Zbor šlrjega soiveta poverjenlStva UJU v CeUu. sjava predsednlka UJU lov.Vlade Petrovlte o aktualnih vpraianjlh. — Staiiite glede Učiteljske tiskarne. Dne 27. novembra se je vršila v Celju na tamkajšnji šoli seja širjega sosveta, na kateri <so bila zastapana razun dveh, vsa učiteljska društva. Udeležili so se pa te seje predsednik UJU iz Beograda tov. P e» t r o v i č , podpredsednik pov. UJU — Za* greb tov. M i 1 o j e v i č in pa bivši pover« jenik tov. G n u s. Pov. tov. Skulj otvori sejo ob 11. uri s pozdravom na vse navzoče, še posebej pa pozdravi goste tov. Petroviča, M i 1 o» jevičainGnusa in poda nato sledeče poročilo: Poverjenikovo poročilo. Današnjo sejo širjega sosveta smo skli* cali prej kakor je fejlo iprvotno določeno. Dogodki zadnjih dni so nas stavili pred od= ločitve, važne za vso organizacijo. Ker pa stojimo na stališču, da razsojaj in odločaj o vseh važnih vprašanjih članstvo, smo skli= cali današnjo sejo. Povdarim le to, da stojimo po zatrdilu merodajnih prosvetnih in političnih činite« ljev, pred važnim dejstvom 'uzakonjenja osaovno^šolskega zakona. Poučeni smo, da bo v najkrajšem času predložen ministr= skejnu svetu neizpremenjen osnutek Trifu^ novičevega osnovnošolskega zaikona. Na pristojnih mestih so nam obljubili, da ho= čejo upoštevati iapreminjevalne predloge, ki jib. je stavila naša organizacija. Obljubilo se nam je tudi, da bomo potom prosvetne oblasti informirani o poteku razprave in da bodo upoštevani naši morebitni novi pred= logi, ki bi jih stavila organizacija. Poslužili se bomo vseh prilik in se bomo obračali kakor do sedaj na našo centralo UJU, na pristojno prosvetno oblast tu in v Beogradu, kakor na vse poslanske klulbe, da v kar največji meri uresničimo naše zahte^ ve in dosežemo uzakonjenje talcega osnov= nošolskega zakona, ki 'bo v prid šole in stanu. Našo spomenico, naslovljeno na mini« strstvo prosvete, glede izmene prosvetnega referenta za osnovno šolstvo za Slovenijo. so ipodkrepila naša društva s posebnimi brzojavkami, naslovljenimi na gospoda mU nistra prosvete. G. minister je smatral to postopanje naših društvenih prcdstavnikov kot nekako demonstracijo in je zauikazal disciplinsko postolpanje proti ipredsednikom družtev. Povdarjam v imcnu cele organizas cije, da poslane brzojaVke niso imele de« monstrativnega namena, še manj pa so bile kaka politična akcija. S temi brzojavkami so tolmačili pred* sedniki društev v imcnu vsega organizira* nega učiteljstva željo, da se ohrani osnovni šoli zmožen refcrent iz vrst osnovnega šol« stva, kar je le v prid :in prospeh osnovne šole in obče narodne izobrazibe. Storili smo potrebne koraike, podvzeti hočemo vse, da se na pristojnem mestu po* jasni, da je organizacija UJU s svojimi predstavniki, ki so sami resni in disciplini* rani učitelji, storila svoje korake v skrbi za napredek in razvoj šole, zato smatramo. da nismo grešili ne kot zastopniki organiza* cije, še manj pa kot učitelji. Po novi disciplinski uredbi smo izvedli volitve v oblastna disciplinska sodišča. Naše tovar.išice so tudi z novo uredbo prikrajša? ne, ker jim je odvzeta pasivna volilna pra* vica. M>noge tovarišice so izrazile svojo ne? voljo in protest s tem, da so oddale pri vo* litvi prazne glasovnice. Volitev sodnikov v disciplinsko sodi* šče je strogo stanovsko vprašanje, zato smo šli na volitve samo iz tega vidika. Že= limo objektivnih tovarišev sodnikov, v ka* tere imej vse učiteljstvo zaupanje. Radi nepoznanja uredbe in postopanja pri izboru drugov sodnikov, so volili neka= teri druge kandidate, zato je bilo dosti gla* sov razcepljenih, kar kaže na zunaj nedisci* pliniranost. Za volitve v vrhovno disciiplinsko so« dišče nam je predložil Izvršni odbor listo kandidatov, ki pa, kakor smo se pozneje uverili, ni soglašala z uradno listo. Vsled tega nedostatka smo morali zamenjati do* ločene kandidate z novimi, kar smo ©bjavili potom dnevnega časopisja. Najvažnejša točka današnjega dnevne« ga reda je vprašanje odnošajev naše orgas nizacije napram Učiteljski tiskarni. Naše organizacije bi to vprašanje samo na sebi ne tangiralo, če bi ne bilo poverje* ništvo in skoraj vsa okrajna učiteljska dru« štva in njih člani, katere tu zastqpate, tudi zadružniki te gospodarske ustanove. Ker pa to obstoji in ker si je nadela naša organizacija kot eno glavnih nalog po= izkusiti vse, da dvignemo maČ in ugled tega zavoda, da mu prkegnemo kot zadružnike vse učiteljstvo in da bo ta zavod služil s svojimi materijalnimi dobrinami gospodarski moči organizacije, jc naša dolžnost, da o tem vprašanju razpravljamo. vaše sklepe sprejete na seji širjega sos sveta dnc 2. oktobra t. 1. je ipoverjeništvo po vašem nalogu Izvršilo. Dolžnost naša je, da vas točno obves stimo in vam prcdočimo ves razvoj dogod* Splošne vesti. POJASNILO. K notdci »Zahtevamo pojasnila« v listu »Edinstvo« štev. 6. od 25. novembra 1927 sledeče: Podpisani sem na kandidaturo v disciplmsko sodišče od društva »Edinstvo« podal kot član UJU — ne »iz strahu« — poverjeništvu Ljubljana pismeno izjavo, katero je to priobčilo kot »Poslano« v »Uči= teljskem Tovarišu« 16. štev. od 4. novembra 1927 svojim članom v kiformacijo. Domne= ve o »mojem navideznem podpisu, sestavi in podpisu od druge roke« so brez podlage. Vsi nadaljnji komentarji k tej zadevi se mi zde odveč, zato je to moja zadnja beseda. V Ljubljani, 28. novembra 1927. Ivan Kocijančič 1. r. — Resnicoljubnost in morala. Z nizkot= nimi sredstvi, katerih se poslužujejo naši nasprotni tovariši, bo treba obračunavati in poskrbeti, da jih ba tudi javnost obsodila. Zadnje »Edinstvo« piše sledeče: »Od verodostojne strani se nam zatrjuje, da ni tov. Kocijančič izročil »Učit. Tovarišu« prav nobene izjave v objavo in da je bila ta nas videzno od tov. Kocijančiča podpisana in y »Učit. Tov.« priobčena izjava sestavljena in podpisana od druge roke.« — Na drugem mestu prinašamo ponovno izjavo tov. Ko= cijančiča, ki ovrača gornjo trditev in priča, kako nizkotnih sredstev se poslužujejo to= variši okrog »Edinstva«, da bi oblatili našo poštenost in čast. Pričakujemo, da bodo s tem izpregledali tudi oni tovariši in tovari* šice, ki se še vedno niso otresli predsodkov ter nasedajo besedam o »naprednosti« itd. Gladko izmišljeno podtikanje ponarejanja podpisov pač ni ne ča&tno in ne pošteno bojno sredstvo. — 60 slovenskih učiteljev v Italiji od= puščenih. Na zadnji seji je šolski svet ;za Julijsko Krajino razpravljal o položaju slo= venskih učiteljev v Italiji. Na dnevnem redu je bila zadeva 38 slovenskih in hrvatskih učkeljev, ki se niso prijavili k izpitu iz ita^ lijanščine, ali pa niso izpita iprestali. Šolski svet je na predlog šolskega nadzornika skle* nil, da se proti tem učiteljem porabi zakon od novembra 1925 in da se ti učitelji odpu« ste iz službe. Na isti seji je šolski svet odo= bril predlog, da se u,pokoji vseh 22 sloven* skih učitcljev, ki so poiičevali v slovenskih tržaških ipredmc&tjih. — V obrambo osebne časti. G. Rado^ slav Knaflič je napisal v »Edinstvu« o tov. Mencinu v svojem članku »Narodno in dr= žavno edinstvo« mimo drugega sledeče tež= ke očJtke: »Toda v Mencinu je velik pomi« slek in vzrok, ta se glasi: On ne mara na* rodnega in državnega edinstva v naši orga= nizaciji, dasi je prisegel na ustavo«. — »Da Mencin res ne mara za narodno in državno edinstvo, je napoveda;l v svojem govam pred delegacijo v Celju«. — »Tu je trdil, da se niti nacionalizem (narodno čuvstvo, na* rodno edinstvo), niti katero drugo mišlje* nje doslej še ni obneslo, socializem pa se baje izkazal za najboljšega« — »pel je torej slavo socializmu ...« — »Mencin je nagnal organizacijo slovenskega učiteljstva na prav strategično zvit način v javnosti v neko so= rodstvo s klerikalizmom socializmom in komunizmom.« Nadalje: »Mencdn se z ožjim sosvetom te izpopolnitve sumljivo brani, on m tolkko tovariški in tudi ne toliko taktea... Ne, njemu je ljubša nesloga da celo razcep! On je prava slika nesloge...« — Da so bili ti očitki za tov. Mencina, ki je stal v ospred* ju organizacije, težki, je jasno. Še težji so bili z ozirom raa to, ker je državni uradnik in Knaflič izrecno omenja njegovo službeno prisego. Znano je, kaj vsebuje 'ustava, za^ kon o zaščiti države in čl. 4. uradniškega zakona glede širjenja komunizma. Namigaj vanje na službeno prisego dn komun.Lzem je tov. Mencin lahko smatral naravnost kot denuncijacijo. Vsakdo ve, kako se izraiblja pri drjavnem uradniku že golo osumljenje komunističnega nagnjenja. Kaj bi rekli sad* niki in drugi stanovi, če bi jim kdo izrek&l, da je njih vodilni član spravil njihovo or* ganizacijo o sorodstvo s komunizmom? Iz* vajanja tav. Mencina v njegovem referatu na skupščini v Celju pa so imela popolno= ma drugo, naravnost nacionalno tendenco. Ker tov. Mencin ni dobil potom svojih sta« novskih zastapnikov \primernega zadošče= nja, je bil primoran si ga dskati pred sodi* ščem. V soboto 12. novembra je bila pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljub^ Ijani razprava. Referat, na katerega se na= našajo zgornji očitki, je bil pri raztpravi delno prečitan in je njegovo nadionalno tendenco odobraval celo zagovornik tožen« ca g. dir. Knaflič, s čemer so v tem pogledu vse izpovedi številnih prič postale več ali manj brezpredmetne in je indirektno že bilo priznanp da so bili zgornji očitkd, v ko* likor so bili'inkriminrrani, neosnovani. Tov. Mencin je pri razipravi izjavil, da mu ni do obsodbe, temveČ le do ugotovitve, da so trditve glede njegovih iz^ajanj v Celju nes re3ftične. Sodišče se je postavilo na stališče, ki ga je zastopal zagovornik toženca, da ima Knafličev članek obliko razprave in kritike, da inkriminirana mesta, če se vza* me članek v celotno, za tožitelja niso ža« ljiva ter je Knafliča oprostilo. Pripominjamo da se je tov. Mencin še pred razpravo izjavil za poravnavo, ako ipoda toženec za= dovoljivo izjavo. Vendar so bila tozadevna pogajanja brezuspešna. — Glede osebne ča^ sti tov. Mencina je sodišče torej izreklo. da ta ni prizadeta. Žalibog pa ima zadeva Men= cinsKnaflič svojo stanovsko plat, ki še ni razčiščena, preko katere pa organizacija ne more molče iti. — »Resnica o Učiteljski tiskarni«. »Edinstvo« v zadnji številki »krepko« brani pod gornjim naslovom tiskarno. Sklicuje se v prvi vrsti na stare »zasluge«. Boji se gro* zno »Slomškarjev« v tiskarno, ker je bila ttekarna vedno »napredna«. (Zato so ravno »naprednjaki« gledali, da so ji odvzeli čim= več tiska ter ga znosili v svoje tiskarne). Pravi, »da se je pojavilo gibanje, ki je bilo posledica nezaupanja dotakratnega gospo^ darstva pri tiskarni.« (Je res: nekateri na« jemniki niso plačevali stanovanj, ne elek= trike; ^alagale so se po »priporočilih« knji« ge, v katere se sedaj zavijajo paketi, kar je škode do stotisočev; delali so se odpisi za liste, ki so sedaj aktivni; podpisovale me« nice za Tuš itd., itd.). Laže, da plačuje tU skarna poverjeništvu luč, kurjavo in celo tajnika. Ob koncu pravi »Edinstvo«: «Bo« mo pa sneli rokavice obzirnosti do gotovih oseb v poverjeništvu UJU dn naj pride na solnce prav vse!« — Nam je ta izjava prav prijetna in le želimo. da pride čimprej do napovedanega čiščenja Avgijevega hleva. Žal, da niso pričeli že prej! — Kaj pa s tov. Moderndorferjem? Ta» ko in podobnd nas izprašujejo oni, ki se aani= majo za usodo nesebičnega bojevnika, tov. Moderndorferja. Žalibog je med njimi tudi ljudi, ki nam ne zastavljajo vprašanj iz ka= kršnegakoli sočutja, ampak ki hočejo vedeti, da je tovarišu bolje kot vsakemu izmed nas. Posebno notica o neki zavarovalni agenciji se je uporabljala kot dokaz, da je tov. Moderndorfer dobro ipreskrMjen ter da se mu ni treba boriti za obstanek. Obža* lujemo, da temu ni tako. Tovariš Moderns dorfcr je žrtev, ki ne trpi sam, ampak ki mora z rodbino vred nositi posledice radi svoje odločne Iborbe za druge, za naše ljuds stvo, trpeče pod pritiskom tujega kapitala. Kdor govori drugače, ali >ne ve resnice, ali se pridružuje onim, ki so tovariša tirali v zapor, nato še v ipreiskovalni zapor in so ga istočasno skušali omadeževati pred jav= nostjo kot navadnega zločinca, kot pone« verjevalca javnega denarja. Povedali smo že o priliki, kakšno vlogo so igrali pri tem slovenski časniki. Vzlic naši besedi ni ni« hče čutil dolžnosti potpraviti storjeno kri« vico. Tako imamo priliko videti, kako visok je danes moralni nivo pri nas. Nimamo na= mena iprelivati naivnih solz radi tega, opo« zoriti -pa moramo učiteljstvo na trda dej^ stva, da je rodbina tov. Moderndorferja v bolezni in v bedi radi naše javne morale. da je tovariš radi izgube službc gmotno uničen in da je rešil tekom svoje borbe in preganjanja edinole svoje zdravje. Kdor ima količkaj čuta za trpečega, četudi nima nikakršne stanovske solidarnosti, bo vedel. kaj je njegova dolžnost. Naše poverjenis štvo ne more v gmotnem oziru ničesar sto= riti za tov. Modcrndorferja. Zato so po= edinci toliko bolj poklicani, da se spomnijo preganjanega spričo njegovega vedno tež* jega ipoložaja. Pred časom so se nekateri zganili in uspeh se jc videl. Toda v zadnjem času je ta pomoč popolnoma usahnila. Nis mamo obrambnega sklada, nimamo virov da bi iz njih vsaj nekoliko dobil, kdor je v stiski, zato smo navezani le drug na dru= gega. Zalfbog ni bila naša solidarnost v ne^ sreči nfkdar niti od daleč tako goreča kot so bile ognjevite naše stanovske — fraze. Apeliramo na vse, da z dejanjem poživljajo iskro skupnosti med nami in se ne umikajo z malim prispevkom, kadar je treba poma= gati preganjanemu tovarišu. Naj vsakdo pomisli, kako težko je bednerrru, kako bi bilo njemu samemu, če bi ga zasledovala nesreča in če bi bil v nesreči sam. ToMko v pojasnilo na razna vprašanja! — Zopet nova krivica. Več tovarišev in tovarišic iz mariborske oblasti je bilo pretekli teden presenečenih z dekreti gosp. velikega župana, ki po odredbi ministra prosvete O. N. br. 27.636 z dne 11. maja 1927 popravljajo vse dekrete ministra ipro* svete iz leta 1924. glede napredovanja v 4. skupino, ki se jim je od ministra priznala naknadna za Jeto 1923. Neka odločba nam< reč določa, da se položajna plača računa šelc od dneva podpisa dekreta. Torej tu jc našel sv. Birokracij kamen spodtike, ni ipa pomislil, da krivda ni na strani prizadetih, ki morajo za kazen plačati po 500 Din »pre* več nakazane plače«! So to oni tovariši, ki so nastopili službo oktobra ali novembra 1919 in ob splošni prevedbi 1. septembra 1. 1923. še niso bili prevedeni v 4. grupo, zato so dobili marca in aprila 1924 prevedbena uverjenja še za 5. grupo, dočim jim je že od 1. novembra 1923 pripadala 4. grupa. Seve* da so takoj vložili prošnje za 4. grupo. ki so bile v ministrstvu rešene šele oktobra 1924 z določilom, da napredovanje velja s 1. nos vembrom 1923, kar je popolnoma logično in pravilno. In vendar pride sedaj taka »Po« prava«. Ali bi se med tovariši našel jurist, ki bi znal razvozljati to usodepolno zadevo, ki mnogo tovarišev — brez lastne krivde — bacne pri napredovanju za eno leto nazaj? — K premestitvi tov. Rantove iz Škofje Loke v Št. Vid pri Ljubljani smo prejeli z ozirom na našo zadnjo notico še sledeče pojasnilo. Leta 1921. so bila v Škofji Loki razpisana 3 mesta za učiteljice. Ta mesta so dobile tov. RantOva, J. in V. H.sB. V 1. 1925. je bilo po razpisu stalnih na šoli 5 uči= teljev in 3 učiteljicc. V 1. 1925./26. je bil tov. K. pozvan v vojaško skižbo in na njegovo mesto je prišla tov. A. M., kii je bila ime* novana še isto leto stalno po § 71. V letu 1926/27. je ibila imenovana še tov. A. P. ,po § 71. na šolo v Šk. L. Raidi nje je morala oditi začasna učna oseba. Tekom lanskega leta je bil sistemiziran na šoli razred za oddaljene in nameščen tov. J. R. Tekom leta pa je bilo razpisano zopet eno mesto za učitelja in je bil nameščen tov. J. Ko je ta nastopil, je bila ena uona oseba nadštevilna. Prosvetna oblast je kot tako določila tov. Rantovo, ki pa je svoje mesto dobila po razpisu ter jo premcstila v Št. Vid. Ta je iz; javila, da se bo pritožila (kar je tudi storila). čeprav ji to mesto ugaja, ker ni ona nad? številna. — Ako natanono preudarimo zas devo, vidimo, da je treba iznova energično zavzeti stališče proti § 71. in precizno dolo= čiti, da je v vsakem slučaju varovati one, ki so dobili službo po razpisu. Čerflu so po^ tem razpisi, ako se lahko dobc mesta po § 71. in razpisi ne veljajo. Škoda kolekov! Letos je zopet razpisano mesto za moškcga v Škofji Loki in prihodnje leto se lahko po= novi iznova ista igra — pa naj bo režim ta ali ta! — Pomožna akcija »Vsem dobrim srcem«. Za lanski Božič smo započeli akcijo pod devizo »Vsem dobrim srcem« in z na» menom, da odkupimo Tušjinjga preuredimo za Učiteljski konvikt. Ako bi akcija uspela po načrtu, bi letos z oktobrom že lahko imcli svoj konvikt v Ljubljani, t. j. poslopje z zemljiščem, ki bi ga bilo moči s primeroma majhnimi Stroški preurediti in opremiti v označeni namen. Akcija pa ni usipela, ker se je vabilu odzvalo le 28 oseb, ki so do konca novembra t. L vplačale skupno 19.800 Din. Te osebe so svoje prostovoljne doneske go= tovo že prebolele, kakor bi jih preboleli vsi drugi, če bi se odzvali vabilu. V svrho kon-trole vsakega prizadetih navajamo imenoma darovanc vsote po redu, kakor so dohajale, in sicer: dr. Fr. Derganc, Ljubljana, 1000 Din; Ciril Kopitar, Kandija pri Novcm me* stu, 1000 Din; Pavel Plesničar, Ljubljana. 300 Din; Ivan Šmajdek, Št. Vid nad Ljub* ljano, 400 Din; Rudolf Knez, Ig*Studenec, 2000 Din; Anton Germek, Ježica, 300 Din; Josip Reichman, Brežice, 600 Din; Julij Slapšak, Moste, 100 Din; Andrej Rape, Ljub* ljana, 1000 Din; Alojzij Novak, Ljubljana, 1000 Din; Iva Kobalova, Ljubljana, 1000 Din; Anton Maslu Turje, 1000 Din; Ivan Bene* dičič. Mirna, 1000 Din; E. Gangl, Ljubljana, 1000 Din; Juraj Režek, Ljubljana, 1000 Din; Pavel Flere, Beograd. 1000 Din; Ivana Gor* šetova, Ljubljana, 900 Din; dr. St. Bevk, Ljubljana, 200 Din; Marija Rupnikova, Kam= nik, 1000 Din; dr. Simon Dolar, Kranj, 800 Din; Miroslav Zor, Ljubljana, 200 Din; Ivan Kocijančič, Ljubljana, 200 Din; Ana Klein* steinova, Polhov gradec, 500 Din; Janko Vo^ zel, Trebnje, 600 Din; Ernest Potrato. Ljub^ ljana, 300 Din; Valerija Reitzeva, Bohinjska Srednja vas, 600 Din; Fran Merljak Ljub= ljana, 700 Din; Ivan Gasser, Ljubljana, 100 Din; skupaj 19.800 Din. Dcnar je naložen v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. Da^ rovalci in darovalke naj javijo, kako naj po^ rabimo darovane zneske: ali naj jih vrnemo njim ali naj jih nakažemo v namen, ki ga s-ami določijo. — Ljubljana, 1. decembra 1927. — Naslov: Pomožna akcija Učit. tisk. — Uradni odloki. Šolski upravitelji do-bivajo dan za dnem odloke, ki so nejasni včasih celo koniuzni. Radi teh je mnogo ne= potrebnega pisarenja in zmešnjav, kar bi se lahko prihranilo, ako bi oblasti odloke, ki jih pošiljajo, temeljito pregledali pred odpoši* ljatvijo. Večkrat se vidi, da si same niso na jasnem, kaj hočeja. Upravitelji naj tekajo od tovariša do tovariša, ali k šolskemu nad= zorniku po pojasnila. Koliko neprilik so de= lale n. pr. samo statistične pole. Najprej sc je reklo, da je razred naš razred, čez nekaj časa pa je bil naš razred že samo naše šoh sko leto in razred so ponižali v »odelenje« in narobe. Večkrat prihajajo odloki, ki so dvoumni (t. j. kadar si sami niso na jasnem), ki se navadno glasijo »v okviru obstoječih predpisov«. Ali ne bi mogli reči: po členu tem in tem je tako ali ni tako in zadeva bi bila rešena. Želimo od naših oblasti več jas= nosti! — Pri nekaterih sreskih prosvetnih od; delkih se razpasuje čimdalje bolj čudna na= vada, da se zahteva od šolskih upraviteljcv rcšitev posameznih odlokov v nemogočem terminu. Ne more se postaviti na stališčc, da so mnoge šole na deželi in da ležijo te podeželske šole tudi v krogu podeželskih prometnih razmer tcr prejemajo vsled tega upravitelji teh podeželskih šol odloke mnO' go dni kasneje. — Tudi sc ne morejo posta> viti na stališče današnjega upravitelja, ki je dandanes pravi suženj svojega poklica, z neštevilnimi dolžnostmi, a — takorekoč — brez vsakih pravic. Ves dan se mora ubijati s šolsko mladino v učni sobi, a ko uživa drugo učiteljstvo toli potreben odmor, mora šolski upravitelj v pisarno, da pregleda in reši po pošti dospele razne odloke. stati« stikc itd., ki dandanes kar dežujejo, ker drug drugega tolmačijo, prcklicujejo, spre^ minjajo itd. itd. — Da mora tudi šolski upTavitelj dobiti nekje čas za pripravo na pouk, ikaj to mar odločujočim faktorjem. Na podlagi tega si lahko predstavlja vsak — tudi če ni upravitelj — razpoloženje šol= skega upravitelja v trenotkti, ko čita n. pr. 24. novembra 1927 po odhodu pismonaše, ki je ravnokar prinesel pošto, da mora z ob* ratno pošto, najpozneje pa do 25. novem> bra t. 1. zanesljivo porocati o zadevi objav v smislu nove potniške tarife. Tozadevni odlok omenjenega prosvetnega oddelka nosi datum 15. novembra 1927; tozadevna ku« vcrta, s kojo se je imenovani odlok odpo« slal, kaže žig pošte Murska Sobota z datu= mom 21. novembra 1927 (?!?). Ali je ipotem čudno, če pride tak odlok šele 24. novembra v roke upravitelju kake podeželske šole?! Ako rabi odlok iz pisarne iprosvetnega od» delka do poštnega urada 7 (reci sedem) dni, potem vendar ne smemo zameriti takemu odlaku, ako pride do rok upravitelja kake podeželske šole šele 24. novembra; eno lcto potovanja bi ne bilo preveč z ozirom 'na prej omenjeno razmerje. — Ravno pod isto kuverto pa je bil tudi drug odlok z istim datumom (15. novembra 1927), s kojim se zahteva določiti eno učno osebo, ki bo pre» davala učencem eno uro o Društvu narodov. Tudi o izvedbi tega ukaza je poročati do 25. novembra t. 1. (!?). Torej iz pisarne prosvets nega oddelka do poštc je irabil tudi ta odlok od 15. novembra do 21. novembra 1927, t. j. 7 dni, v roke upravitelja pride 24. novembra 1927, čemur se gotovo ni čuditi z ozirom na prvotno njegovo 7=>dnevno potovanje iz pi« sarne na pošto; šolski upravitelj pa naj se= daj dne 24. novembra 1927, t. j. pouka pro* sti četrtek, določi eno učno osebo, ki bo učencem predavala eno uro o Društvu na* rodov in o izvršbi tega naj poroča omenjes nemu prosvet. oddelku do 25. novembra 1927 (?!). Za praktične nastope na učiteljišču smo temo prejeli vsikdar toliko časa pred nastopom, da se je bilo mogoče na nastap tudi pripraviti V tem slučaju pa naj se prc davanja kar iz žepa ali iz rokava stresavajo. Mi, podežclske pairc, obžalujemo, da nam ni pri rokah toliko virov za predavanja, kakor v tem oziru srečnejšim tovarišem in tovari; šicam v mestu, namreč razne bogate knjiž* nice, čitalnice itd. Za tozadevni prevdarek potrebujemo tarej prej več. kakor manj časa. Ali se nas hoče posili naprayiti manj točne in manj vestne?! Verujte, da bi bil mnogi izmed nas točnejši, vsaj v reševanju odlokov, kakor mu je to mogoče na pode* želski šoli. Vsi pa seveda ne moremo biti v mestu ali v kraju žclezniške postaje, četudi bi bil ta ali oni izmed nas bliže teh zaželjenih krajev, če ne bi bil toliko nesrečen, da nima kakega strica ali tete na vplivnih me< stih. Prosimo torej nekoliko več obzirnosti! — Razširjenje šol. Pri Sv. Katarini, srez Kranj, se otvori dvorazredna osnovna šola. Na osnovni šo!i Gorje, srez Kranj, se otvori vzporednica. Petrazredna osnovna šola na Muti se pretvori v šestrazredno osnovno šolo. ŽIKA JE SAMO ENA! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno ŽIKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb! — Priporočilo. Cenj. člane in šolska vodstva opozarjamo na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v za^ logi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več in inseratu. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«. Šolska reforma. KROŽKI IN REFORMA VZGOJE IN POUKA. Pedagoški krožki. Nujno potrebne so nam krajevne za* jednice. 2e lansko leto so se jeli ustanavljati pe« dagoški krožki. Letos pa je naša uoiteljska organizacija spoznala, da je samoizobrazba med učiteljstvom ena najvažnejših njenih nalog, in je sklenila, da se morajo v njenem področju ustanoviti po celi Sloveniji samos izobraževalni krož'ki. Ti krožki naj bodo tedaj tudi tiste zajednice, v katerih se bo sno= val duh, ki bo prenovil našo šolo in po svoji družabni možnosti tudi duševnost naroda. Krožki so krajevne zajednice, vsi učitelji in učiteljice se lahko vsaj enkrat na mesec snidejo <\n se pogovorijo o stvareh, ki naj zanimajo vse posameznike sta/nu. Sestanki po krožkih ne zahtevajo od olanov ne stro= škov, ne drugi žrtev, poleg tega je pravo veselje, da se tovariši vidijo in porazgavo* rijo; pošten in naraven človek si zaželi druž« be v dobrem imenu. Naloga krožkov. Nekateri bodo ugovarjali, češ, da je treba člane seznaniti najprej z družboslovs jem in da bi bilo za sestanke preveč snovi, če bi pridružili še pedagogiko. Se več pa jih bo, ki jim bo družboslovje nepotrebno in sc bodo želeli le pedagogike. Oboji se motijo. Nove vzgoje ni mogočc razumeti brez po* znanja družbe, ker je nova šola šola iz živ= ljenja, življenje pa nastaja, se razvija in ne= ha le v družbi; človek kot posameznik je le atom. Pripoznati pa moramo tudi, da jih je precej, ki dobro ip natančno zaznavajo nas gonsko dogajanje v družbi, ki pa vendar ne poznajo pedagoške znanosti, najmanj pa so zmožni vzgojnega konkretnega učinkovanja. Krivično je omalovaževati družboslovje, kri^ vično pa je tudi omalovaževati psihologijo otroka in pedagogiko. Le organska spojitev obojega nas bo usposobila za pravo pot. Čas sestankov. Nekoliko težje bo zaradi časa. Prilike same bodo povedale, kako naj si uredimo zaradi časa: ali naj govorimo eno uro o družs boslovnih pojmih, eno pa o pedagoškem delu in ljudskem izobraževanju, ali pa • c:n* krai; o prvem, drugič pa o drugem. Ne ho dovolj, če se bodo sestanki vršili le vsaka dva meseca po enkrat, ker potrebe samc bodo zahtevale, da se vršijo sestanki vsaj enkrat v mesecu. Sestanki, ki se zaradi za^ sneženih potov niso mogli vršiti pozimi, naj se nadomcstijo v poletnih časih. Sicer pa ima organizacija v svojem pro= gramu tudi reformo šole, reforma šole pa more imeti svoj vir le v reformi duhov, v reformi učiteljske 'izobrazbe. Tudi drugače je reforma tako nujna, da ne smemo z njo prav nič odlašati. Čas si moramo poiskati. Povdarjam še enkrat, da morajo biti krožki delavnice novega pedagoškega duha. (Konec prih.) Učiteljsko disciplinsko sodišče. PRVE RAZSODBE PRED UCITELJSKIM DISCIPLINSKIM SODIŠCEM V LJUB« LJANI. Disciplinsko sodišče, ki je bilo ustanov* ljeno s predzadnjo tozadevno uredbo, je začelo poslovati pred nekaj meseci. V obrav^ navi je sedaj precej disciplinskih zadev in le želeti je, da pridejo vsi slučaji čim prej na vrsto, da ne bodo več viseli nad prizadetitni. Po novi odredbi se poslovanje disci* plinskega sodišča ne bo bistveno izpreme» nilo. Važno bo le to, da bo predsedoval no* vemu disciplinskemu senatu jurist*sodnik. Ker je bilo med učiteljstvom in v naših listih mnogo kritike radi nove disciplinske uredno še predno so se pokazali v praksi nedostatki odnosno vrline, naj podamo pre= gled disciplinskega postopanja. Ko dospe ovadba zdper učitelja prcd pristojno šolsko oblast, jo ta odstopi disci= plinskemu sodišču, ki skliče disciplinski se* nat na sejo. Ta zadev-o prouči in presodi, če je takega značaja, da spada pred disci* plinsko sodišče. Če senat temu pritrdi, se uvede, ako je potrebno, nadaljnja preiskava, zaslišijo se po potrebi priče, da se zadeva popolnoma pojasni in točno ugotovi. To preiskavo vodiobičajno sreski šolski nadzor« nik. Ko dospejo vsi zadevni spisi, se senat ponovno posvetuje in če spoizna, da je za* deva popolno ugotovljena in vsestransko raziskana, jo izroči disciplinskemu obtožites lju (vzet iz vrst pravnikov pri prosvetni upravi), da sestavi na podlagi iznešenih o'b* dolžitev in izpovedb obtožnico. V ponovni seji se prečita obtožiMca in nato dostavi ob* tožencu v svrho zagovora, ki ga mora podati v določenem roku pismeno disciplinskemu sodišču. Po dospelem zagovoru, katerega obravnava disciplinski senat, se povabijo še eventualne predlagane priče in razpiše kon* čna javna razprava, h kateri je povabljen toženec, morebitne priče, priglašeni zago« vornik (zmotno je naziranje učiteljstva, da je izvoljeni tov. zagovornik) ali branitelj, ki je lahko stanovski tovariš ali pa pravnik — advokat. Ako ne priglasi obtoženec svojega za» govornika, mu ga dodeli disciplinsko sodišče ad ex offo določenih braniteljev. Razpisana disciplinska obravnava je javna. Čbtoženec sc brami pri razpravi sam, po predlaganih! pričah in po svojerrr brani= telju. Disciplinski tožitelj zastopa obtožnico na podlagi iznesenih dejstev in zaslišanih prič. Ko je zasliševanje izvršeno in so podali svoje mišljenje disciplinski obtožtelj in bra^ nitelj, se disciplinski senat posvetuje v tajni seji, na kar razglasi javno predsednik na podlagi glasovanja krivdo ali nekrivdo, ka= zen, odnosno oproščcnje. Za vsak disciplinski slučaj se izžreba od izvoljenih učiteljskih zastopnikov po en drug, ki posluje kot sodnik, katcremu so na razpolago vsi disciplinski spisi in mora pris sostvovati vsem posvetovanjem in glavni razpravi. Iz dosedanjih, v obravnavi se nahaja* jočih disciplinskih zadev je bilo nekaj umaks njenih, ker ni prave podlage, vcč pa je bilo dovršenih. V prvem slučaju je bil obtože* nec obsojen radi dokazanih pregreškov na kazensko prestavitev v drug službeni kraj. Nosi tudi vse stroške, ki niso majhni. Zads nje razprave so končale z obsodbo, ki so imele za posledico ukor in v drugem slličaju prtincščcnjc. Z novim disciplinskim postopanjem je učiteljstvu zajamčeno nepristransko pasto* panje in objektivna sodba. Prepričani smo, da bodo s tem postopanjem zabranjene mnoge krivice ki so se godile učiteljem. Na drugi strani pa bo temeljita in nepristrana preiskava, javna razprava in obsodba pri« vcdla marsikaterega, ki se ne zaveda služ« bene in stanovske discipline, na pravo pot, kar bo v prid njemu samemu, šoli in celemu stanu. Anketa učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol ljubljanske oblasti (dne 19. novembra 1927.) Da se spravi vprašanje kmetijskonadas Ijevalnih šol v pravi tir, da se zanese zanima> nje zanj med učiteljstvo in da se v vseh na= čelnih zadevah tega šolstva zedindmo, je sklu calo poverjeništvo UJU anketo v Ljuibljano. kakor se je neikoliko prej vršila enaka an» keta v Mariboru za učitelje kmetijsko»nada^ ljevalnih šol mariborske oblasti. Anketa je bila prav dobro obiskana — vsi srezi so bih zastapani — in ker }e bila dobro ipripravljena, je tudi lepo uspela. Po predhodni de^bati je prišla v vseh točkah do soglasnih, pozitivnih sklepov. Anketo sta obislkala tudi kmetijski sve^tnik R o h r m a n in tov. Jankovič, ki je zastopal maribor? sko oblast. Tov. ipoverjenik Skulj je v uvodnem govoru podal historijat kmetijskosnadalje^ valnega šolstva v Sloveniji, navedel ministr* ske in druge odloke, ki so tvorili osnovo za organizacijo tega šolstva, ki pa rni prišlo nb koli iz povojev. Omenja zasluge kme^t. svetnika Rohimana na tem pojju ter izraža nado, da bo s pokretom v organizciji tudi vprašanje kmetijskih in gospodinjskih šol p.rišlo v pravi tir, ker se je začelo učiteljstvo zavedati nj.ih pomena za izobrazbo Sirokih plasti našega naroda. Intetvencija poverje^ nlka pri min. P u c 1 j u ni bila zaman, ker je bilo postavljenih v lanski državni proračun za kmeitijskosnadaljevalne šole v Sloveniji 60.000 Din in sta z državno subvencijo tudi bila omogočena oba tečaja za izobrazbo uči« teljev kmetijskih nadaljevalnih šol, ki sta se vršila v Št. Jurju in na Grmu. Obžaluje pa, da je ubral kmetijski oddelek pri velikem iu« panu v Ljubljani pri ustanavljanju nadalje= valnih šal svojo pot ter si zami&lil njih ureds bo tako, da bi se polagal glavni povdarek na strokovni pouk, ki bi ga prevzeli razni sltro= kovnjaki, dočim bi učitelju ostali običajni predmeti osnovne šole. Po tej poti bi morali kmalu ipriti do mttve točke rn ostali bi tam, kjer smo bili doslej. Nadaljevalno šolo si zamišljamo kot praktično, kmečko vzgojno inStitucijo, v kateri ne bo vladala suha snov, amipak v koje središču bo stal učenec z ži« vim svojim zanimanjem, naš kmečki fant, ki ga hočemo usposobiti za življenski boj in samostojno nadaljnjo strokovno samoizs obrazbo. Nato je tov. M e n c i n v obširnem re« feratu visestranslko osvetlil problem talko z idejne, vzgojne kot s praktične, metodiŽne in organizacijske strani. Substrat referata smo podali v resolucijah, zato ga tu ne na* vajamo. Omenjamo samo da je referent na raznih primerih pojasnjevail, kako je nada« Ijevalno šolstvo urejeno drugod ter navajal tudi literaturo za študij vprašanja. Tov. Pleničar je kot drugi referent spopolnil izvajanja glavnega referenta s praktične plati na osnovi svojih izkušenj kot večletni voditelj kmetijskomadaljevalne šole. Opozarjal je, kaiko velikega pomena je, ako zna učitelj z narodom občevati, ako z raz? umevanjem prihaja nasproiti njegovdm težnjam in mu ve v praktičnih stvareh sveto= vati. Kmetje so sami zahtevali ustanovitev kmetijsko=nadaljevalne šole in vzdrževanje iste po oibčini ne ^adeva na nobene težkoče. Pripovedoval nam je o metodi rpouka in po kazal razne pismene izdelke in beležke svo jih učencev. Kot nadomeStilo za citanke lah= ko služijo Tazne slavenslke knjige strokovne vsebine, kakor n. pr. Kmetski ročni koledar Kmetijske tiskovne zadruge. Na poziv poverjenika tov. Skulja so še ndkateri tovariši, ki vodijo že dalje časa kmetijsk&snadaljevalno šolo, povedali nekaj iz svojih izkušenj. Tov. B r i c (Dobrava) poroča, da krijejo vse stroške za njegovo šolo krajevni faktorji. Glede izbire učne tvarine upošteva krajevne razmere in se ozira na želje fatitov. Pouk bo moral postati prej ali slej obvezen. Tov. Lovše (Podbrezje) prLpoveduje na njemu lasten temperamenten način o svo» jih izkušnjah. Krajevni činitelji le malo pTi* spevajo, računa bolj na državno podporo. Precejšnji znesek so mu donesle gledališke igre, ki jih je priredil v prid šole. Povdarja vzgojno nalogo nadaljevalne šole, ki mora v mladini vzgajati veselje in ljubezen do kmet« skega poklica. Nadaljevalna šola zahteva od učitelja precejšnjega znanja, kajti obiskujejo jo tudi starejši fantje, zato se mora učitelj sam pridno izobraževati. Oipozarja na važnost dobrih slik in učil kakor tudi na važnost šolske knjižnice. Vsaka šola mora dobiti svo= jo javno knjižnico. S poukom v smislu prak= tične kmetske šole je treba pričeti že v po* navljalni šo!i, kjer se dajo na ta način doseči znatni uspehi. Zanimivi so bili praktični spisi njegovih učencev, ki nam jih je pokazal. Ob^ veznega obiska ne priporoča. Tov. G r a š i č (Iška vas) Tsripoveduje o težavah in ovirah, ki otežkoČajo ustanovitev kmetijsko=nadaljevalne šole. Priporoča, da se posveti čim več pažnje pouku na šolskem vrtu. On ima v tem oziru dobre izkušnje. Učenci mu pomagajo urejevati vrt. Vsak ima svoje odrejeno mesto. Vzoren vrt dviga učJteljev ugled med ljudstvom. Sledi ipodrobna debata po točkah, ki jih predlaga predsednik. Obveznost — neobveznost pouka; dnevni učni čas, starostna doba obiskovalcev. Tov. BrezovaT (Št. Rupert) je mne* nja, da se naj misli na ustanovitev nadalje* valne šole le tam, kjer so dani r#s ugodni pogoji, kjer so na razpolago primerni učni prostori in drugo, inače se naj raje ponav* ljalna šola izipopolni v praktični kmetijsk' smeri. Tov. Mercina (Gfahovo) ugovarja in povdarja, da je največ advisno od osebnosti učiteljeve, odnosno od voditelja šole. Majs hne ovire nas 'ne smeio preplašiti. Izjavlja se za neobvezen obislk, ker se bo na ta način šola bolj prikupila ljudstvu. Tov. Vider (Gorje) je mnenja, da bo nadaljevalna šola uspevala in bo pri ljud« stvu priljubljena, dokler bo njen obisk ne* obvezen, z obveznostjo bi postala med ljuds stvom osovražena. Dostoip v nadaljevalno šolo imej vsak, kdor je dovršil 14 leto od* nosno končal ponavljalno šolo. Dnevni učni čas naj določi šolski odbor z ozirom na kra* jevne razmere. Tov. poverjenik Skulj se pridružuje mnenju predgovornikov glede neobveznosti pouka. Kdor želi izabraz^be, naj pride v to šolo. Najboljše izkušnje imamo s sta^ rejšimi fanti. Ponavljakia šola se naj, dokler še obstaja, uredi kot kmetska šola s iprak« tično smerjo. Tov. Jankovič (Vojnik) poroča, kak* šno mnenje vlada glede obveznosti med to= variši v mariborski oblasti. Mnenje je delje« no. Glede dnevnega učnega časa morejo biti merodajne le krajevne razmere. Tov. Jevnikar (Št. Vid pri Stični) priporoča, da se naj pred dovršenim 16 le^ tom ne sprejemajo fantje v nadaljevalno šolo in soglaša z mnenjem referentovim. Referent tov. M e n c i n ugotavlja so= glasje v tem pogledu, da se za enkrat še ne uvaja obveznost obiska nadaljevalne šole, da se prepusti določitev dnevnega učnega časa krajfevnim čirniteljem ter da naj bo do= stopna nadaljevalna šola tudi sttarejšim fan= tom in odraslim osebam. (Dalje.)kov da boste predno napravite dalekosežne in končnoveljavne sklepe, o vsem dobro in objektivno poučeni. Prosim vas tovariši ipredsedniki, du razpravljate to vprašanje s strogo gosipo. darskega stališča in ga rešite dz edinega vi= dika, t. j. dobrobk organi'zacije in stanu. Govor predsednika UJU. Po poročilu tov. poverjenika se javi k besedi predsednik UJU tov. V 1 a d a K.. Petrovdd, ki v začetku svoiega govora pozdravi vse delegate, želeč jim obilo uspeha pri zborovanju. V nadaljnjem omenja uredbo o disci* plinskih sodiščih, ki je izšla v drugi poprav« ljeni izdaji. Tudi tokrat niso dobile naše tovarišice pasivne volilne pravice, to pa zas radi tega, ker naša ustava predvideva le moške sodnike. S to uredbo tudi ne more* mo biti zadovoljni, ker stojimo na staliiču, da naj se tudi učiteljstvo v disciplinskih slučajih sodi po predpisih uradniškega za= kona. Zakon o osnovnih šolah izgleda, da bode dober, ker so vanj vnešene naše spres membe. Ako bi sk'u|P'ščina sprejela projekt kakršen je, bi bili mi z njim lahko zado= voljni. Še predno smo mogli popolnoma preiz= kusiti prvi učni načrt, že smo dobili novega, in če tudi ta ne bo dober, dobimo tretjega, tako je namreč obljubil g. prosvetni mi= nister. Glede uredbe o krajevnih šolskih od= borih so bili poslani protesti iz Slovenije radi stanovanja in kuriva. Prosvetni svet stoji na stališču, da pri|pada vsemu učitelj* stvu brezplačno stanovanje in kurivo. Ured= ba bode v tem smislu popravljena in .tako bodemo dobili vsi to kar nam pripada. Tqv. F 1 e r e t a spoštuje beograjsko učiteljstvo, še posebej pa člani Izvršnega odbora, <ako ipovdarja tov. P e t r o V i. č , morda še bolj nego slovensko učiteljstvo. On je bil v zadevi Fleretove premestitve dvakrat pri prosvetnem ministru, prvič ta« koj, ko je (bil odstavljen kot referent za Slo* venijo, a drugič ipotem, ko so bile poslane na ministra prosvete protestne br.zojavke od slovenskih učiteljskih društev. Pojasnil je g. ministru, da so bile brzojavke poslane le iz ljubezni do tov. F 1 e r e t a. Dobil je od g. ministra zagotovilo, da ostane tov. F 1 e r e v prosvetnem ministrstvu, vse dru= go se bode pa že uredilo. V naši organizaciji dn tudi med vami so ljudje, ki smatrajo organizacijo za oder, ki se na njem 1'ahko vsakdu izkriči. Taki ljudje ovirajo pozitivno delo. Te je treba onemogočiti. V organizaeiji je potrelbna pred vsem sloga. Le ta in agilno delo moreta ukrotiri take ljudi. Kako je enodušnost potrcbna v organizaciji, se je izkazalo pri pdelavi projckaa za izprcmembo uradni* škega zakona. Le pad pritiskom organiaas cije jugoslovenskega učiteljstva so bile vne= šene v projekt izpremembe, ki jih druge organizacije niso mogle doseči. Med poverjeništvi in središnjim odbo= rom je potrebna boljša zveza, kajti spora= zumevanja med posamezriimi poverjeništvi. ki postavljajo Izvrind odbor pred gotova dejstva, so moči organizacije v kvar. Od slovenskega učiteljstva se pa nadeja, da bode kot dosedaj zvesto stalo ob strani močne in edinstvene učiteljske organizacije. Na podtikanje »Edinstva«. Tov. pover jenik S k u 1 j naprosi nato tov. Hrena, da vodi toliko časa sejo, da pojasni zadevo, ki jo iznaša zadnje »Edin* stvo«. Tov. S k u ,1 j prečita celoten »Javen poziv« »Edinstva« glede seje širjega glav« nega odbora UJU v Beogradu. Na koncu povdarja poziv, da še ni zagledal belega dne od tov. Skulja objavljen oficijelni popravek. Tov. S k u 1 j je zadevo pojasnil dn po= vdarjal, da je namenoma pTezrl pozive »Edinstva«, ker je načeloma proti vsaki po= lemiki, vendar je na ponovne pozive in ne= resnične trditve »Edinstva« odgovoril v »Učit. Tovarišu«. Ker je ibil njegov govor v poročilu o omenjeni seji naipačno stiliziran, je izšel popravek v 71. številki »Narodne Prosvete«, ki ga prečita v celoti. Vendar »Edinstvo« še vedno trdi, da obljubljeni ,pos pravek še ni zagledal belega dne. Pri »Edin=> stvu« so pač videli narjačno poročilo, na ka* tero se vedno sklicujejo, vkljub popravku pa še vedno trdijo, da popravek še ni izšel. Želi, da izrazijo predsedniki svoje mišljenje v tej zadevi. Nato poda tudi tov. Hren svojo iz= javo, ker je v pozivu tudi on tangiran. Širji sosvet ne smatra za potrebno raz* pravljati o zadevi, ki je za nas že zdavnaj rešena in izreče obema ob viharnem odo= bravanju soglasno zauipnico. Razprava o Učiteljski tiskarnL Tov. G r u m poda izčrpno poročilo o tiskarni, v katerem opisuje natančen razvoj dogodkov in dopisovanja mod poverjeni= štvom in Učiteljsko tiskarno, tako da so si bili vsi člani širjega sosveta popolnoma na jasnem v kakšnem položaju se nahaja tu skarna, kakor tudi poverjeništvo UJU. Tov. S k u 1 j da poročilo na razgovor in naproša za objektivno in premišljeno raz= ipravo: Razvila se je zelo obširna ddbata, v ka= tero ,so posegli tovariši: Šestan, Ton = čič, Dimnik, Skala, Gosak, Hu = dales, Hočevar, Pirnat, D o 1 i = nar, Volavšek, Lapajne, Stravs, Kmet, Požar, Mlekuž, Kobal, Kopriva. Hren, Gnus in Musek. Po koncani debati, v kateri se je po= vdarjalo potrebo popolnc spremembe upra= ve, ,pravil itd., če se sploh kaj podvzame, je bilo stavljenih več predlogov. Ker je bilo pa več predlogov sličnih, so nekateri tovariši umaknili svoje in sta ostala končno le pred« loga tov. S t r a v s a in tov. S k al e. Predlog tov. S t r a v s a jc bil formuliran tako, da se takoj prekincjo vsi stiki med tiskarno in pover}eništvom, med tetn ko je ipredlagal tov. S k a 1 a gptove pogoje, ki naj bi jih sprejel izredni občni zbor Učiteljske tu skarne. Ker se je pa izkazalo, da bi bilo pri= mernejše, če bi se glasovalo le o enotnem predlogu, je ;bil izvoljen tričlanski odsek (Š; t r a v s , S k a 1 a,, L a p a j n e), ki naj združi oba predloga v enega. Odsek je iz* delal nato tak predlog. Za ta predlog se je pri poimenskem glasovanju izreklo 27 članov, a 13 jih je bilo proti, ker so vztrajali na tem, da se sploh niti ne čaka izrednega občnega zbora, tems več da se izvede skle,p seje širjega sosveta z dne 2. oktobra 1927. (Dalje prik)