden nicht so enthaltsam, sondern wo immer ein kleiner Zuban stattfindet, kommen sie gleich mit einer Bitte um Unterstützung an den Landesausschnss. Das wäre ja ein Unicum einer Gemeinde, welche sich so große Kosten auferlegte, ohne mit einer Bitte an den Landtag herangetreten zu sein. Regierungsrath Hofhevar: Die Ortschaften, welche gegenwärtig den Schulsprengel von Vigann bilden, waren bis Ende der sechsziger Jahre zur Schule in Zirkniz eingeschult; mit Rücksicht auf die bedeutende Entfernung dieser Ortschaften von Zirkniz und über mehrfaches Ansuchen der betreffenden Vertreter wurden die Verhandlungen wegen Excindirnng dieser Ortschaften ans dem früheren Schulsprengel von Zirkniz und wegen Errichtung einer eigenen Schule in Vigann Ende der sechsziger Jahre vorgenommen und endeten mit dem Resultate, dass die Schulbehörde die Bildung eines eigenen Schnlsprengels für die Ortschaften, die jetzt die Schulgemeinde von Vigann bilden, und die Errichtung einer einclassigen Schule bewilligte. Die Kosten für diese einclassige Schule hat allerdings, soweit sich ans den Arten eine Auskunft gewinnen lässt, die Schulgemeinde aus eigenen Mitteln bestritten. Die Kosten einer einclassigen Schule beziffern sich durchschnittlich zwischen 5 — 6000 fl., und da kann es als wahrscheinlich oder sogar als gewiss angenommen werden, dass die Kosten für diesen Schulbau auch zwischen 5—6000 fl. betragen haben. Nun ist bereits ein ziemlicher Zeitraum inzwischen verstrichen, seit diese Schule zustande gekommen und activirt worden ist. Ob in neuerer Zeit an dieser Schule Adaptirungen vorgenommen worden sind, darüber liegt dem Landesschulrathe ein amtlicher Act nicht vor. Man wird sich jedenfalls auf Conservationen beschränkt haben oder auf Renovirnngen, resp. Verbesserungen der innern Einrichtung, die immerhin einen Betrag von 200 bis 300 fl. in Anspruch genommen haben können. Belangend die Vermögensverhältnisse dieser Gemeinde, so scheinen dieselben, trotzdem dass die directen Stenern einen Betrag von 3000 fl. repräsentiren, denn doch mehr mittlerer Art zu sein, mit Rücksicht auf Lage, Bodenbeschaffenheit und geringen Erwerb können die meisten dieser Ortschaften vielleicht dürftig genannt werden. Jedenfalls ist aber ein Betrag von 700 fl., den die Schulgemeinde zur Bewirkung der Ausbesserungen und zur Neueinrichtung des zweiten Schulzimmers zu tragen hat, ein bedeutender zu nennen, ich erlaube mir daher den Antrag des Herrn Landtagsabgeordneten Obreza auf Gewährung einer Unterstützung von 150 fl. zu befürworten. Deželni glavar: Finančni odsek tedaj za šolo v Begunjah pri Cerknici ne predlaga nikakeršne podpore. Gospod poslanec Obreza pa predlaga, da bi se za to šolo dovolila podpora 150 gld. Naj po prej se bo glasovalo o predlogu gosp. poslanca Obreze in potem, če ta pade, o predlogu finančnega odseka. Prosim tiste gospode, kateri se strinjajo s predlogom gosp. poslanca Obreze, da se namreč dovoli za zidanje šole v Begunjah podpora 150 gld., naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Vošnjak: V Adlešicah so popravili šolo. Stroški so bili proračunjeni na 1653 gld. Za to šolo je uže lani deželni odbor dovolil podporo 300 gld. Zdaj pa še prosi za podporo in finančni odsek nasvetuje, da se šolski občini v Adlešicah dovoli podpora 100 gld. (Obvelja — Angenommen.) Občina Ambrus je dozidala enorazredno šolo. Stroški so bili proračunj eni na 5451 gld., h katerim je uže pripomogel deželni fond s 1000 gld. Zdaj je pa še treba nekoliko notranjih poprav, kakor piše krajni šolski svet, posebno silno pa prosi, da bi se dala podpora za zgradbo šolskega vrta i. t. d. Prav izdatne podpore se ve da ne moremo dati, vender da ne bo ta opravičena prošnja popolnoma odbita, nasvetuje finančni odsek: Šolski občini Ambrus naj se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja — Angenommen.) 90 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. Občina Jesenice ima zdaj dvorazredno šolo v grajšinskem poslopji, katero je občina uže lani kupila za šolo in si je s tem veliko breme naložila, ker mora vsako leto 800 gld. plačati tako dolgo, dokler bo plačan ves kapital z obresti vred. Za popravljanje poslopja izdala je 1000 gld., lani je sicer dobila podpore od 1000 gld., pa v svoji prošnji navede, da občina nima dohodkov in vedno veče stroške. Finančni odsek bi rad pomagal tudi tej občini z večjo podporo, ali ker je v enake namene jej uže toliko bilo dovoljeno, ne more več predlagati, kakor 100 gld. Finančni odsek torej predlaga, naj se občini J e-senice dovoli podpora 100 gld. (Obvelja — Angenommen.) V Bohinjski Bistrici ima občina za popravo šole 414 gld. stroškov, kateri so deloma uže pokriti. Ko bi ta občina ne imela drugih stroškov, bi to neznatno svoto tudi lahko pokrila, ali ozirati se je pri tej prošnji na to, da se je lani v tej občini podrla cerkev, in da ima zarad tega omenjena občina za zidanje cerkve velikanske stroške, katerih ne more lahko pokriti. Iz tega vzroka nasvetuje finančni odsek, naj se občini Bohinjski Bistrici dovoli podpora 100 gld. (Obvelja — Angenommen.) Celi znesek, kateri je bil proračunjen na 6100 gld. znaša sedaj 6250 gld., tedaj presega svoto, katero hranilnica daruje v ta namen. Abgeordneter Baron Apfaltrern: Ich habe mich zum Worte gemeldet, nicht um gegen die einzelnen Posten zu sprechen, sondern um eine allgemeine Bemerkung zu machen, welche auf die Abstimmung über den Antrag des Finanzausschusses Einfluss hat. Ich halte es nicht für nöthig, auf das zurück zu kommen, was ich bereits in einer früheren Session vorgebracht habe, dass die Opfer, welche das Land für die Volksschule bringt, sehr empfindlich sind und immer empfindlicher werden. Ich verkenne nicht den guten Zweck, welcher damit verbunden ist, jedoch kann ich nicht umhin, darauf hinzuweisen, dass die Opfer, welche da gebracht werden, nicht immer und nicht in jeder Hinsicht in gerechter Weise vertheilt find. Wir müssen bedenken, dass die Generosität des Landtages in dieser Richtung von Jahr zu Jahr zunimmt, dass es aber Zeiten gegeben hat, wo die Gemeinden aus eigenen Mitteln, wie es das Gesetz vorschreibt, Schulen errichteten und erhielten, und auf diese Gemeinden Rücksicht zu nehmen, sind wir zunächst verpflichtet. Nun hat sich seit — ich glaube — dem Vorjahre der Modus eingestellt, diejenigen Beträge, welche zu Schulbauten verwendet werden, ans dem Landesfonde zu bewilligen, dadurch wird der Beurtheiler der Thätigkeit des Landtages, gegenüber dem Schulwesen in Irrthum geführt. Es geht dann auf Rechnung der Landesnmlage die Ausgabe für Dinge, welche eigentlich die Landesangelegenheiten nicht betreffen, wohl aber in sehr empfindlicher Weise die Schulangelegenheiten. Darum bedauere ich, dass der Finanzausschuss den Antrag gemacht hat, diesen Betrag, um den es sich gegenwärtig handelt, aus dem Landesfonde zu bewilligen. Es möge die Welt nur wissen, was wir in Krain mit unseren schwachen Kräften für die Schulen thun, und darum möge das Ganze, >vas für die Schulen geschieht, in den Normal-schnlfond eingestellt, und nicht der Landesfond dadurch belastet werden, wodurch der Verdacht erregt wird, als ob wir mit Landesmitteln Ausgaben machten, welche außer unserer Competenz, mit den Kräften des Landes für die Schule Beitrüge zu leisten, gelegen sind. Ich würde mir daher, nachdem ich eine Aenderung der Absätze nicht beabsichtige, obwohl ich die starke Inanspruchnahme der Mittel bedauere, nur eine Bitte an das hohe Haus erlauben, dass in der Abstimmung über den vorliegenden Antrag, wo über die Bewilligung überhaupt abgestimmt wird, die Worte «iz deželnega fonda» separat zur Abstimmung gelangen würden, weil ich gegen einen Zusatz in dieser Weise stimmen werde, woraus sich von selbst die Nothwendigkeit ergeben wird, dass diese Posten in den Normalschulfond eingestellt werden müssen. Ich erlaube mir jedoch noch eines anderen Umstandes zu erwähnen. Aus dem Berichte, welcher vorgebracht wurde, ersieht man nämlich, dass die kraiuische Sparcasse abermals sehr großmüthig sich den Schulen gegenüber benommen hat, indem sie einen Jahresbeitrag von 6000 fl. durch drei Jahre hindurch für Schulbauten gewidmet, beziehungsweise zugesagt hat; dass das Land dies annimmt, begreife ich sehr gut; es war das eine sehr anerkennenswerte Beschlussfassung der krainischen Spareasse. Jedoch darüber so ganz mit Stillschweigen hinweg zu gehen, es annehmen und nicht einmal ein Wort des Dankes zu sprechen, halte ich des Landtages nicht für würdig und deshalb würde ich den Antrag stellen: -Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landtag des Herzogthums Krain spricht der krainischen Sparcasse für die zu Schulbauten in Krain gewidmeten Beiträge von zusammen 18000 fl. den Dank des Landes aus». (Se podpira — Wird unterstützt.) Poslanec Šuklje: Jaz imam opaziti na predlog častitega gosp. predgovornika, da ona praksa, da se podpore za šolske zgradbe ne uračunajo več normalno-šolskemu zakladu nego deželnemu fondu, da ona praksa izvira še od prejšnje večine, od prejšnjega deželnega zbora, kateri je ta predlog uže leta 1882. sprejel. Mi smo tedaj to prakso uže dobili v inventaru prejšnjega deželnega zbora in smo jo tudi sprejeli, ker je pač vse eno, ako se ti zneski plačujejo iz ene ali iz druge zaklade in ne vem, zakaj bi zdaj odstopili od te prakse. Kar se pa tiče predloga glede zahvale kranjski hranilnici, smo to uže enkrat, in sicer v zadnji seji, imeli na dnevnem redu. Obžalujem, da takrat gosp. barona Apfaltrerna ni bilo v zbornici, ker bi sicer vedel, da se je pri marg. št. 15, § 8. letnega poročila deželnega odbora, ta nasvet stavil v imenu finančnega odseka in se je torej tudi uže zahvala izrekla kranjske) hranilnici. Vsled tega mislim, da je njegov drugi predlog popolnoma nepotreben. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des Imin. Landtages am 1. Oktober 1884. 91 Deželni glavar: Želi še kdo govoriti? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Potem ima sklepčno besedo gosp. poročevalec. Poročevalec dr. Vošnjak: Gospod baron Apfaltrern je grajal, zakaj se šolske stavbe podpirajo iz deželnega fonda in ne iz normalno-šolskega, ter se ne more sprijaznili z razlogi za ta modus podpore. Vsakemu je znano, da deficit plačajo davkoplačevalci, bodi si pri deželnem, bodi si pri nor-malno-šolskem zakladu. Deželni zbor pa je sklenil podpore dajati iz deželnega in ne iz normalno-šolskega zaklada zaradi tega, da pritegne tudi ljubljansko mesto, oziroma južno železnico, k tem plačilom. Torej le iz praktičnih ozirov se te podpore plačujejo iz deželnega fonda. Kar se pa tiče predlagane zahvale kranjskej hranilnici za darila, je deželni odbor uže tisti čas, ko je dobil v roke naznanilo o teh darilih, prav gorko zahvalo izrekel kranjskej hranilnici, kakor je omenjeno v poročilu deželnega odbora. Deželni glavar: Zdaj bodemo glasovali še o prvem stavku predloga finančnega odseka, ki slove: «Slavni deželni zbor naj dovoljuje za 1. 1885 za šolske stavbe podpore iz deželnega fonda sledečim šolskim občinam.» Gospod poslanec baron Apfaltrern želi, da bi se o besedah «iz deželnega fonda» glasovalo posebej. Jaz bodem tej želji ustregel. Prosim tiste gospode, kateri se strinjajo s predlogom finančnega odseka, iz-vzemši besede «iz deželnega fonda», naj blagovolijo vstati. (Obvelja — Angenommen.) Prosim zdaj tiste gospode, ki se strinjajo z besedami «iz deželnega fonda», naj blagovolijo vstati. (Obvelja — Angenommen.) Na vrsto pride še predlog gospoda barona Apfaltrerna. Abgeordneter Deschmann: Ich würde mir zu einer sachlichen Bemerkung das Wort erbitten, weil Herr Abgeordneter Suklje gesagt hat, dass eigentlich der Landtag den Dank an die krainische Sparcasse schon ausgesprochen hat. Ich habe hier das betreffende Sitzungsprotokoll und lese: Herr Suklje berichtet mündlich über § 8, Marg. Nr. 15—26 des Rechenschaftsberichtes mit dem Antrage, den Bericht zur Kenntnis nehmen zu wollen. Der Antrag wird ohne Debatte angenommen. — Es steht darin nichts davon, dass der Landtag selbst den Dank der train. Spareasse ausgesprochen hätte; denn im betreffenden Marg. Nr. 15 heißt es: -Der Landesausschuss hat der Sparcasse-Direction für diese hochherzige Spenden den wärmsten Dank ausgesprochen». ; Das ist doch etwas ganz anderes, wenn der Landtag selbst den Dank ausspricht, oder wenn derselbe nur vom Landesausschusse ausgedrückt worden ist. Es sind schon öfters Fälle vorgekommen, wo der Landtag sich veranlasst gefühlt hat, ungeachtet des vorausgegangenen Dankes des Landes-ausschuffes seinen Dank auszusprechen. Poslanec Šuklje: Častiti gosp. predgovornik se sklicuje na zapisnik zadnje seje deželnega zbora. Jaz se pa sklicujem na stenografično poročilo zadnje seje, katero imam slučajno v rokah. Moje besede so bile te-le (bere — liest): «Deželni odbor je za ta velikodušni dar kranjski hranilnici izrekel svojo najtoplejšo zahvalo, in v imenu finančnega odseka predlagam, da bi pritrdil slavni deželni zbor tej zahvali in vzel marg. št. 15, § 8., na znanje.» Iz tega je razvidno, da je bila uže zahvala voti-rana, in da ni nobenega razloga, danes še enkrat to zahvalo ponoviti. Abgeordneter Deschmann: Dann würde ich aber nur beantragen, dass das betreffende Protokoll demgemäss rectisicirt werde; denn in dem betreffenden Protokoll steht nichts von einem speciellen Beschluss einer Danksagung des Landtags an die krainische Sparcasse. Landeshauptmann: Verbleiben Herr Abgeordneter Baron Apfaltrern bei Ihrem Antrage? Abgeordneter Duron Apfaltrern: Jedenfalls! Landeshauptmann: Der Antrag des Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrern lautet (bere — liest): «Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landtag des Herzogthnms Krain spricht der krainische» Sparcasse für die zu Schulbauten in Kram gewidmeten Beiträge von zusammen 18000 fl. den Dank des Landes aus.» Jene Herrn, welche damit einverstanden sind, bitte ich, sich zu erheben. (Obvelja — Angenommen.) Ich constatire, dass mit der Votirnng dieses Gegenstandes auch die Petitionen der Gemeinden Adlesic, Ambrus und Assling um Schulhausbau-Subventionen ihre Erledigung gefunden haben. 92 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des kram. Landtages am 1. Oktober 1884. 6.) Priloga 40. — Poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1.1885 (k prilogi 9). 6.) Beilage 40. — Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge der Stiftungsfondc pro 1885 (zur Beilage 9). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Predno preidemo na rešitev proračuna ustanovnih zakladov za leto 1885., moram omeniti dve reči, o katerih bode treba glasovati pred razpravo proračuna samega. Prva zadeva zaklad baron Flödniggov in se nahaja pri štev. 20. na strani 6., priloge 9. Finančni odsek je pri tej točki spremenil število tako, da se potrebščina povikša za 20 gld., in vsled tega se bo presežek zaklade znižal na 725 gld. 63 kr. Ta stvar se opira na sledeče: Ustanovljenec Gvido Vencajs je v zavodu za slepe na Dunaji. Vodstvo tega zavoda je naznanilo po sklenjenem proračunu, da stroški ne iznašajo več po 300 gld. na leto za vsakega ustanov-ljenea, ampak da so se pomnožili na 321 gld. Prejšnja leta se je zmiraj plačevalo 300 gld. za onega ustanovljeni Omenjeno vodstvo pravi, ako hoče ta ustanovljenec še dalje lam ostati, naj se ta svota povikša. Vsled tega je finančni odsek sklenil na podlagi teh aktov priporočiti slavnemu zboru, da se ta svota omenjene ustanove od 300 gld. na 320 gld. povikša. To je prva spremenjena točka. Druga zadeva je tudi nekoliko spremenila proračun, in sicer proračun sirotinskega zaklada. Ta prememba se opira na prošnjo, katero je vložilo vodstvo sirotišnice Lichtenturnove za dekleta v Ljubljani, v kateri prosi, da se enako, kakor se je privolilo v «Collegium Ma-rianum» za one sirote, katere se sprejemajo na novo, plača za obleko za vsacega dečka 8 gld., ta svota tudi za dekleta privoli, sprejeto v sirotišnico dekliško. To, kar zadeva ta prošnja, obravnava tudi m arg. štev. 5., § 9., letnega poročila deželnega odbora. Tam se nahaja na strani 130. sledeče (bere — liest): Predstojništvo baronovke Lichtenturnove dekliške sirotišnice prosilo je, naj se z ozirom na majhno plačo letnih 90 gld. za hrano za vsako siroto, s katero svoto je komaj mogoče izhajati le za oskrbovanje in ker mili darovi dobrotnikov za navedeni zavod skoro nič več ne dohajajo, dovoli donesek za obleko v znesku 8 gld. za vsako siroto deklico v zavodu — skupaj jih je 51 — in za vsako ustanovljenko, ki se bode v prihodnje v zavod vzela. Deželni odbor je mnenja, da naj se z deklicami sirotami čisto tako ravna kakor z dečki, za katere se je pri sprejemanji prejšnjega leta dovolil donesek 8 gld., in stavi torej sledeči nasvet : Slavni deželni zbor naj dovoli, da se za vsako siroto deklico, katera se kot deželna ustanovljenim na novo sprejme v Lichtenturnovo sirotišnico, dovoli 6 gld. doneska za obleko. Finančni odsek je prelresoval to stvar in se posebno na to oziral, da gre privoliti to podporo ne za vse sirote, kar jih je v zavodu, ampak le za tiste, katere se na novo sprejmi), kakor se je privolila tudi pri -Collegium Marianum» za dečke, ker je znano, da vsi otroci obleko enako strgajo, bodi si inožki ali ženske. Finančni odsek torej nasvetuje, da se vsliši prošnja vodstva sirotišnice Lichtenturnove tako, da se privoli za novo sprejete sirote donesek osem goldinarjev za vsako. S tem bi bila tudi rešena marg. štev. 5., § 9. letnega poročila. Pri glasovanji ta predlog obvelja. Zdaj pa prosim prijeti v roke prilogo štev. 9., v katerej je tiskan proračun ustanovnih zakladov za leto 1885. Pri siro tinskem zakladu se je spremenila skupna svota vsled sklepa, da se za dekleta privoli za vsako na novo sprejeto siroto podpora osmih goldinarjev — povikša za 90 gld.; v drugi vrsti se je finančnemu odseku še potrebno zdelo preliminirati 400 gld. kot eventualno podporo za slučaj, ako «Collegium Marianum» napravi lastno dvorazredno šolo, kakeršno omenja § 2. pravila za ta zavod — o katerem bode imel še danes sklepati slavni zbor — za slučaj, da bi se uže leta 1885. otvorila ta šola. Vsa potrebščina je tedaj povikšana za 490 gld., skupna svota znaša 14096 gld. 96 kr., zaloga je nespremenjena se svoto 17 230 gld. 60 kr., tedaj je presežek m an ji za 490 gld. in znaša 3133 gld. 63 kr. Finančni odsek nasvetuje, naj bi se te svote odobrile. Pri ustanovnem zakladu štev. 14. je finančni odsek tudi neko premembo nasvetoval, in sicer pri točki VIII.: «Potrebščine», katere zadevajo preselitev muzejalnih in-ventarijalnih reči v novi muzej «Rudolfinum». V finančnem odseku so se čuli glasovi, da se z 600 gld. ne bo shajalo, ker je preobila zaloga inventarijalnih reči v sedanjem muzeji, in po precej obširnem razgovoru se je mislilo, da se bo s 1000 gld. shajalo. Zato se je tudi ta svota tukaj povekšala; sicer se bo pa v teku prihodnjega leta pokazalo, ali je potrebna vsa ta svota ali ne. Finančni odsek je prepričan, da se ne bo več izdalo, ako ne bo potreba, zato je vender, kakor sem že omenil, povekšal to svoto na 1000 gld. Ravno tako je pri rubriki «Različni stroški» povekšal svoto od 60 na 100 gld., posebno glede na to, ker bo treba zavarovati muzejno poslopje proti škodi ognja. Vsled tega je tedaj povekšana vsa potrebščina lega zaklada na 2960 gld., zaklada ostane nespremenjena z 202 gld. 13 kr. tako, da se povekša primanjkljaj zaklade na 2757 gld. 87 kr. Od kod izvira tukaj primanjkljaj, je slavnemu zboru znano; kapital tega zaklada se je namreč vsled sklepa slavnega deželnega zbora porabil za zgradbo novega muzeja «Rudolfinuma», kateri se ravno kar dodeljuje. Finančni odsek torej predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: «Proračuni ustanovnih zakladov se odobre glede zakladov štev. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18 in 19 po prilogi štev. 9, zakladi štev. 6, 14 in 20 pa po zgoraj nasvetovanih spremenjenih številkah.» VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. 93 (Bere glavne svote proračunov za leto 1885. in računskih sklepov kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1883. iz priloge 9., katere obveljajo brez razgovora — Liest die Hanptsnmmen der Voranschläge für das Jahr 1885 und der Rechnungsabschlüsse für das Jahr 1883 der krainischen Stiftnngsfonde, welche ohne Debatte angenommen werden.) Deželni glavar: Konstatiram, da je vsled tega obveljal predlog finančnega odseka. 7.) K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledišnega zaklada za 1.1883. 7.) Zur Beilage 4. — Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss desTheater-fondes pro 1883. Poročevalec Kersnik: Tudi letos finančni odsek ni uvidel potrebe, da bi se katera točka v tej prilogi izpremenila, tedaj bom z dovoljenjem slavnega zbora poročal ustmeno in samo v sumaričnem izkazu. Da je pri 4. točki za vzdrža-vanje sedanjega poslopja dosedanja svota nekoliko po-vekšana, ima svoj vzrok v tem, da se je za adaptiran]e red ut ne hiše v učilnico za leto 1882. nekaj več izdalo. (Bere glavne svote računskega sklepa gledišnega zaklada za 1. 1883. iz priloge 4. — Liest die Hanpt-positivnen des Rechnungsabschlusses des Theaterfondes für das Jahr 1883 aus der Beilage Nr. 4.) V imenu finančnega odseka prosim slavni zbor, naj blagovoli odobriti ta računski sklep gledišnega zaklada za leto 1883. (Obvelja — Angenommen.) 8.) K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu gledišnega zaklada za 1.1885. 8.) Zur Beilage 4. — Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Theaterfoudes pro 1885. Poročevalec Kersnik : Proračun gledišnega zaklada kaže nam za leto 1885. sledeče svote: (Bere glavne svote proračuna gledišnega zaklada za leto 1885. iz priloge 4. — Liest die Hauptpositionen des Voranschlages des Theaterfondes für das Jahr 1885 aus der Beilage Nr. 4.) Stanovnina je nekoliko manjša, nego prejšnja leta, za vzdržavanje poslopja pa je svota nekoliko povek-šana, ker so se poslopja v novejšem času popravila in obnovila. Finančni odsek predlaga: «Slavni deželni zbor naj proračun gledišnega zaklada za leto 1885. vzame na znanje in naj tam navedene svote odobri.» (Obvelja — Angenommen.) 9.) Priloga 34. — Poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotišnico «Collegium Marianum» (k prilogi 18). 9.) Beilage 34.— Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend das Statut für das Knabeu-Waiscuhaus «Collegium Marianum» (zur Beilage 18). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni deželni zbor! Kakor je v poročilu, priloga 34., uže omenjeno, ni upravni odsek mnogo spremenil o pravilu, katero je načrta! v dogovoru z vodstvom zavoda Collegium Marianum deželni odbor; vender pa so nekatere bistvene premembe, katerih ni bilo mogoče v obširnem poročilu vtemeljevati, ker bi sicer do sedaj ne bili mogli v roke dobiti gospodje poslanci prenarejenih pravil, ker se je ta stvar mogla rešiti še le včeraj dopoludne v tretjem branji. Omenjam tedaj poglavitneje premembe upravnega odseka in te zadevajo § 2., potem § 3., dalje tudi § 13. in konečno § 15. To so važnejše premembe, katere je upravni odsek sklenil, in te zadevajo, kakor se gospodje lahko prepričajo v prilogi 18. in 34., sledeče razločke: V § 2. a se je pač le stilistično spremenilo, da se to izrazi, kar je bilo očividno namen predloga, izročenega po deželnem odboru; namreč v drugi vrsti po besedah «namreč odgojiti dobre in pridne» stavila se je beseda: «ljudi». lJo prvem predlogu pa se je to glasilo «dobre in pridne dečke izučiti»; in v nemškem tekstu se je naredila sprememba, da se sedaj glasi dotičen stavek: «Die Zöglinge zu guten und stet« fügen Menschen». Nadalje se je spremenila precej bistvena točka b § 2. v katerem je bilo v predlogu deželnega odbora: «kakor tudi prisvojitev obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi», sedaj se pa ta točka glasi: «....... zlasti v maternem in tudi, kolikor mogoče, v drugem deželnem jeziku». Upravnemu odseku se je namreč zdelo, da glede na namen zavoda Collegium Marianum se ta vender ne more degradirati v šolo za podučevanje v jezikih, da se dečki, ki imajo vender v prihodnjem življenji drug poklic, ne pečajo preveč z učenjem jezikov, in tudi besede v § 2. 6 so se neprimerne zdele namenu tega zavoda. Upravnemu odseku se je zdelo, da je 94 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des srnin. Landtages ant 1. Oktober 1884. šolski poduk v zavodu v tesni zvezi s podukom ljudske šole, v katero imajo hoditi dečki iz zavoda, in le tedaj, ako bi nastala zapreka, kakor je omenjeno v tretjem odstavku § 2., le tedaj bi bil zavod vezan, napraviti lastno šolo. Sicer pa, kar se tiče te šole ali druzega podučevanja, je zavod zavezan, dati dečkom tako odgojo, da so za rabo potem v človeški družbi; in lahko naglašam, da so bili o tem ene misli vsi udje upravnega odseka, da se prememba tako naredi, kakor je sedaj, da se dečki podučujejo vsak v svojem maternem jeziku, Nemci v nemškem in Slovenci v slovenskem in da se tudi, kar je mogoče, podučujejo v drugem deželnem jeziku. Pri § 3. se je zato, da bi bilo jasno, s katero starostjo se dečki smejo sprejemati, o točki b izreklo izrekoma, da se zahteva za sprejem v zavod spolnjeno 6., pa ne še dovršeno 14. leto starosti, akoravno je še tudi niže doli v § 8. omenjeno splošno, da načelno velja, da se sirote v zavodu preskrbujejo od spolnjenega 6. do dovršenega 14. leta starosti; ker pa pri pogojih sprejemanja to ni bilo navedeno, se je ta dostavek sprejel. Dalje se je spremenilo nekoliko pri § 13. in s tem ono izreklo natanko, kar se je pred samo dalo vgibati. § 13. predloga deželnega odbora namreč govori v svojem zadnjem stavku: «Natančneje v tem določuje hišni red, kateri je predložiti visoki c. kr. deželni vladi in deželnemu odboru». Upravnemu odseku se je zdelo, da ta predložitev le tedaj doseže svoj namen, ako ima deželni odbor, oziroma c. kr. vlada, tudi pravico, hišni red potrditi ali ne potrditi. Zato se je tukaj dodala, kakor gospodje razvidijo v sedaj predloženem predlogu upravnega odseka, beseda: (Se podpira. — Wird unterstützt.) Kandesprälidcnt Baron Winkler: Nachdem der Herr Vorredner in der vorliegenden Angelegenheit auch der Regierung erwähnt hat, dass nämlich das Statut für das «Collegium Marianum», wie es vom Landesausschusse vorgelegt worden ist, durch die Vereinbarung mit derselben zustande gekommen sei, und gewissermaßen der Verwunderung Ausdruck gegeben hat, wie es komme, dass nunmehr der Verwaltungs-Ausschuss sich dieser Vereinbarung nicht gefügt, sondern in dem § 2, b) eine wesentliche Aenderung der ursprünglichen Fassung vorzuschlagen gefunden hat, so sehe ich mich veranlasst das Wort zn ergreifen, um in dieser Angelegenheit den Standpunkt der Regierung zu kennzeichnen. Es ist selbstverständlich, dass, wenn die hohe Laudesvertretung der ursprünglichen Fassung, wie sie von dem verehrten Landesausschusse proponirt wurde, beizustimmen findet, die Landesregierung dagegen nichts einzuwenden hat; wenn es richtig ist, dass zwei Sprachen — die beiden Landessprachen— int -Collegium Marianum» erlernt, und zwar wirklich erlernt werden können, so kann die Regierung damit wohl einverstanden sein. In der neuen Stilisirung des § 2, wie sie nunmehr vom Ausschüsse beantragt wird, finde ich aber nicht die Gefahr, die der Herr Vorredner in derselben erblickt, dass nämlich der Erlernung der deutschen Sprache nicht die gehörige Rücksicht getragen werde; ich glaube vielmehr, dass der Zweck, den der geehrte Herr Vorredner anstrebt, auch in der nun beantragten Weise erreicht werden wird. Es unterliegt keinem Zweifel, dass, nachdem statutengemäß die Kinder höchstens acht Jahre int «Collegium Marianum» zu verbleiben haben, von ihnen die beiden Sprachen nicht gründlich werden erlernt werden können, und es hat auch der Herr Vorredner betont, dass es nicht nothwendig ist, dass man diese Jugend etwa zu Schriftstellern heranbilde, sondern dass sie das erlerne, was sic im tägliche» Leben braucht (Poslanec Deschmann — Abgeordneter Deschmann: Ja!) — dass sie sich nämlich im gewöhnlichen Leben in beiden Sprachen fertig ausdrücken könne. Aber dass es möglich wäre, in der kurzen Zeit die beiden Sprachen gründlich zu erlernen, nachdem die Kinder noch so viele andere Gegenstände zn erlernen haben, ist kaum anzunehmen. Die Hauptsache ist doch das — und es entspricht auch den gesetzlichen Bestimmungen — dass die Kinder überhaupt zunächst in der Muttersprache gebildet werden; und in dem jetzigen Texte des Statutes ist dies ganz deutlich ausgedrückt: die Kinder werden namentlich in der Muttersprache unterrichtet werden, was ebenso sehr von der deutschen wie von der slvvenischen Muttersprache gilt, das heißt: nach der Bestimmung des § 2, b) sollen die slove-nischen Kinder zunächst slovenisch unterrichtet werden und die deutschen Kinder zunächst deutsch, dann diese und jene nach Thunlichkeit in der anderen Landessprache. Eigentlich hat sich die Anstalt mit dem Sprachunterrichte direct nicht zu beschäftigen, bettn in dem unmittelbar darauf folgenden Absätze heißt es, dass die Zöglinge itt der öffentlichen Volksschule unterrichtet werden sollen. Dort wird ihnen eigentlich der Unterricht ertheilt werden, und somit auch in den Sprachen, und zwar in jenen, in welchen überhaupt an der öffentlichen Volksschule unterrichtet wird. Und es handelt sich eben jetzt darum, die Volksschulen in Laibach so einzurichten, dass den Slovencu Gelegenheit geboten wird, ihre Kinder in ihrer Muttersprache und ebenso den Deutschen ihre Kinder in der eigenen Muttersprache unterrichten zu lassen. Dort werden sich also die Kinder in ihrer Muttersprache gehörig ausbilden können, wobei sie auch Gelegenheit haben werden, sich die Kenntnis der zweiten Landessprache, soweit es überhaupt möglich ist, anzueignen. Dass es leicht ist, in der Muttersprache eine gewisse Vollkommenheit zu erreichen, unterliegt keinem Zweifel; nicht so leicht ist es, in der zweiten Landessprache sich die gleiche Fertigkeit anzueignen. Wenn man verlangt, es sollen die Kinder beide Landessprachen gleichmäßig und in der erwähnten kurzen Zeit vollkommen erlernen, so muss ich sagen, das man etwas Unmögliches verlangt, und zwar trotz aller Befähigung der krainischen, überhaupt der slvvenischen Bevölkerung, sich fremde Sprachen anzueignen. (Poslanec Deschmann —- Abgeordneter Deschmann: Ist nicht fremd.) Wenn ich nun sage, die Jugend sei in der Muttersprache zunächst zu unterrichten, so entspricht das nur den Bestimmungen des Staatsgrundgesetzes, und ich kann mir überhaupt einen ersprießlichen Unterricht nicht denken, wenn er nicht in der Sprache ertheilt wird, welcher das Kind mächtig ist. Dass die besten Erfolge in dem Unterrichte der Muttersprache erzielt werden können, liegt in der Natur der Sache; dass man aber dabei die zweite Sprache, wenn man sie gleich nach Thunlichkeit cultivirt, auch vollkommen VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des srnin. Landtages am 1. Oktober 1884. 97 erlerne, ist nicht zu erwarten. Ich erblicke aber darin nicht die Gefahren, die der Herr Vorredner sieht, und wenn er meint, nicht nach Thnnlichkeit soll der Unterricht ertheilt werden, sondern es muss die eine wie die andere Sprache erlernt werden, so glaube ich, dass dieses »mussbezüglich der Erreichung des vorgesteckten Zieles wohl seine Grenzen hat. Es ist vergebens der Anssprnch: -der Deutsche muss slovenisch erlernen,» «der Slovene muss deutsch erlernen.» Es wäre meiner Ansicht nach wohl unzweckmäßig, wenn eine solche kategorische Bestimmung in das Statut aufgenommen würde. Wird da praktisch vorgegangen, wird in der Volksschule der Jugend die Gelegenheit gegeben werden, die Landessprachen, sowohl die slovcnische als auch die deutsche Sprache zu lernen, werden die Kinder, wenn sie in die Anstalt ans der Schule zurückkehren, in der einen wie in der anderen Sprache sich üben können, so werden sie, weil sie Sprachtalent, wie nicht leicht andere Kinder, besitzen, sich beide Sprachen aneignen. Dass die Muttersprache immer vorangehen wird, weil das Kind sich dieselbe am leichtesten aneignet und darin vervollkommet, kann nicht bestritten werden. Es wird aber bei gehöriger praktischer Uebung den Kindern nicht schwer fallen, sich auch die zweite Landessprache anzueignen. Wenn in der letzteren auch keine Vollkommenheit erreicht wird, so wird das Kind doch auch in derselben einen solchen Grad der Ausbildung erlangen, dass es seinem Berufe wird nachgehen können, wenn es die Anstalt verlässt. Namentlich die slovenischen Kinder werden der deutschen Sprache derart mächtig sein, dass sie sich beim Gewerbe oder beim Handwerke, dem sie sich zuwenden, gehörig in derselben werden ausdrücken können, so dass etwa eine niangelhafte Kenntnis dieser Landessprache gewiss kein Hindernis für das Fortkommen solcher Kinder sein wird. Bon Seite der Regierung kann ich also die Bedenken nicht für begründet erachten, die gegen die jetzige Fassung des § 2 vorgebracht wurden. Ich habe selber dem betreffenden Ausschuss beigewohnt und gesehen, dass sich die Herren nicht einigen konnten, bis dieser Vermittlungs-Vorschlag proponirt und angenommen wurde. Wenn die hohe Landesvertretnng zu der ursprünglichen Fassung zurückkehren will, so hat die Regierung nichts dagegen einzuwenden; diese erblickt jedoch, ich wiederhole es, in der gegenwärtigen Fassung nicht eine Gefahr für den Unterricht und die Erziehung der Zöglinge, die trotz derselben das Ziel erreichen werden, das ihnen von der Anstalt vvrge- Das sind meine Anschauungen in der fraglichen Angelegenheit. Poslanec Svetec: Slavni zbor! Jaz bodem samo nekaj besedi odgovoril na to, kar je povedal gospod poslanec Deschmann. Nje'govi pomisleki se opirajo samo na to, da on ta pasus drugače razumeva in drugače tolmači, kakor ga je razumel odsek in kakor se dä razumeti po pravem pomenu besede. On namreč tolmači ali če hočete, sluti tukaj, da bodo potem podučevali drugi deželni jezik v tem zavodu, le če bodo hoteli in če se jim bo ljubilo. To pa ni tako, kajti tukaj je zapovedano: Oni morajo storiti, kolikor morejo. Prvo je, dečke podučevali v maternem jeziku in potem kolikor mogoče v drugem deželnem jeziku. To nikakor ne zavisi od njih dobre volje, in da to ne bo, zato skrbi § 15., po katerem imata deželna vlada in deželni odbor pravico, nadzirati «Collegium Marianum» in če zapazita kake napake, poskrbita, da se odpravijo; če bi društvo zanemarjalo to dolžnost, ima deželni odbor in deželna vlada pravico, preskrbeti pomoč. Drugače je pa vže povedano bilo, da v tem času, kolikor bodejo gojenci v tej preskrbovalnici, v osmih letih, in to od nežne starosti 6 let do 14. leta, da v tem času ni mogoče izučiti gojence v obeh deželnih jezikih, v besedi in pismu; to je nemogoča naloga. Odbor je bil te misli, da naj se ne naklada nekaj, kar je nemogoče, ker preti potem nevarnost, da se celo podučevanje obrne na napačno pot. Tem gojencem je treba tudi vsakovrstnega druzega znanja, za človeško družbo, in ako se hoče v vsakem oziru znanja kaj storiti, ne ostaja časa, da bi se v obeh jezikih popolnoma izurili. To so bili nagibi upravnega odseka in prosim toraj slavno zbornico, da jim pritrdi. Abgeordneter Deschmann: Um die Tragweite dieses Paragraphen gehörig zu würdigen, darf man nicht den schönen Worten trauen, die man von einzelnen Wortführern hier im Hause zu hören bekommt. Nehmen Sie die slovenische Presse zur Hand, aus derselben werden Sie ganz klar ersehen, was mit der vorgeschlagenen Aenderung gemeint sein soll. So oft in dem Mädchenwaisenhause oder auch im Knabenwaisenhause eine öffentliche Feier der Waisenkinder war, wo diese ihre Kenntnis der beiden Sprachen vor dem anwesenden Publicnni producirten, und zwar unter großem Beifall, da hat immer die slavische Presse ihr Zettergcschrei und Mordio erhoben, wie man sich erkühnen könne, in einem Landeswaisenhause einen deutschen Satz vor dem versammelten Publicum auszusprechen; das konnten Sie lesen im «Slovenski Narod» und in andern slovenischen Blättern. (Poslanec Poklukar — Abgeordneter Poklukar: Kje pa še?) Das war der immer erhobene Sturm gegen das Lichtenthurn'sche Waisenhaus und auch gegen das «Mariannm», nun soll den nationalen Wünschen mit dem abgeänderten Paragraphen Rechnung getragen werden. Alle die schönen Worte des Herrn Landespräsidenten überzeugen mich nicht, dass ein ernster Wille vorhanden ist, dass im Knabenwaisenhause mit der Jugend deutsch verkehrt, gesprochen werden dürfe. Ich bezwecke mit meinem Antrage nur, dass man mit der Jugend auch deutsch spreche, nicht aber etwa, dass man ans die deutsche Sprachwurzel-forschnng zurückgehe, wie dies leider jetzt bei der Methode des slovenischen Sprachunterrichtes der Fall ist, wo man die Kinder zu Sprachgelehrten machen will. Würde man den Zweck einer eigentlichen Sprachforschung verfolgen, so würde man den Knaben eine Menge von sprachwissenschaftlichen Kenntnissen einbläuen, womit sie sich das tägliche Brot nicht verdienen können, jedoch das Volk verlangt von uns Brot! Andererseits nimmt es mich Wunder, dass die hohe Regierung so warm für diese Fassung eingetreten ist, und dass sie immerwährend betont: «Das Deutsche ist eine fremde Sprache.» 98 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. Das Deutsche ist in Kram eine Landessprache, die Bevölkerung hat das Recht zu verlangen, dass die Knaben in der Anstalt in beiden Landessprachen die nöthige Ausbildung erhalten. Der Herr Landespräsident bewegt sich auch in einem gewissen Widerspruch, indem er sagt, es sei nicht möglich, in acht Jahren beide Landessprachen zu erlernen und zuletzt doch die Ansicht aussprach, dass die Knaben in acht Jahren so viel deutsch erlernen können, um in einem Gewerbe unterzukommen. Ich habe aber schon bemerkt, dass die erste Frage, die von einem Gewerbsmann an einen solchen Knaben gerichtet wird, der bei ihm unterzukommen wünscht, die ist: «Ob er deutsch kann». Der Herr Landespräsident möge sich aber auch in unseren städtischen Schulen umsehen, wo Hunderte von deutschen Knaben untergebracht sind, und wo bekanntlich in den ersten beiden Classen kein Wort deutsch gesprochen wird. Ich frage, ist dies eine Gleichberechtigung in Krain? Es ist jammervoll, wie die Gleichberechtigung in Krain nur auf dem Papiere steht und dass sogar diejenigen Behörden, welche verpflichtet sind, über deren Beobachtung zu wachen, sich in solcher Weise aussprechen, wie es gerade beim vorliegenden Statut der Fall gewesen ist, wo nach meiner Ansicht die Landesvertretung die Pflicht hat, darauf zu dringen, dass die Kinder beide Landessprachen schon in diesem Institut erlernen. Abgeordneter Kuckmann: Wir sind wieder bei der unglücklichen Sprachenfrage angelangt (Veselost — Heiterkeit. — Poslanec Svetec — Abgeordneter Svetec: Wer hat sie denn provocirt?), welche stets eine große Auflegung verursacht! Es ist hier schon so viel gesprochen worden, dass es ganz hoffnungslos scheint, noch darüber Worte an Sie zu richten. Sie, meine Herren von der Majorität, sind ja alle von der Nothwendigkeit der Kenntnis des Deutschen überzeugt, nur handeln Sie nicht nach Ihrer Ueberzeugung. Was Sie mit Ihren Kindern thun, das verbieten Sie bei anderen; Sie verlangen selbst, Ihre Kinder sollen deutsch lernen (Klici na desni — Rufe rechts: Sehr gut.) — weil Sie wissen, dass die einzige Cultur im Lande deutschen Ursprunges ist, dass das einzige Mittel, sich dieselbe anzueignen, bis jetzt die deutsche Sprache ist, weil Sie mittelst der slovenischen allein bisher diese Bildung nicht erreichen können. Sie wissen es, dass sehr viele Kramer, ohne deshalb ihre Muttersprache weniger zu lieben, den Wunsch hegen, das Deutsche zu erlernen, weil sie die Traditionen und die Geschichte des Landes kennen und wissen, was das Land den Deutschen zu verdanken hat. Sie widersprechen dem, weil der Sprachenstreit Ihr einziges Programm (Klici na desni — Rufe rechts: Ganz richtig!) der einzige Kitt ist, welcher Ihre Partei zusammenhält; aber bei Ihrem Thun und Lassen beobachten Sie Ihre Worte doch nicht, denn wir sehen, dass alle diejenigen Herren, die Familie haben, darauf dringen, dass Ihre Kinder deutsch erlernen. Wenn ich das Wort ergriffen habe, that ich es nicht, um Sie zu einer anderen Ueberzeugung bezüglich der Nothwendigkeit der Erlernung der deutschen Sprache zu bringen, denn Sie sind davon überzeugt, aber hier handeln Sie nicht darnach, weil Sie ein Mittel verlieren würden, Ihrer Herrschsucht zu fröhnen. (Klici — Rufe: Ni res!) Aber andererseits möchte ich den Herrn Landespräsidenten aufmerksam machen, dass er viel zu conciliant ist gegen dieses Programm der Majorität, der anderen Seite dieses hohen Hauses, welches dieselbe exclusiv verfolgt. Die hohe Regierung geht da nicht vor nach den Traditionen, wie sie flüher in Krain maßgebend gewesen sind, denn das Deutsche ist nicht bloß Landessprache, sondern auch die einzige Sprache, die das Reich besitzt, um den verschiedenen Völkern und Ländern das Mittel zur gegenseitigen Verständigung untereinander zu bieten. Die Herren im Reichsrathe können sich nicht anders als in der deutschen Sprache verständigen, sie ist die Sprache der Regierung gegenüber ihren Beamten, sie ist mit einem Wort die Sprache, die den Kitt gebildet hat, um dieses große Reich zusammenzuhalten. Wenn man also von der deutschen Sprache redet einfach wie von einer fremden Sprache, als einer zweiten Landessprache und sagt, man kann diese in acht Jahren nickst erlernen, so möchte ich wohl glauben, dass vom Regierungsvertreter zu conciliant gesprochen worden ist, dass der Herr Landespräsident gegen seine Ueberzeugung wohlwollend gegen die Majorität sein wollte, indem er sich hier in dieser Art ausgesprochen hat. Es war dies gerade so, wie bei der Beantwortung unserer Interpellation die Spareassabeschlüsse betreffend; unsere Partei hat sich durch diese Beantwortung außerordentlich enttäuscht gefühlt; sie hat gedacht, die hohe Regierung habe zu untersuchen, erstens, kann die Spareasse diese Ausgaben ohne Gefährdung der Sicherheit der Einlagen machen, und andererseits, sind ihre Mittel darnach, um eine solche Ausgabe zu rechtfertigen? Meine Herren, das ist schnell untersucht und ebenso das weitere, ob es zu einem wohlthätigen oder gemeinnützigen Zwecke geschieht, die Beantwortung dieser Frage braucht die hohe Landesregierung nicht vom Landesschulrath, nicht vom Stadtschulrath und der Gemeindevertretung zu erfahren. Welche Meinung in der Stadtgemeinde herrscht, weiss der Herr Landespräsident ohne weitere Umfrage, und wie diese Auskünfte befangen sind, das konnte er schon bei einer anderen Gelegenheit erfahren. Ich erinnere Sie an die Angelegenheit der Wahlen in den Großgrundbesitz, und an die Klage und diesfällige Verhandlung vor dem Reichsgerichte; da hat auch der Vertreter der hohen Regierung sich damit gerechtfertigt , bezüglich der landtäflichen Häuser in Laibach, dass er keine andere Information hatte, als die von der Laibacher Gemeinde, und diese hat ihm nur diejenigen angegeben, die ihr convenirt haben. Damals hat der Herr Landespräsident also schon erfahren können, was für Informationen er bekommen kann von der Gemeindevertretung, bei welcher es kein anderes Programm gibt als -nix deutsch». (Pritrjevanje na desni — Zustimmung rechts.) Den Protest der Gemeindevertretung gegen die Spar-cassabeschlüsse wusste der Herr Landespräsident schon vorher. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. 99 Aber die Landesregierung hat zu erwägen, ist es gemeinnützig, eine deutsche Schule in Laibach zu errichten und den Stainern Gelegenheit zu bieten, die deutsche Sprache zu erlernen. Der Herr Landespräsident weiß, dass an 60 000 Deutsche im Lande (Nasprotovanje na levi — Widerspruch links) Pardon! an 6000 Deutsche in der Stadt wohnen, und dass für diese eine neue Schule gegründet werden muss. (Poslanec Svetec — Abgeordneter Svetec: Zur Sache!) Nach der Ministerial-Verordnung, welche heute den Gegenstand einer Interpellation gebildet hat, ist die hohe Regierung doch vielleicht einer anderen Meinung, als wir solche hier aussprechen hörten. Der Herr Landespräsident weiß, dass die Sparcassawidmnng gemeinnützig ist, und es sehr viele Krainer gibt, welche deren Ausführung wünschen. Landeshauptmann: Ich bitte den Herrn Redner, bei der Sache zu verbleiben. Abgeordneter Kuckmann: Nachdem Sie uns bei der Jnterpellationsbeantwortnng das Wort entzogen haben, so müssen Sie entschuldigen, dass man bei einer anderen Gelegenheit endlich einmal darüber sich aussprechen will. Ich schließe jedoch mit dem Bemerken, dass das Wort «thunlich» für ein Statut ganz unpassend ist, und dass es bei der ursprünglichen Fassung des Landesausschusses bleiben möge, wie es Herr Abgeordneter Deschmann beantragt. Poslanec dr. vitez Bleiweis: Slavni zbor! Jaz bom čisto na kratko odgovoril na nekatere opazke gg. Deschmanna in Luckmanna. Po mojih mislih bi mogel gosp. Deschmann predlagati sledeče: Statut za Collegium Marianum naj obstoji iz enega paragrafa, ki se ima glasiti: «V Marianum se sprejme» dečki v ta namen, da se ondod izrejajo za Nemce». On ne vpraša, zakaj je prav za prav Collegium Marianum, njemu ni mar, da se v tem zavodu dečki v obrtu izurijo, da se vadijo v rokodelskih in poljedelskih strokah ; njemu vse to ni mar, samo, ako se dečki nemški navadijo, za vse drugo, naj bo dobro ali slabo, se g. Deschmann ne briga. Ta gotovo malo važna prememba upravnega odseka mu daje povod, streljati na našo stran, a mi lahko isto storimo, ter rečemo: Vi gospodje nimate in tudi niste imeli druzega programa, nego ponemčevanje naše dežele. (Dobroklici na levi — Dobro-Rufe links.) V naši deželi je le nekoliko Nemcev, večina je pa slovenska, vse to pa ni nič mar gosp. Deschmannu in njegovim tovarišem. Ako gosp. Luckmann pravi, da pustimo naše otroke učiti tudi nemško, je to res, mi sprevidimo, da je za naše otroke, ki hočejo vstopiti v više šole, koristno, naučiti se nemščine, sramotno je pa od vas, da imate toliko mrzenja do slovenskega jezika, da celo vašim otrokom zabranite, si privaditi slovenščine, čeravno bodo živeli in morali občevati se Slovenci. (Živahni dobroklici na levi — Lebhafte Dobro-Rufe links, Widerspruch rechts.) Gospod Deschmann in gosp. Luckmann in njihovi tovariši gotovo vedč, da v ta zavod pridejo tudi otroci iz notranjskih krajev, kjer se tudi laški govori. Ako jim je res prava omika ljudstva pred očmi, zakaj ne zahtevajo, da bi se otroci tudi laški učili? Vsaj bi vender otrokom iz tistih krajev laški jezik več koristil, nego nemški. Oni vsega tega ne vidijo, ker so jim čisto drugi nameni pred očmi. Pravi namen Collegium Marianuma ne more biti drugi nego ta, da se otroci izurijo za dobre obrtnike in v ta namen je dovolj, če znajo slovenski in ako je mogoče, nekoliko nemški. (Dobroklici na levi — Dobro-Rufe links.) Poslanec dr. Papež: Požarna straža nasprotne stranke je danes zopet zatrobila v svoj debeli rog, da gori, da je nemščina v nevarnosti in da je treba gasiti; ti gospodje so zakričali, da je v tem paragrafu neka nevarnost za naše narodne otroke glede nemščine. Jaz se lahko sklicujem na to, da sem v upravnem odseku slišal nekega veljavnega moža nasprotne stranke, kateri je sam bil za to, da se besede «in Wort und Schrift» izpuste v tem paragrafu. To gosp. Deschmannu gotovo ni znano, naj bi bil tedaj popred pri svoji stranki vprašal, predno da govori. Kar se tiče besede «thunlich» iz pravnega stališča, ta se nahaja v mnogih postavah in povsod se resnobno jemlje; celo v državnem zakoniku se nahaja paragraf, kjer se sodniku prepušča soditi o besedi «nach Thunlich-feit», in vender ne bo noben sodnik zatožencu rekel: Plačaj, če hočeš. Po tem paragrafu se bodo pa tudi Nemci, kateri pridejo v Collegium Marianum, učili v svojem maternem jeziku in — wenn thunlich — tudi v slovenskem jeziku; kako pa gosp. Deschmann te besede «wenn thunlich- tolmači, bi se ti otroci gotovo nič slovenskega ne učili. Nam je res mar za pravo omiko otrdk, kateri pridejo v ta zavod in ker tja pridejo nemški in slovenski dečki, je le popolna ravnopravnost, da so te besede v tem paragrafu. Sicer pa ima po § 15. tega statuta, kakor je uže gosp. Svetec poprej omenil, c. kr. deželna vlada kakor tudi deželni odbor pravico, prepričati se vsaki čas po kakem svojem poslancu o stanji in notranji upravi sirotišnice. Edini tedaj naš program je ravnopravnost, in mi nismo nikdar prepira iskali zarad jezikovnega vprašanja. Ta prepir ste le Vi iskali in ta prepir ne bo po mojem mnenji zdatno poprej končan, dokler ne pride nemški «Schulverein», ker zmerom politizira, popolnoma iz naše dežele. Mi tacega prepira nočemo, in gosp. Deschmann dobro ve, da smo se ravno mi zmiraj sklicevali na ravnopravnost, ker bodemo po tem potu popolnoma gospodarji v naši deželi za vse čase, in jest le obžalujem, da se je gosp. Deschmann zaradi tolmačenja besede -thunlich- skliceval na Najvišjo osebo, kar bi pač ravno za nasprotno tolmačenje lahko tudi mi storili, pa nam to zabrani takt. (Dobroklici na levi — Dobro-Rufe links.) 16* 100 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages am 1. Oktober 1884. Poslanec Grasselli: Gospod poslanec Luckmann je v svojem govoru trdil, da o priliki, ko je c. kr. deželna vlada zahtevala od mestne občine, to je najbrže hotel reči, od mestnega magistrata, pojasnila o volilni pravici glede skupine velikega posestva, da je takrat mestna občina, recte mestni magistrat, visoki c. kr. deželni vladi naznanil le tiste hišne posestnike v Ljubljani, ki so bili njemu, mestnemu magistratu, po godu — ne vem iz katerega ozira. Zoper to trditev moram z vso odločnostjo protestirati in jo zavrniti kot zlobno obrekovanje (dobro-klici na levi — Bravorufe links), ker ni podprta z nobenim dokazom. Abgeordneter Luckmann: Darf ich bitten? Ich habe nichts anderes gesagt, als aus der Gerichtsverhandlung die Rede des Herrn Regiernngsvertreters citirt, die Regierung hätte gar keine Information als vom Magistrate in Laibach gehabt. Das hat er auch wirklich erklärt und ich bitte nur, diesbezüglich die stenographischen Berichte über jene Gerichtsverhandlung nachzulesen. Poslanec Svetec: Samo na eno reč moram častitemu gospodu po-lancu Luckmannu odgovoriti. On namreč trdi, da mi za vso oliko, katero imamo, imamo biti hvaležni samo nemški kulturi, in da je nemška kultura tista, katera naše cesarstvo skupaj drži. Na to njegovo trditev moram odgovoriti iz lastne skušnje. Ko sem namreč jaz prišel v latinske šole v Ljubljano, imeli smo že od 3. gimnazijskega razreda vse latinsko in vse naše šolske knjige so bile latinske. Moja gospoda! Kakor je bilo tačas pri nas v Ljubljani, tako je bilo tudi drugod v avstrijskem cesarstvu, in od tistega časa do danes je komaj 40 let. Tedaj pred 40 leti je bila pri nas latinska kultura, ne pa nemška in ta kultura je držala naše cesarstvo skupaj. Še eno imam opomniti, in sicer to: Na Ogerskem in Hrvatskem je bil celo oficijelen jezik do leta 1848. samo latinski. Torej ni nemška kultura našega cesarstva skupaj držala, čeravno čast nemški kulturi; to so bili drugi interesi, kateri so naše cesarstvo skupaj držali, in kakor so ti interesi do sedaj naše cesarstvo skupaj držali, tako ga bodo tudi v prihodnje. (Dobroklici na levi — Dobro-Rufe links.) Abgeordneter Deschmann: Ich habe nur eine factische Berichtigung vorzubringen gegenüber dem Herrn Abgeordneten Dr. Papež, welcher meinte, dass die deutschen Kinder im -Collegium Marianum» ebenfalls das Slovenische nicht zu lernen brauchten. Es befindet sich nur ein Deutscher, und zwar Gottscheer darin, welcher jedoch der slovenischen Sprache halbwegs kundig sein wird, indem ich zu meinem Vergnügen wahrgenommen habe, dass in Gottschee Slovenisch gelehrt wird, was sehr anerkennenswert ist. Es geht daraus hervor, dass man sich dort durchaus nicht von einer Antipathie gegen das Slovenische leiten lässt, wie in manchen slovenischen Schulen gegen das Deutsche. Poslanec dr. Papež: Jaz sem gospodu Deschmannu hvaležen za pojasnilo, da je samo jeden nemški deček v «Collegium Marianum». Po tem moram sklepati dvoje: ali da od tistih 60000 Nemcev, o katerih je gospod Luckmann pravil, ni nobeden tako nesrečen, da nima starišev, da bi prišel v ta zavod, da toraj Nemci niso siromaki na Kranjskem, in jaz čestitam o tem gospodu Deschmannu — ali pa, da je to število gospoda Luckmanna neresnično, ter se nadejam, ko bi šteli, da bi vseh ne našteli več nego 5000. Regierungsrath Hochevar: Es wird viel hin und her gestritten, ob und in welcher Sprache die Zöglinge der Waisenanstalt ausgebildet werden mögen, und der Regierung der Anwurf gemacht, dass sie die Bestimmung des § 2, lit. b, wo es heißt: -Unterricht in allen für die Volksschule vorgeschriebenen Lehrgegenständen, namentlich in der Muttersprache und auch, soviel thunlich, in der anderen Landessprache», hinnimmt und dieselbe nicht beanständet. Ich muss vom gesetzlichen Standpunkte aus diesen Vorwurf als einen unbegründeten erklären. Die Anstalt gehört nicht in die Kategorie der öffentlichen Anstalten, hinsichtlich welcher die Regierung Bestimmungen inbetreff des Sprachunterrichtes und der Unterweisung in der zweiteit Landessprache nach dein Gesetze vom 14. Mai 1869 zu treffen hätte. Diese Anstalt ist nach ihrem Ursprünge und ihrer Bestimmung sowie nach ihrer ganzen Einrichtung, eine Privat-Erziehungsan-stalt, die allerdings der Aufsicht der staatlichen Schulbehörden untersteht. Als Privatanstalt steht ihr die selbstständige Bestimmung darüber zu, in welcher Sprache die Zög-glinge ausgebildet werden sollen, ob in einer, oder in zweien, und in welchem Maße auch in der zweiten Landessprache. In dieser Beziehung hat die Regierung im allgemeinen einen Einfluss nicht zil üben, sondern nach § 70, Punkt 1, 2, 3, 4 und 5 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1861 darauf zu sehen, dass die Bedingungen, unter welchem die Errichtung einer Privatanstalt zulässig ist, erfüllt werden. Es ist Sache derjenigen, welche ihre Kinder in einer Anstalt unterrichten lassen, ob sie dieselben in dieser oder jener Anstalt erziehen oder ausbilden lassen, und eventuell Einfluss üben wollen, auf die Besitzer oder Gründer der Anstalt, dass diese ihren Wünschen in Bezug auf den Sprachunterricht entsprechen. Die Regierung hat auf derartige Fragen weder direct noch indirect Einfluss zu üben, sondern nur darauf zu sehen, dass der Unterricht von Lehrkräften, die dem Gesetze entsprechen, versehen wird, ob ihr sittliches Verhalten unbeanständet sei und der Lehrplan den Anforderungen einer öffentlichen Volksschule entspricht. Darauf aber zu dringen, dass der Unterricht in einer oder der andern, oder in beiden Sprachen ertheilt werde, steht weder dem Landesschulrathe noch der Landesregierung zu. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des srnin. Landtages am 1. Oktober 1884. 101 Was insbesondere die Frage anbelangt, ob die Regierung von dem Standpunkte, den sie als Stiftungs-Oberaufsichtsbehörde hinsichtlich des vom krainischen Landesaus-schnsse verwalteten Waisenfondes einnimmt, auf die Anstalt, wo Stipendisten aus diesem Fonde untergebracht sind, hinsichtlich der Unterrichtssprache oder Unterweisung in der zweiten Landessprache einen, und welchen Einfluss üben könnte, müsste nachgewiesen werden, dass die Stiftsbriefe specielle Bestimmungen hinsichtlich der Unterrichtssprache, oder doch Bestimmungen enthalten, aus bereit Zusammenhange man diesfalls auf die Intention des Stifters schließen könnte. So lauge der Nachweis darüber nicht vorliegt, ist die Regierung als Stiftungs-Oberaufsichtsbehörde nicht in der Lage, selbst und unmittelbar Bestimmungen zu treffen. Die Verwaltung des Stiftungsvermögens und des Waisenfondes steht dem Landesansschusse zu, und er hat zunächst darüber zu sprechen. Wo derartige Bestimmungen im Stiftsbriefe enthalten sind, haben sie selbstverständlich aufrecht zu bleiben, und wenn der löbliche Landesausschuss die Beobachtung derselben unterlässt, so kann jeder, der ein Recht für sich in Anspruch nimmt, bei der Stiftungs-Oberaufsichtsbehörde Beschwerde führen. Da übrigens die Existenz der in Frage stehenden besonderen oder allgemeinen stifterischen Bestimmungen nicht vorliegt, so ist auch für die Regierung ein Anhaltspunkt nicht gegeben, der Landesvertretung diesfalls vorzugreifen oder so ganz unbedingt und geradezu vorzuschreiben, dass der Unterricht in beiden Landessprachen zu ertheilen ist, wodurch möglicherweise die Aufgabe des Unterrichtes in den für die Volksschule vorgeschriebenen Gegenständen in Frage gestellt werden könnte, was dem Stiftnngszwecke, der in der Hauptsache mit dem Schulzwecke zusammenfällt, eher hinderlich als förderlich werden könnte. Abgeordneter Faber: Meine Herren! Ich bin noch ein Neuling in diesem hohen Hause, mir ist, was die Sprachenverschiedenheit betrifft, so ziemlich alles noch fremd. Doch ersehe ich aus dem Ganzen, dass man der deutschen Sprache abhold ist und sie, wie der Herr Abgeordnete Deschmann schon sich ausgesprochen hat, gerne beiseite schieben möchte. Weil aber eben ein paar Worte von Seite des Herrn Abgeordneten Dr. Papež gefallen sind, dass der deutsche Schulverein so viel als möglich aus dem Lande verdrängt werde, muss ich erklären, dass ich ein Anhänger des deutschen Schulvereines bin. (Klici na desni — Rufe rechts: Bravo!) Denn in unserem Gottschee, wo die Bevölkerung ans so einen kargen Boden angewiesen ist, wäre man nicht in der Lage, sich in der kurzen Zeit so viele Schulen zu bauen; man könnte sich nicht so leicht in der eigenen Sprache ausbilden. Aber der deutsche Schulverein unterstützt uns kräftig und gibt Tausende jährlich her, um der armen Bevölkerung unter die Arme zu greifen; ans diese Weise entstehen daselbst Schulen. Man sollte auch, glaube ich, auf Seite der Sloveuen einen solchen Verein gründen. In Reifniz und Sodersic wären noch Schulen nöthig. Wenn ein solcher Verein entstünde, der eine große Zahl von Mitgliedern hätte, so brauchten dieselben nur kleine Beilage zu leisten, um diesem Uebel, das in Gebirgsländern oft vorkommt, leicht zu steuern, da es die Mittel erlaubten. Die Gottscheer kommen in der ganzen Welt herum, folglich sprechen viele der Leute nicht nur slovenisch und deutsch, sondern auch magyarisch und andere Sprachen. Die weibliche Bevölkerung, die nach Wien geht, kommt dort mit der deutschen Sprache leicht aus, und findet ihr Unterkommen. Sehr viele gehen nach Wien. So gibt es auch Gottscheer, die in andere Länder gehen, z. B. nach Italien. Sie lernen beim Hausiren verschiedene Sprachen, aber nie hört man, dass darüber ein Streit entstehen würde, oder dass sie zu Hause zu hören bekämen: «Du darfst eine zweite Sprache nicht lernen-. Unsere Gottscheer wechseln oft ihre Kinder mit Krai-nern aus, sie geben dieselben, wenn sie sechs bis sieben Jahre alt sind, nach Teisenberg oder nach anderen slove-nischen Bezirken und nehmen dafür andere Kinder von dort nach Hause. Ans diese Art erlernen die Kinder beide Landessprachen, und so sieht man, dass im Lande beide Sprachen cultivirt werden sollten und nicht die eine angefeindet werden darf. Wenn in der vorliegenden Fassung es zweifelhaft wäre, dass dadurch die deutsche Sprache ganz ausgeschieden werden könnte, und man bloß im Slovenischen lehren dürfte, so stimme ich dafür — wie ich den Herrn Regierungsrath verstanden habe, es sei nicht Aufgabe der hohen Regierung, wenn eine Stiftung da ist, darauf zu dringen und dahin zu wirken, dass eine andere Sprache nebenbei gelehrt werden müsste, sondern dass der Unterricht in jener Sprache ertheilt wird, welche die Stiftung bestimmt hat — sonst aber, dass der Unterricht in beiden Landessprachen ertheilt werde. Regierungsrakl) Hochevar: Gegenüber der Bemerkung des Herrn Vorredners, der meinen Worten eine denselben widerstreitende Interpretation beilegt, muss ich erwidern, dass meine Aeußerung dahin giytg, dass das Waiseninstitut -Collegium Marianum» eine Privat- und nicht eine öffentliche Anstalt ist, dass also die Regierung der Verwaltung derselben die Sprache des Unterrichtes oder der Unterweisung in der anderen Landessprache an und für sich nicht vorschreiben kann. Was Stiftungen anbelangt, so richtet man sich dabei nach den Intentionen des Stifters; wo nun die Stiftsbriefe nichts vorschreiben, ist auch die Regierung nicht in der Lage, Bestimmungen ohneweiters zu treffen, sondern hat darauf zu achten, dass der Zweck der Stiftungen überhaupt erfüllt werde. Poročevalec dr. Poklukar: Ako bi jaz na vse hotel odgovoriti, kar se je pri tem samo po sebi nedolžnem paragrafu povedalo, bi moral govoriti par ur in še ne vem, ako bi katerega gospodov od one (desne — rechten) strani preobrnil in spravil na druge misli. Na nekatere opazke g. Deschmanna bom pa vender odgovoril, ker on je edini nasprotne stranke, kateri je temu paragrafu izrečno ugovarjal. Jaz se ne čudim, da gosp. Deschmann zagovarja svoje dete, kajti on je bil poročevalec v deželnem odboru, pa mu ne zamerim, da on to svoje dete, katero je on v deželnem odboru zagovarjal, tudi zdaj tukaj zagovarja proti sklepu upravnega odseka, upam pa, da pri 102 VI. seja deželnega zbora kranjskega dn6 1. oktobra 1884 — VI. Sitzung des train. Landtages ain 1. Oktober 1884. nobenem paragrafu pravila ne bo tako obširne razprave, kakor pri tem. Gosp. Deschmann trdi, da so bile poprej razprave v tem pravilu z vodstvom sirotišnice in s c. kr. vlado. Jaz moram na to opomnili, da se deželni zbor lahko ozira na one razprave, pa meni se zdi, ako ima deželni zbor pravico, pravila potrditi, ima tudi dolžnost sklepati o premembah, katere se mu zde potrebne; tedaj so poprejšnje obravnave pač gradivo za upravni odsek, ali niso nikakor merodajne in odločilne. Gosp. Deschmann različno ugovarja. V prvi vrsti naglasa, da vsacega dečka, kadar pride k rokodelstvu, vprašajo : «kann er deutsch-. Mogoče, da nekateri mojstri v Ljubljani tako vprašajo, ali meni se zdi, da bo tudi tak mojster rajši pridržal dobro izučenega dečka, kateri bo odgovoril: «Niks deutsch», kakor pa tepca, akoravno nemški zna, a druzega nič. To je bil povod v upravnem odseku, da se ni držal tega, kar gosp. Deschmann misli, da bi namreč ta zavod bil