Kčimniski Št. 13 41. leto Kamnik, 11. julija 2002 KAMNIK ŽA MEDNARODNO SODEIjOVANJI Kot smo že poročali, je Odbor za okolje pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope podelili Občini Kamnik evropsko priznanje za njeno mednarodno sodelovanje in prizadevanje za širjenje evropske ideje. 3£wt% rt&ab tu th* tacu tauf tbc C w*«wr in u*nch (bit u»« W 4 nt>M|w» Uul Johanna Schicker, predsednica odbora za okolje, (tretja z leve) s člani odbora in kamniško delegacijo (župan Tone Smolnikar, svetovalka mag. Martina Koncitia, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, kije na drugi strani objektiva) na slovesnosti v dvorani evropskega parlamenta v Strasbourgu. Evropska diploma Podelitve priznanja na slovesnosti v Strasbourgu v Franciji 27. junija letos se je udeležila delegacija občine Kamnik z županom Tonetom Smolnikarjem. Podelitve v dvorani evropskega parlamenta, na kateri so sodelovali predstavniki 39 evropskih mest, sta se udeležila tudi Darja Lavtižar Bebler, veleposlanica in vodja misije pri Svetu Evrope, in dr. Rago Genorio, državni sekretar v Ministrstvu za evropske zadeve. Kot je v nagovoru poudarila Johanna Schicker, predsednica odbora za okolje pri PS SE, želijo s podelitvijo priznanj spodbuditi nadaljnje mednarodne dejavnosti nagrajenih mest. Kamnik kot prva slovenska občina s takim priznanjem je že pred več kot tremi desetletji podpisala listini o pobratenju z občinama Kerns v Švici in Gendrigen na Nizozemskem. V zadnjih šestih letih pa tesno sodeluje tudi z avstrijsko občino Trofaiach. F. S. Z 29. seje občinskega sveta SVETNIKI ZA NOVE CENE RAVNANJA Z ODPADKI Ostaja cena po številu družinskih članov - Do 1. oktobra ekološki otoki Na zadnji seji občinskega sveta pred poletnimi počitnicami, 3. julija so občinski svetniki obravnavali 15 zadev, predvsem s področja urejanja prostora (Fructal, Perovo, Terme Snovik, Pod skalco, Žale). Sejo sta ob navzočnosti 28 svetnikov izmenoma vodila župan Tone Smolnikar in podžupan Anton Hočevar. Najprej so na predlog občinske uprave umaknili z dnevnega reda predlog odloka o čiščenju odpadnih voda, ki po obrazložitvi Ivana Pristov-nika, direktorja občinske uprave, še ni sprejemljiv za obravnavo v vseh petih občinah, ki uporabljajo Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Na predlog svetnice Tatjane Rot Djalil, kije predlagala, naj se obravnava odloka o ureditvenem načrtu Ml Pod skalco umakne z dnevnega reda, ker v času počitnic javna razgrnitev ne bo učinkovita ali pa naj se že objavljena javna razgrnitev podaljša v jesenski čas, je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor pojasnil, da bo s sklepom župana javna razgrnitev prostorskih aktov za Ml Pod skalco in za K5 ter K16 Žale podaljšana do 20. septembra letos. Zato je svetnica odstopila od predloga o umiku akta M1 Pod skalco z dnevnega reda. Občinski svet po obrazložitvi Aleša Škorjanca, da gre za strokovno tehnične rešitve, ni sprejel predloga Tatjane Rot Djalil, naj bi program opremljanja stavbnih zemljišč za ureditveno območje B5-Perovo obravnavali po dvofaz-nem postopku. / Nadaljevanje na 2. in 3. strani Krajanom Duplice je dovolj praznih obljub in neuresničenih odločb FIZIČNO PREPREČILI KURJENJE NEPRIMERNIH ODPADKOV... »Družba Piroliza d. o. o., ki jo zastopa direktorica M. Š., mora takoj po prejemu te odločbe prenehati z obratovanjem kurilne naprave M. Streicher Stuttgart, moči 5 MW, nameščene v kotlovnici v Kamniku, Ljubljanska 45. Morebitna pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve«. Tako je zapisano v odločbi, ki jo je izdal Inšpektorat RS za okolje in prostor (inšpektor Bojan Stra-us) dne 14. maja letos. Inšpektor je namreč pri pregledu ugotovil, da je med lesnimi ostanki, ki se kurijo v omenjeni napravi »prisotna večja količina ostankov ivernih plošč, ki skladno s Pravilnikom... in Uredbo... niso naravni les« in da zavezanec Piroliza d. o. o. kljub prepovedi predeluje lesne ostanke drugih imetnikov, ki niso naravni les, za kar bi si morala pridobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor«... Toda po izdaji te odločbe se skoraj dva meseca ni zgodilo nič, dupliški dimnik pa je še vedno veselo bruhal na okolico črne mastne saje in strupene pline. Zato so se krajani Duplice v četrtek, 4. julija, popoldne na pobudo predsednika sveta KS Duplica Franca Orešnika zbrali pred nekdanjo tovarno Stol in se skupaj odpravili proti stari kurilnici. Pridružili so se jim tudi župan Tone Smolnikar, občinski svetnik Brane Golubovič in nekateri člani sveta KS Duplica. Več na 3. strani Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom Konec maja 2002 je pri Planinski založbi v zbirki »Med gorskimi reševalci« izšla 4. knjiga - obsežno delo Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Avtor in urednik dr. France Malešič s sodelavci Cenetom Griljcem, Vlastom Kopačem, Mirom Štebetom in Tonetom Škar-jo je knjigo posvetil devetdesetletnici Gorske reševalne službe Slovenije, ki jo je ta praznovala ob obletnici ustanovitve prve postaje GRS v Kranjski Gori, in v spomin na osemdesetletnico Postaje GRS Kamnik. Vsebina knjige bralca prijetno preseneti, saj pove veliko več kot bi sodil po naslovu, zato ne prezrite zapisov na 7. strani. S——-—1—7—-—--—;—1- Preddopustniška številka Kamniškega občana bo izšla 25. julija. Članke oddajte najpozneje do srede, 17. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. julija. Kot vsa leta doslej, si bomo v avgustu nabirali novih moči za ustvarjanje pestre in zanimive podopustniške številke, ki bo med vami 5. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Razburjeni krajani Duplice so se zbrali na dvorišču nekdanje tovarne Stol in krenili proti kurilnici... PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si ©01 83 08 350 Zdaj je čas za polepšanje vašega vozila AKCIJSKA prodaja pnevmatik in lahkih platišč v JULIJU! V Tunjicah bodo praznovali 19. in 26. julija PLODEN RAZVOJ Cerkev sv. Ane v Tunjicah ima privlačno lego. Foto: F. Š. »Hrib in dol naokol s cvetjem je odet ...« poje pesnik. In za cvetje v Tunjicah sta poskrbela narava in človek. Vse je tukaj s sozvočju časa, potreb krajanov. Zadnjih osem let so prebivalci te dežele sredi raja še posebej vihteli krampe in lopate, betonirali, sadili. 19. in 26. julija bodo praznovali. Tokrat bodo imeli glavno besedo gasilci. Na območju krajevne skupnosti in fare Tunjice živi okoli 640 duš. Območje zajema Tunjice, Tunjiško Mlako, Laniše in del Kosiš. Pre- bivalstvo živi v 160 hišah in skrbi za devet kvadratnih kilometrov pretežno hribovitega sveta. Devetnajstega julija bodo praznovali osmi krajevni praznik. Tega dne leta 1897 je bilo ustanovljeno krajevno društvo skupne pomoči. Gre za prvo društvo v Tunjicah in njegov namen je bil in je še vedno, da si člani pomagajo, če katerega od njih prizadene požar, vihar, plaz, .... Kmalu zatem, oziroma 26. julija, goduje sv. Ana, farna patrona. Več na 9. strani %pzmeticnisalon lAfa*^*******? ^^W9mAS LjubCjansk]a 19/a, %amnik\ Odpira svoja vrata v soboto, 13.jutija, ob 10. uri. Za Up izgled in dobro počutje v našem sotonu nudimo ■/ nego obraza in telesa ter Učenje •/ masaže (aromaterapija, klasična, refleksna masaža stopal) pogovoru, predvsem pa prelivanju med homogenim korpusom,, solisti ter komornim godalnim kvartetom s čembalom, pa tudi spremljajočim klavirjem, medsebojno privabljajo v pravi simfonični kontekst. O kvalitetnem nivoju, ki se hitro in zavidljivo uspešno dviguje na stopnjo mednarodno primerljivih in prepoznanih korpusov, sem marsikaj zapisal že v kritičnih zapisih preteklih let, tokrat bi jih lahko le ponovil. Nekaj pa sem vendarle pogrešal ... Vsaj besedo ali dve in eno od Vremšakovih skladb, saj mu je bila le dva dni pred koncertom podeljena najvišja slovenska glasbena Kozinova nagrada. Res, prišla je v prave roke in na pravi naslov: humanistu in skladatelju, ki je vse svoje moči in glasbene sposobnosti ter naravno prirojene in strokovno pridobljene darove posvetil razvoju najžlahtnejše med žlahtnimi lepimi muzami. Pa ne samo to, kajti v tem priznanju se zrcali tudi odraz vseslovenskega priznanja glasbeni tradiciji Hiše Vremšak, brez katere Kamnik ne bi bil Kamnik. Mag. CENE MATIČIČ Srečanje v Podgoripri Zlatem Polju Odbor Združenja zveze borcev občin Lukovica, Moravče, Domžale in Kamnik, Skupnost borcev VI SNOUB Slavka Šlan-dra, društvo izgnancev, zapornikov, internirancev, aktivistov OF in državljanov dobre volje ter vseh, ki želijo, da se časi 1941 -1945 nikoli več ne ponovijo, vabijo na tovariško srečanje v soboto, 3. avgusta ob 11. uri v Pod-gori pri Zlatem polju. Srečanje je namenjeno obeležitvi spomina 60-letnice požiga vasi Hrastnik, Koreno, Zlato polje, Brezovica, Podgora, Trnovče, Obrše in Mala Lasna, STANE SIMŠIČ Ob letnem koncertu MePz Šutna 2002 S srčnostjo, vizualno dopadljivostjo in presenetljivo vztrajnostjo vstopajo v brazde višje kvalitete Dvorana na novo preurejenega, moderniziranega in že po nekaj mesecih uspešno delujočega Doma kulture v Kamniku, je tudi ob nastopu Komornega pevskega zbora ŠUTNA izzvenela v vsej primerni spevnosti in zadovoljivi akustiki ter se tako tudi za manjše ansamble izkazala kot zelo primeren in prijazen ambient. Letošnji letni koncert tega številčno zelo omejenega, vendar skrbno sestavljenega zbora, me je v primerjavi z lanskoletnim koncertom, prijetno presenetil. Najprej glede sestave, ki se številčno sicer ne razlikuje od lanskoletne, gledano Iiarmonsko in muzikalno [>aje vendarle precej ali celo močno oddaljena od lanskoletne. Najprej kvalitetno, kajti predstavili so se v kar dostojni in predvsem enoviti celoti polnega sozvočja vseh štirih glasovnih skupin, kar je bilo v lanskoletnem koncertu še vedno večkrat nedorečeno. V posebni meri pa tudi Iiarmonsko in glasovno, saj v množici zvenečih akordov ni bilo sledu kakega izjemnega glasovnega napora nobene od štirih glasovnih skupin, še najmanj pa res izjemno sposobnih in barvitih sopranov. Enovitost, barva zlitost in prepletenost, ki zna predstaviti vsebinsko pestrost in menjajoča se notranjo napetost, je prav gotovo ena najlepših in najdragocenejših sposobnosti le redkih ansamblov. Mam dober občutek, da se prav temu že kar zadovoljivo približuje MePZ Šutna, ki se, zahvaljujoč seveda mladeniški agilnosti Roka Rakarja, marginalno že poigrava s svojim lastnim zvokom. Prvi del koncerta je bil v znamenju slovenskih, dri igi pa v znamenju tujih ljudskih pesmi. Zelo zanimivo, še zlasti pa poučno za veliko večino poslušalcev, ki jim durovski in molovski akordi domačih slovenskih ugodno in prijetno odzvanjajo in odmevajo in vedno znova napajajo nikoli prepolne muzikalne akumulatorje. Poučno pa tudi zaradi lega, ker si lahko ustvarjajo podobo primerljivosti in muzikalne različnosti, kar vse kot neprisiljena poučnost širi izobrazbeni nivo slovenskega poslušalca. To pa je že nova kvalitetna posebnost, ki ji je v kar najbolj neprisiljeni, a istočasno »neprofesorski« lucidnosti, vdahnila dušo avtorica veznega besedila Marta Zabrel, besedno in mimično pa predstavila moderatorka Vesna lukič. V prvem delu so nam predstavili sedem slovenskih ljudskih pesmi v harmonizaciji Mateja Hubada, Oskarja Deva in Ubalda Vrabca, katerega »Proluletje« so ob ponavljajočem se glasnem odobravanju na koncu tudi ponovili. To so tri velika imena iz jiejade slovenskih komponistov in harmonizatorjev. Mateja Hubada (1866 do 1937)JMzna-mo predvsem kot dirigenta Ljubljanske opere in Zbora Glasbene matice, kije poleg Maroltovega APŽ usmerjal slovensko zborovsko petje, Oskar Dev (1868 do 1932) se je kolnjegov< sodobnik ukvarjal predvsem z zbiranjem in obdelovanjem in harmonizacijo koroške ljudske pesmi, medtem ko spada Ubald Vrabec že v vrsto mlajših ustvarjalcev vokalne umetnosti. Sicer pa tudi sam prvi del ni bil izbran naključno in brez tehtnega premisleka. Slikovno in besedno podobo naše ljudske pesmi je pevovodja Rok Rakarsukal tako pretehtano, da smo lahko občudovali melodične svojskosti vseh naših pokrajin, od Gorenjske, prek Koroške, Štajerske in Dolenjske; tja do Prekmhrja. Tudi takšna izbira je neke vrste kvaliteta, osebno ji pravim pedagoška, saj nosi naboj neprisiljenega seznanjanjaposlušalcev s pevskimi značilnostmi vseh slovenskih zelo pestrih in poučnih ljudskih mojstrovin. V drugem delu so nas preselili v svet. Prek Dalmatinske »Kad si bila male Mare« v priredbi Franza Mockla smo preskočili v Španijo in nato v Mehiko, kjer smo prisluhnili zelo znani, z nostalgijo prepleteni »La Cuccuracha«, do Venezuele in Argentine, torej kar štirih špansko govorečih dežel. Če se za hip ustavim, moram celo pritrditi lastni domiselnosti, da jim melos latinsko-ameriških ljudskih pesmi, z vso živahno ritmiko, nam nekoliko tujo, a prijetno zvenečo, iberijsko govorico, še prav posebno leži. In tudi nehote, d vendarle stimulativno nagovarja v nadaljevanje, poglabljanje in proučevanje z indijanskim melosom pre-kvašenih ljudskih pesmi teh južno-lalihskih narodov. S »Kalinko«, v priredbi Otta Grolla, za katero seje izkazalo, dajo tudi poslušalci še kako dobro razumejo inpodoživljdjo, so nas znova vrnili v svet nam sorodnega slovanskega besedišča, da bi nas nato prek. dveh prav tako dobro znanih ljudskih pesmi anglosaškega sveta prestavili še v Svet Oceanije, ki ga v teh letih odkrivajo naši turisti in s tem zaključili pevsko kot predstavitve ljudskih domačih in tujih pesmi. Program, kije bil dvakrat dopolnjen tudi z veščo in poznavalsko klavirsko spremljavo Tomaža Pirnatd. je bil po dobri uri čistega petja tako smotrno kot vsebinsko končan, kar pa seveda še ne pomeni tudi zaključen. Prisrčnost in spontanost ponavljajočih se aklamacij je izsilila nekaj ponovitev oziroma dodatkov ter tradicionalno obdarovanje zbora, dirigenta in drugih nastopajočih, pa tudi avditorija, ki so ga vsi pevci obdarovali z odvrženim cvetjem med poslušalce. In tuje nazadnje še posebna izjemno redka kvaliteta. Z izjemo »Pro-tulelja«je bil programom popolna novina, kar pomeni, da seje relativno majhen ansambel, ki se primarno spopada s svojim rednim, program sodelovanja in nastopanja pri sakralnih manifestacijah na Šut-ni, kar močno obremenjen tudi s studiranjem svojega letnega koncerta. In to celo »a capella«. Nepoznavalec bi sicer ugovarjal, češ da so v programu vendarle »samo« ljudske pesmi. No, lo je sicer res, res pa je tudi, da je študij ljudskih pesmi večkrat mnogo zahtevnejši, kajti vsako od teh (pesmi) so drugi zbori v sicer drugih preoblekah in narmo-nizacijah že večkrat zapeli in javno predstavili. Iskati neko novo pol, še zlasti pot povsem originalne vsebine in nove notranje napetosti ali pa celo novega loka spevnosti, je vedno pravo sizifovo delo, ki ga dirigent in pevci prično spoznavati in ceniti šele med samim proučevanjem, kojim marsikaj že naučenega nikakor »ne gre od rok«... O kvaliteti sem marsikaj povedal že v lanskoletni kritiki. Vse to velja tudi v letošnji, seveda na stopnji, kije za dobro točko nad lanskoletno. S posebno pohvalnostjo bi moral poudariti vertikalno - letos pa tudi že horizontalno spevnost in čistost ne le ženskah, pač pa tudi moških skupin, kipa še vedno vsaj za »ščepec« zaostajajo za sopransko in altov-sko, kisla še vedno izrazitejši in jasnejši. Izravnavo in popolno homogenost zvoka bo ob že vpeljanem študiju in udomačeni vadbi solmiza-cije moč postopoma doseči z vsaj dvema novima članoma, od katerih eden bi moral imeti naravno sposobnost poseganja po nizkih pedalnih tonih. Poudarili moram, da je bila letošnja izvedba značajsko polna, na odtenke celo bogata in da grobosti in napak nisem zasledil. Celoten zven je bil nedeljen, lok harmonične napetosti pa trajen vse do trenutka, ko se mora bodisi zaradi vsebine ali pa glasovnega stavka logično pretrgati, vendar tudi znova vzpostaviti, čim se dirigent zavestno ali pa čustveno zanj odloči. Tej povsem novi kvaliteti so znali nastopajoči pevci kar dobro prisluhnili in slediti. Zelo izrazna glasba je bila že praviloma svetla, črpana iz ljudskih zgodb, kar jo nikakor ne utesnjuje, pač pa jI daje poseben ljudski pečal in predvsem naravni polet, ki traja in se v srcih poslušalcev še ure ali pa celo dneve samookllcno ponavlja. Imel sem celo občutek, da sploh noče iz svetlih domačih logov, niti izpestre glasbene govorice, ki jo neprestano presaja skozi gosto cedilo naravnega ljudskega razpoloženja. mag. CENE MATIČIČ Kamniški OBČAN MED NAMI 11. julija 2002 5 Srečanje nagrajencev literarnih natečajev Kamniške knjižnice PRI PLANŠARJIH NA VELIKI PLANINI Kamniške ribice v bazenu Matična knjižnica Kamnik je oblikovala in ustvarila eno od redkih slovenskih elektronskih knjig - Veronika z Malega gradu (http:/ www.kamniskaveroni-ka.net). O tem smo že veliko pisali. Trudimo se torej združiti računalniško dobro ter delček naše kamniške preteklosti. Že nekaj časa pripravljamo na straneh interaktivne knjige različne natečaje na tematiko kamniškega pripovednega izročila, s katerimi želimo spodbujati otroke k zanimanju za ta del naše kulturne dediščine. Doslej so bili razpisani štirje natečaji: literarni natečaj »Sveti Anton ukrade ogenj v peklu«, likovni natečaj »Bele deklice«, literarni natečaj »Dober les« in likovni ter literarni natečaj »Veronika z Malega gradu«. Slednji je potekal v okviru Festivala eSchola, ki je nastal na pobudo Evropske komisije in Evropskega šolskega omrežja. Na vseh natečajih je bil odziv šolarjev dober, saj so pokazali veliko mero ustvarjalne domišljije. Na naš zadnji natečaj Veronika z Malega gradu je prispelo kar 144 prispevkov nini. Tudi za Petra in njegovo ženo Evo Erjavšek je bilo tako. Sedaj bosta na planini vse do prvih septembrskih dni. Izvedeli smo veliko zanimivosti iz pastirskega življenja, ki je tako kot v dolini sestavljeno iz lepih pa tudi hudih trenutkov. Občudovali smo planinska oblačila v katera je bil oblečen planšar. To je bila prava planinska noša, ki jo sedaj pastirji oblečejo le še ob posebnih priložnostih, včasih pa je bila nekaj vsakdanjega. Sestavljajo jo: velik klobuk s širokimi krajci, ki varuje pastirja pred dežjem ali hudo sončno pripeko; platnena srajca, hlače, volnene nogavice in lesene cokle. Prava posebnost Velike planine pa je pvvajš, to je plan-šarjevo ogrinjalo iz lipovega lubja, ki odlično varuje pred dežjem. K planšarjevi opravi spadata še malha za malico in rog, ki služi za klicanje živine. Posebna gostja našega srečanja je bila planšarica Rezka Mali, ki pase živino na Gojški planini. Za to priložnost je z veseljem prišla k nam na Veliko planino, da nam je prikazala postopek Fotografski utrinek z našega potepanja. otrok iz vse Slovenije. Za nagrajence vseh dosedanjih natečajev smo v soboto, 22. junija, pripravili družinsko srečanje na Veliki planini. Jutranje sonce je napovedovalo lep dan, zato je bilo že na spodnji postaji gondole v Kamniški Bistrici, kjer je bilo naše zbirno mesto, izredno dobro vzdušje. Zbrala se je pisana druščina otrok in njihovih staršev iz vse Slovenije. Z gondolo smo se odpeljali do Šimnov-ca, nato s sedežnico do Zelenega roba, od tam pa smo se peš odpravili do planšar-skega naselja na Veliki planini. Brezplačen prevoz otrok je omogočilo podjetje Velika planina - Zaklad narave d. o. o. Pred Žagarjevo bajto nas je sprejel planšar Peter Erjavšek, ki je bil ta dan naš gostitelj. Teden dni pred našim srečanjem se je pričela pašna sezona za večino pastirjev na Veliki pla- izdelovanja trničev. To je posebne vrste sir, slanega okusa, poslikan z lesenimi pisavami. Trniči so posebnost Velike planine, saj jih ne izdelujejo nikjer drugje. Otroci so se z navdušenjem tudi sami preizkusili v izdelovanju trničev. Potem smo si šli ogledat znamenito Pre-skarjevo bajto, kjer je še vse tako kot je bilo nekoč. Seveda Velike planine nismo zapustili, ne da bi si privoščili pravo planinsko malico: kislo mleko in kruh. Sprehodili smo se še do kapelice Marije Snežne, šli malo naokrog po planini in se nato polni lepih vtisov vrnili nazaj v dolino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tega srečanja. Posebna zahvala gre zakoncema Erjavšek, gospe Rezki Mali ter podjetju Velika planina - Zaklad narave d. o. o. MOJCA KOSIRNIK Prihajajo pasji dnevi, ko se prileze le hladen požirek dobre pijače v senci in namakanje v vodi. Morju, jezeru, reki ali bazenu. Pravi poletni užitek. V Kamniku sem poiskala 'ribice', ki čofotajo v vodi celo leto. Plavajo, trenirajo, tekmujejo, se zabavajo in nabirajo veliko nepozabnih izkušenj in spominov v Plavalnem klubu Kamnik. Predsednik Plavalnega kluba Kamnik gospod Demeter Sadnikar, po domače Majk, mije predstavil naše plavalce, njihovo delo, načrte in želje... V Plavalnem klubu Kamnik plava 54 otrok v vseh kategorijah, od mlajših dečkov in deklic, pa do članov in članic. Trenirajo pod strokovnim vodstvom petih športnih trenerjev, med njimi je celo profesionalna trenerka, ki dela z državno plavalno reprezentanco. Delo v klubu je torej na zelo visoki strokovni ravni, česar se zavedajo tako starši kot otroci, saj vsi zelo uživajo v plavalski družbi. Poleti plavalci trenirajo na kamniškem bazenu, pozimi pa se vozijo na treninge v Kranj, z mlajšimi plavalci pa so od marca zaceli trenirati v Termah v Snoviku. Otroci ne prihajajo le iz kamniške občine, temveč tudi iz Radomelj, Domžal, Mengša, Komende, celo iz Gornjega Grada. Prav gotovo je občasno naporno, saj poleg treningov kar nekaj časa vzame tudi vožnja. Plavalci v mlajših kategorijah imajo tri treninge na teden, ostali šest, poleti v svojem bazenu pa celo devet treningov tedensko. Ambicije vsekakor spodbujajo, vendar se vsak.plavalec odloči sam, do kam sežejo njegovi cilji in želje. Vodstvenemu kadru je najbolj pomembno dobro počutje otrok in sodelovanje s starši, s katerimi imajo vsak mesec sestanek, na katerem se naredi nov mesečni načrt, preveri izvedbo treningov, pogovorijo se o poteku dela, starši pa imajo tudi priložnost za pogovor s trenerjem o napredku, motivaciji, rezultatih ... Otroci imajo vse možnosti za uspeh, odločijo se sami, redno se morajo udeleževati le treningov. Trenerji so iznajdljivi in poznajo prednosti današnje tehnologije, zato lahko starši že zvečer na internetni strani kluba preverijo, če je otrok bil na treningu ali ne. Vsi otroci, ki trenirajo, tudi tekmujejo v štirih plavalnih slogih: Foto: SAŠA MEJAČ V teh vročih dneh je najlepše in najlažje preživeti v vodi - najbližje nam je že v kamniškem bazenu, kije tudi »drugi dom« 54 plavalcev Plavalnega kluba Kamnik. Zato ni naključje, da tokrat predstavljamo njihovo delovanje, saj bo ta konec tedna, 13. in 14. julij, prav zares plavalno obarvan - od plavalnih tekem, srečanj pobratenih plavalnih klubov, do 1. Veronikinega plavalnega mitinga, predstavitve vodnih športov in še kaj se bo našlo... konec tedna (13. in 14. julij) čakujejo obisk celotne državna kamniškem bazenu, ki bo ne plavalne reprezentance, ki prsno, prosto, hrbtno in delfin. Od osemnajstih plavalnih klubov v Sloveniji se kamniški uvršča v sam vrh, med prvih pet, kar pa ni čudno, saj otroci res z veseljem trenirajo, nagrada pa so dobri rezultati. Majk pravi, da je križ le z bazeni. Plavalni klub je na kamniškem bazenu le upravljalec, občina pa naj bi financirala nujno potrebne stroške za delovanje tovrstnega objekta. A to je že druga zgodba. Pokrit bazen, o katerem mnogi sanjajo, bi res nujno potrebovali, a je Kamnik v zadnjih letih zamudil najmanj tri dobre priložnosti za izgradnjo pokritega kompleksa. A tudi to je že druga zgodba. Plavalni bazen je objekt, ki potrebuje stalno nego, če je grdo ali lepo vreme. Plavalni klub je v zadnjih letih usposobil filtrir-ne in čistilne naprave, zato ima kamniški bazen eno izmed najbolj čistih bazenskih vod v Sloveniji. Vsi v plavalnem klubu si želijo, da bi se povečalo število plavalcev, zato med poletnimi počitnicami na bazenu potekajo plavalni tečaji, v katerih se otroci ne le naučijo oz. izboljšajo svoje znanje plavanja, temveč tudi pridobijo veselje in občutek do vode, najbolj 'zagnani' pa se lahko vključijo tudi v klub. Svoje delovanje bo Plavalni klub Kamnik predstavil ta zares plavalno obarvan. V soboto bo organizirana plavalna tekma in srečanje pobratenih plavalnih klubov Kamnika, Kranja, Reke, Rovinja in Pule. V nedeljo pa v sodelovanju z Radiom Hit pripravljajo dan vode. Dopoldan bo izveden 1. Veroni-kin plavalni miting za vse kategorije, čez dan bo predstavitev vseh vodnih športov (od potapljanja, plavutkanja do reševanja iz vode), ki bodo popestrena z glasbo in igrami, proti večeru pa pri- se pripravlja na odhod na evropsko prvenstvo. Majk pravi, da si želijo večje število plavalcev, dobrih rezultatov, vsekakor je največja želja pokriti bazen, zadovoljni pa bi bili tudi že z garderobami in toplim tušem za obiskovalce. In otroci? Zagotovo čimveč druženja, dobrega plavanja, izletov in nastopov v tujini, zdrave nagajivosti ... Predvsem zdrav duh v zdravem telesu. In vse to je že veliko. BOJANA KLEMENC matična knjižnica kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica julija in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: sreda: četrtek: petek: 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure Medioteka: ponedeljek: sreda: petek: 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure KNJIŽNICA JE JULIJA IN AVGUSTA OB SOBOTAH ZAPRTAI Letos bosta knjižnici v Šmarci in Duplici odprti tudi med počitnicami! Vabimo vas, da nas obiščete in si priskrbite počitniško branje, ki ga v kamniški knjižnici že mnogokrat zmanjka, na Duplici in v Šmarci pa ga je še vedno moč dobitil Knjižnica Šmarca je odprta: torek od 15.30 do 17. ure, četrtek od 17.30 do 19. ure. Knjižnica Duplica je odprta: torek od 17.30 do 19. ure, četrtek od 15.30 do 17. ure. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831-12-17 Sobota. 13. iuliia. od 9. do 14. ure, v dvorani MKK Tečaj SLIKANJE NA SVILO za srednješolce, študente in odrasle. Tečaj vodi: Rosana Kleindeinst Premk Od ponedeljka. 15. iuliia. do srede. 17. iuliia: od 10. do 14. ure, v dvorani MKK POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA ČARA za otroke od 6 do 14 let: slikanje na svilo, bombaž, steklo, porcelan. Tečaj vodi: Rosana Kleindeinst Premk MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Vsak torek in sredo, od 10. do 11. ure, na Šutni 38 ROCN0-USTVARJALNE DELAVNICE Cena: 300,00 SIT Sobota. 13. iuliia. ob 16. uri, na Stadionu Mekinje LOKOSTRELSKI VIKEND ZA DRUŽINE Od ponedeljka. 15. iuliia. do srede. 17. iuliia. ob 18. uri, na Stadionu Mekinje LOKOSTRELSTVO ZA ZAČETNIKE Četrtek, 18. iuliia. in petek. 19. iuliia. od 10. do 12. ure, pri bazenu Četrtek. 25. iuliia. in petek. 26. iuliia. od 10. do 12. ure, pri bazenu ODBOJKA NA MIVKI Četrtek. 18. iuliia. in petek. 19. iuliia. od 10. do 12. ure, na Šutni 38 FOTO TEČAJ ZA VSE STAROSTI Cena: 1.000,00 SIT Od ponedeljka. 22. iuliia. do petka. 26. iuliia. popoldne ZAČETNA PLESNA DELAVNICA HIP-HOPA (od 13. do 17. leta) Cena: 1.500,00 SIT Četrtek, 25. iuliia. in petek. 26. iuliia. na Šutni 38 SAM SVOJ MODNI KREATOR (od 12. leta) Cena: 500,00 SIT Od torka. 30. iuliia. do petka. 2. avgusta, na Šutni 38 GRAFITI - kaj je dober grafit? Vsako soboto, od 10. do 12. ure, na Šutni 38 OTROŠKI BOLŠJAKI, DRUŽENJE ZBIRATELJEV (Pokemonov ...) PRIJAVE IN INFORMACIJE: 041/957-609 KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62 Petek. 26. iuliia. ob 20.30. na dvorišču gradu Zaprice (v primeru slabega vremena v salonu) JAZZ KONCERT - Kristina Oberžan (vokal) & Tadej Tomšič Jazz Institution Vstopnina & degustacije: 800,00 SIT 6 11. julija 2002 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Bomo imeli slovenskega predsednika...? Pravijo, da bo imel končno tudi Kamnik dobro desetletje po osamosvojitvi Slovenije svojega predsedniškega kandidata. Vsaj tako so zapisali slovenski mediji po nedavnem velikem zborovanju upokojencev v Slovenj Gradcu. Če tako pred več kot 15 tisočimi svojimi podaniki reče naš nekdanji župan Vinko, ki je danes šef slovenskih upokojencev, potem bo že nekaj na tem. Nič pa še ni znano, ali mu je to prišepnil na uho sedanji desetletni predsednik države Milan, kije stal zraven, in kaj je rekel navzoči nekdanji bankir France, že oklicani predsedniši kandidat, saj ga je Vinko nekaj dni pred tem javno okrcal, da med njegovimi upokojenci že ne bo delal predsedniške reklame ... Sicer pa bomo še videli, kaj bo iz vsega tega nastalo. Brez kofetarice se nič ne ve, so rekli včasih. Ne ve se še, kaj bodo rekli naši južni sosedje, če bo Kamnik imel slovenskega predsednika, oni pa ne ... ~M~% okovnjači so skupaj z našimi IV že omenjenimi južnimi sosedi Že sedaj globoko užaljeni, ker je župan Tonti skupaj z DARSom nedavno odpiral avtocesto med Vranskim in Trojanami ter med Lukovico in Krtino kar v našem Zajasovniku. Ta protest so tudi javno izrazili v naših, medijih. Prav jim je rokovnjdčem. Zakaj pa ravno v času otvoritve protestno zapirajo cesto skozi Črni graben. Namesto, da bi se na otvoritvi spet enkrat pošteno najedli in napili, so raje na dežju vpili, da so jim s peskom zasuli nedograjen dostop na avtocesto in da cestnine proti Ljubljani že ne bodo plačevali. Kar naj počakajo tile Močvirni-ki, saj bodo še kdaj prišli v rokovnjaški tabor... \Jaš nacionalni radio bolj po 1 ▼ redko poroča o tem, kaj se dogaja v našem mestu pod Kamniškimi planinami. Iz drugih bolj odmaknjenih krajev poslušamo vesti kar vsak dan, denimo, s katero nogo je danes vstal kočevski medved in podobno. Včasih pa kljub temu preko njega zvemo za kako zanimivost tudi iz našega okolja. Zadnjič je recimo, nekdanji zelo dejavni občinski mož Jožko in sedanji predsednik slovenskih »cikarjev« vesoljni slovenski javnosti objavil, da zelo rad je sladoled, še zlasti tistega iz gozdnih rastlin ... Bravo Jožko, upam, da se boš letos pojavil med županskimi kandidati, da bo v našem občinskem svetu spet veselo kot nekoč, pa še kmetje bodo dobili svojega zaščitnika... ~I£aj pa spet počne tale naš ko-M\ munalni Andrej, da vsaj ob šestdesetletnici žalostnega dogodka na Trgu talcev ne popravi vodnjaka, je bilo zadnjič slišati Grebenča-ne, ki z oken opazujejo, kako sredi največje vročine teče voda iz počenega korita ob vodnjaku. Fantje, zato pa ni več kriv dolgoletni šefko-munalcev Andrej, saj je pred dnevi odšel uživat blagodat upokojencev, sem jih podučil. Čeprav pa je res, da se očitkom na račun dela komu-nalcev še vedno ne bo mogel povsem izogniti, saj je menda še vedno glavni v nadzornem svteu delniške družbe... Krištofov Pepe II. Iz Nove Slovenije Ustanovljen Občinski odbor NSi Komenda Skupno s člani in prijatelji Nove Slovenije na Komendskem in ob pomoči OO NSi Kamnik je uspelo,, da so 31. maja na ustanovitvenem zboru na Glavarjevi 104 v Komendi ustanovili OO NSi Komenda. Vse je bilo zelo svečano, lepo okrašeno, tudi z zastavami Občine Komenda, države Slovenije in Nove Slovenije. Z Zdrav-ljico in nekaj pesmimi je pevski zbor Komenda pripravil lep uvod. S sedeža stranke sta bila na zboru držav-nozborski poslanec mag. Janez Drob-nič in prof. Slavica Navinšek, ki je ob pomoči Jožeta Šorna in Janeza Sušnika ml. vodila zbor. Občinski odbor NSi Kamnik sta zastopala podpredsednik Milan VVindschnurer in tajnik Damjan Hančič. G. Drobnič je kot glavni govornik orisal sedanjo ne ravno rožnato slovensko gospodarsko in notranjepolitično situacijo. Takšno stanje je predvsem posledica slabega vladanja s strani Drnovška, LDS, ZLSD in DeSUSa. Mag. Drobnič je predstavil tudi stranko Nova Slovenija, Krščansko ljudsko stranko, zlasti njen program, ki se vedno dopolnjuje s programom članstva samega za določeno področje. V razpravi je predvsem mag. Drobnič odgovarjal na številna vprašanja udeležencev zbora, predvsem o naših notranjepolitičnih, tatinskoprivatizacijskih, podražitvenih, zaposlitvenih in drugih socialnih ipd. problemih ter o stalnih prizadevanjih NSi, da bi te probleme kot opozicijska stranka, odpravili oz. vsaj omilili. Po vpisu novih članov v NSi so navzoči člani izvolili šestčlanski občinski odbor NSi Komenda. Za predsednika OO je bil izvoljen univ. dipl. ing Janez Sušnik ml. z Mlake, za tajnika lesarski tehnik Primož Kepic iz Most in za blagajnika strojni tehnik Peter Lah iz Suhadol. Kot prvo naloga si je novi odbor zadal čimprej imenovati kandidate za občinske svetnike Nove Slovenije za letošnje jesenske občinske volitve - tudi za župana, slednjega najbrž v sodelovanju vsaj z OO SDS Komenda v okviru Koalicije Slovenija. Srečno bratje in sestre na Komendskem! (prispevek napisal Milan Wind-schnurer). Letna konferenca Nove Slovenije v Žalcu V dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu je v soboto, 22. junija, zasedala 1. konferenca NSi, ki jo je sklical predsednik sveta NSi g. Lojze Peterle. Poleg vodstva stranke, z dr. Andrejem Bajukom na čelu, so se konference udeležili poslanci NSi, člani sveta in klubov NSi. Prvič so se zbrali tudi vsi predsedniki občinskih in regijskih odborov iz vse Slovenije. Polno dvorano je pozdravil predsednik OO NSi Žalec g. Podgo-relec, ki predseduje tudi savinjsko-saleški regiji NSi. Dnevni red konference ni bil obsežen, toda vsebinsko zahteven in je prinašal najaktualnejša sporočila: Prihodnost Slovenije in Evrope (dr. Loj- ze Gosar in Lojze Peterle) ter Volitve 2002 (predsednik dr. Bajuk). Dr. Lojze Gosar je naš znani strokovnjak za samoupravo in demografsko problematiko. Poudaril je pomen subsidi-arnosti, od česar je odvisna lokalna samouprava, regionalizacija in sistem oblasti. V zvezi z reformo javne uprave se pojavlja vprašanje centralizacije oz. decentralizacije oblasti. Podobno vprašanje subsidiarnosti se postavlja tudi pri vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo (SZ). »Pravilno pojmovana in zasnovana centralizacija in decentralizacija si niti na ravni Slovenije niti Evrope sploh ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta.« Dr. Lojze Gosar je dopolnil v javnosti pomanjkljivo obrazložen predlog regij (pokrajin). R. Slovenija je na ravni SKTE 2 (NUTS 2) predlagala 3 kohezijske regije, da bo tako pridobila pomoč iz strukturnih skladov Evropske zveze. Vtis v javnosti je bil, da vlada predloga delitev Slovenije ne dve ali tri regije. Srž problema ni v tem - pokrajine da ali ne, pač pa njihova velikost. Zakon o državni upravi ne predvideva regij, ampak upravne enote, ki naj bi bile večje. Dr. Gosar predvideva okoli 26 regij v naši državi. V zvezi s to problematiko se je oglasilo kar precej govorcev (g. Starman, Cvetek, Pistotnik). Sklep je bil sprejet, da ni potrebno spreminjati Ustave; 143. člen govori o povezovanju občin v širše samoupravne skupnosti. Le-te naj se določijo z upoštevanjem stališč na terenu. y Iz prve roke smo izvedeli, kaj je z našim povezovanjem z EZ. S tem nas je seznanil g. Lojze Peterle. Letos novembra lahko pričakujemo povabilo v NATO, za vstop v EZ pa Še o članku »Nevedni župan in občinska uprava?« Ker so bile v odgovoru v Kamniškem občanu št. 12 z dne 28. 6. 2002 na članek z gornjim naslovom (K. O. št. II) navedene netočnosti, podajam resnične podatke. Sklad stavbnih zemljišč (v nadaljevanju SSZ) je pravočasno podvzel vse potrebne pravne ukrepe proti vsem dolžnikom za telefonske priključke. Odvetniške opomine za plačilo je prejelo vseh 17% naročnikov - neplačnikov in jih ni bilo 70%, kot to navaja g. Pri-stovnik. Izvršb in tožb (slednje je že izvajala sama Občina) je bilo še precej manj. Malone vsi prej omenjeni dolžniki so podpisali pogodbe s SSZ že pred letom 1990, ko sem bil šele jaz poleti izvoljen za predsednika Sklada SZ. SŠZje po zaključku vseh det pri izgradnji telefonije na območju Kamnika in okolice mogel torej šele leta 1994 izračunati točno ceno na priključek in nato pošiljati naročnikom evenluelne bremepise oz. tudi dobropise - Izračun vloženih sredstev v izgradnjo telefonije v nobenem primeru ne more biti odvisen od morebitnih neporavnanih dolgov naročnikov, saj je bila celotna investicija vplačana že prej, tudi s pomočjo sredstev SSZ in proračuna občine. V primeru, da bo Občini uspelo izbojevati povrnitev vlaganj, bodo pač tisti morebitni preostali dolžniki-naroč-niki sedaj dobili nazaj ustrezno manj. Ponovno so bili preverjeni vložki v zadevno izgradnjo telefonije. Ti znašajo po sedanjih cenah in meni dostopnih podatkih preko 3 milijarde tolarjev (tu je seveda upoštevana revalorizacija na osnovi inflacije in običajni donos na vloženi kapital). Osnovne pogodbe so bile podpisane med SSZ in predhodnikom Telelkoma, podjetjem PTI] že leta 1987. Kot predsednik SSZ sem si v marcu 1991 zelo prizadeval za dodatek k tej osnovni pogodbi. Ta dodatek naj bi priznaval, v primeru privatizacije Telekoma, pravico vlagateljem do lastnine vloženih sredstev. Zal je bil Telekom (oz. PTT) takrat in še vrsto let kasneje premočan monopolist in se ni dalo nič doseči. To ni uspelo tudi ostalim občinam po Sloveniji. Ker izgleda, da sedanje občinsko vodstvo z županom na čelu očitno (še) ne zmore ugotoviti dejanskih dejstev in vložkov, bi bilo verjetno najbolj prav, da župan podvzame vse, da se v tem primeru zaščitijo pri Telekomu vse pravice kamniških vlagateljev v telefonijo in tudi pravice iz zadevnih vlaganj same občine (saj je slednjih cca 1/3 vseh vlaganj). Občina naj bi zato angažirala za pregled pri njej zbrane dokumentacije kar najboljše poznavalce: predvsem tiste, ki so aktivno sodelovali pri lem velikem investicijskem podvigu. Mislim, da pomoči nihče ne bo odrekel, saj gre za res velika vlaganja. Občani so skupaj z občino morali za telefonske priključke vplačati precej več, kot pa je bila takrat redna cena. Zato so še kako neumestne primerjave poslanca g. Maksimiljana Lavrinca s financiranjem npr. drugih komunalnih naprav (cest, vodovodov,...), saj hrušk z jabolki ne gre zamešati! MILAN WINDSCHNURER Ko državljani samo izgubljajo Politika je po svojem izvornem pomenu urejanje skupnih zadev. Ali pa to v resnici je? Ali so politično sprejete odločitve vedno v korist državljana? Telefonija in lastninjenje Telekoma je eno tistih področij, kjer se je pokazalo, da je v oblast v odnosu do državljana prej mačeha kol dobra mali. Telefonija in izgradnja omrežja v minulih desetletjih je bilo eno tistih področij, ki so ga občine, krajevne skupnosti in posamezniki skupno reševali s Telekomom kot monopolistom na tem področju. Prav ta materialna sovlaganja so v trenutku lastninjenja Telekoma postala srčika spora. Parlament je sicer sprejel zakon, ki ureja povračilo vlaganj, vendar so ta zelo podcenjena, zato je občutek ogoljufano-sti pri vlagateljih še toliko večji. Zaupanje v državo pada, saj je vprašanje primerne odškodnine prej stvar političnega lohiranja in parcialnih interesov kot pravičnosti. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da večina državljanov v procesu lastninjenja samo izgublja, medtem ko manjši del na račun prvih ustvarja super dobičke. Primer Telekoma je trenutno še svež in še ne kaže vseh razsežnosti »razlastitve«, kije zadela vlagatelje. Sčasoma bo verjetno postalo to bolj jasno in pregledno, morda tako kot je primer Splošne banke Koper. Ta je bila leta 1993 tik pred stečajem, ker je bila porok za kredit Splošne plovbe Piran. Ta kredit je bil težak 103 milijone ameriških dolarjev in ga ladjar ni bil sposoben vrniti kreditodajalcem. Delnice banke Koper so bile takrat vredne suma 13 mark. Vplivni posamezniki so zvedeli, da bo vlada poravnala večino dolga, zato so pokupili delnice Banke Koper. Epilog. Vlada je z denarjem državljanov poravnala dolg, delnice banke pa so poskočile, verjeli ali ne, na 910 mark. Tako smo državljani ozkemu krogu delničarjev pomagali 70-kralno (beri 7000%) obogateli. Ko je dr. Andrej Bajuk v Državnem zboru o lem povprašal predsednika vlade, je ta odgovoril, da je po desetih letih zelo malo možnosti za sprejemanje ukrepov, da hi bil denar vrnjen državljanom. Članek »Nevedni župan in občinska uprava« je treba torej razumeti kot spodbudo županu in upravi, da vsaj na lokalni ravni poskušamo v že tako orne-' jenem zakonskem okviru narediti kar največ v korist občanov, ki so vlagali v telefonijo. Obljuba g. Pristovnika ob koncu njegovega odgovora zveni v to smer, zato smo je pri NSi v Kamniku samo veseli. Tiskovno predstavništvo Občinskega odbora NSi Kamnik ostaja Slovenija v vrhu. Čakajo nas še tri poglavja pogajanja o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu. Naša identiteta je naša suverenost. Ni manjvrednostnih občutij ob Irski, Luxemburgu, Finski itd., soodločali bomo v 500 milijonski Zvezi, v kateri nas bo predstavljal naš komisar. Nikoli doslej nismo imeli take priložnosti. G. Peterle je opozoril na naše domače probleme, za katere ni kriva in ne bo kriva EZ: inflacija, zadolževanje, visoka stopnja brezposelnosti in nerazvitost pokrajin. Ni bil izpeljan kocept lokalne samouprave (v Nemčiji je več kot 50% občin z manj kot 1000 prebivalci). Tudi o tej problematiki je bila zelo ostra razprava (dr. Bajuk, dr. Gosar, Jože Ko-cutar-Prekmurje, g. Marolt-Braslovče, g. Slanč-Mevode, g. Starman-lstra). Pred govorom o letošnjih volitvah je predsednik dr. Bajuk čestital g. Pe-terletu k izvolitvi za člana predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope, kar je priznanje njemu samemu, državi Sloveniji, zlasti pa stranki NSi. Tem čestitkam se pridružuje tudi OO NSi Kamnik'. Dr. Bajuk je govoril o lokalnih volitvah in volitvah za predsednika države. Utemeljil je, zakaj podpiramo nestrankarsko kandidatko Barbaro Brezigar, državno tožilko in nekdanjo ministrico. Njegove suverene in spodbudne besede so bile iskrene in politično utemeljene, usmerjene v prihodnost. Ta del konference je bil za javnost zaprt, kar je omogočalo neposredno komunikacijo med predsednikom in članostvom. Predsednikova stališča sta dopolnila še podpredsednik NSi g. Slavko Sok ter glavni tajnik dr. Janez Mlinar. Konferenca je bila tudi prijateljsko srečanje, priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj. Tudi za nas Kamničane, člane občinskega odbora NSi, je bila konferenca koristna za naše nadaljnje politično delo. (prispevek napisala prof. Slavica Navinšek). Odločba o prepovedi obratovanja kurilne naprave v nekdanji tovarni Stol "Družba Piroliza d. o. o. mora takoj po prejemu odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Ljubljana, prenehati z obratovanjem kurilne naprave M. STREICHER Stuttgart, št. 5365, moči 5 MW, nameščene v kotlovnici v Kamniku, Ljubljanska 45 (bivša tovarna STOL)." Odločba s takšno vsebino je bila izdana s strani inšpiektorata 14. maja 2002, z njo j)a je bilo Pirolizi d, o. o. prepovedano obratovanje kurilne naprave na lokaciji Ljubljanska 45, Kamnik inje rezultat lega, daje inšpektor pri pregledu ugotovil, daje med lesnimi-oslanki, kijih uporabljajo kot gorivo v kurilni napravi, prisotna večja količina ostankov ivernih plošč, kar ni v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki in 5. členom uredbe o emisiji v zraku iz kurilnih naprav, saj niso naravni les. Kaj dokazuje ta odločba? Ta odločba dokazuje, da smo krajani in krajanke KS Duplica Imeli prav, da smo opozarjali na nepravilnosti pri kurjenju. Občnski odbor LDS sije že od vsega začetka skupaj s KS Duplica in občino prizadeval, da se dokaže, da Piroliza d. o. o. ne kuri samo naravnega lesa, za katero ima dovoljenje, ampak, tudi predeluje lesne ostanke drugih imetnikov, ki niso naravni les, za kar bi si morala pridobiti dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. V prvi polovici junija smo zaradi te odločbe v Kamnik povabili ministra Kopača, da si s poslancem Maksom Lavrincem ter predsednikom LDS-a, kijih je vodil predsednik LDS Kamnik Demitrij Perčič, ogleda kurišče v nekdanji tovarni Stol. Ta ogled ni bil potreben, ker je ministru že strežno osebje gostinskega lokala v bližini pokazalo namizne prte, na katerih so sajejmstile madeže, kakšne, bo pokazala raziskava, ki po mojih informacijah trenutno poteka. Minister je zagotovil, da bo storil vse, kar je v moči ministrstva in prvi korak je ravno izdana odločba. Povedal pa je, da mora tudi občina ukrepati v okviru svojih pristojnosti. ■ Moje osebno mnenje je, da mora občina ukrepati na vse možne demokratične načine, kar pomeni tudi najem pravne pisarne s strani občine z namenom preprečiti, da se izigrajo tako splošni kot tudi posamični pravni akti ter zastopanja krajanov in krajank Duplice v morebitnem ložbenern postopku. Občini Kamnik bom skupaj s kolegi predlagal, da sklene pogodbe z odvetniško pisarno v korist tretje osebe oziroma krajanov in krajank Duplice, Ta možnost je izrecno določena v splošnem delu obligacijskega zakonika. Krajani in krajanke Duplice smo prvi v občini začeli s plinifikacijo, v katero smo morali vložiti tudi svoja finančna sredstva. Zbrali smo veliko število podpisov proti kakršnemukoli kurjenju in sežiganju lesnih ostankov z dodatki na Duplici. S tem smo jasno pokazali, da smo proti taki zvrsti inudstrije v našem kraju. Občina s svojimi planskimi akti ter nato država pa morata v okviru svojih jmstoj-nosti ta naš nedvoumni NE izpolnili tako na Dujiici kot na celotnem območju občine Kamnik. V juniju so prihajale alarmantne novice, da se v nekdanjem Sto-lu ponovno nekaj gradi brez potrebnih dovoljenj. Predvidevam, da seje in se še zmeraj pripravlja vse potrebno za zagon novega kotla. Občina je takoj ukrepala in za sedaj dela mirujejo, vendar pa moramo biti v stalni pripravljenosti, da lahko pravočasno odreagiramo. Tukaj apeliram na vse nas, da s prijavami obveščamo inšpekcijske službe in prijavimo vsako kurjenje, ki se izvaja v nekdanji tovarni Stol. Prijava je sleherno sporočilo ali informacija o pojavu oziroma ravnanju, ki se vsebinsko nanaša na področje inšpekcijskega nadzorstva, za katerega je pristojen Inšpektorat RS za okolje in ftrostor. Prijavitelj je lahko vsakdo (posameznik državljan, j>redslavnik državnega ali drugega organa, interesnega združenja, politične stranke, tujec ipd.), prijava j>aje lahko tudi anonimna. Naslov območne enote inšpektorata RS za okolje in prostor: OE Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana, tel: 01/232 41 76, faks: 01/ 232 41 65, e-pošta: irsop.oe-lj@gov.si. Inšpekcijska pisarna Domžale, telefon/faks 01/12138 20. OO LDS Kamnik pa bo še zmeraj opozarjal in ukrepal, da se v Kamniku začne sjjoštovati tako državne kot občinske akte. Dosti imamo že tega, da sije nekatere gradnje možno ogledali v naravni velikosti prej kot pa v načrtih, ko se pridobivajo vsa potrebna gradbena in lokacijska dovoljenja. Dovolj nam je prakse, da se najprej začne graditi ali izvajati neko dejavnost, potem pa legalizirati. BRANE GOLUBOVIČ član občinskega sveta NEMARNO RAVNANJE PRI ODLAGANJU ODPADKOV NA VELIKI PLANINI Planinsko društvo Bajtar vsako leto organizira čistilno akcijo na območjih Gojške, Male in Velike planine. Letošnje čistilne akcije, ki je bila 18. maja, smo se udeležili tudi posamezni člani Zelenih Slovenije - občinski odbor Kamnik. V nekaterih grapah, ki pa jih ni malo, smo pobrali veliko stekla razbitih steklenic in kozarcev, ostankov razbitih krožnikov, pločevink piva in raznih konzerv ter ostalih gostinskih pripomočkov. Menim, da te odpadke v grape niso odvrgli turisti, temveč neznani storilci^ ki na Veliki planini opravljajo kakršnokoli dejavnost in njmajo nikakršnega občutka za čistočo v naravi, ki bi morala biti neokrnjena. V neposredni bližini enega od planinskih domov smo iz dveh grap nabrali šest črnih PVC vrečk odpadkov z vsebino ene vreče cca. 200 litrov) in sicer največ stekla razbitih steklenic in raznih pločevink. To so bili sveži odpadki pod žaklovino večje dimenzije. V obeh grapah je bilo toliko odpadkov, da bi morali na Veliko planino pripeljati manjši bager in veliko traktorsko prikolico, če bi ju hoteli temeljito očistiti. Pod domom smo našli večji kovinski nosilec podoben strešnemu avtomobilskemu prtljažniku starega tipa, vendar ni bil prtljažnik, temveč po vsej verjetnosti nosilec rezervoarja za toplo vodo. V eni od grap pa so bile celo velike kovinske posode, vendar ni bilo mogoče ugotoviti kakšnemu namenu so služile predno so bile zavržene. Te posode nismo mogli dvigniti iz grape, ker so bile vkopane v zemljo. Kdor si je privoščil izlet na Veliko planino pred 18. majem, je lahko opazil veliko število praznih džambo vreč, v katerih so žal tudi v tem primeru neznani storilci pripeljali nekakšno gnojilo in ga raztresali po pašnikih. Po izjavah poznavalcev teh vreč, je vsebina ene vreče en nr gnojila. Na posameznih mestih pa so pustili tudi tako imenovane palete, na katerih so bile med prevozom naložene vreče. Ob poti iz Zelenega griča proti Domžalskemu domu je bilo opaziti ugasnjeno ognjišče, kjer so neznanci po vsej verjetnosti zažgali kar nekaj vreč. Nič nas ne bi motilo nekdanje ognjišče, če bi le to pospravili tako, da ne bi ostali nezgoreli ostanki vreč. Zeleni Kamnika se sprašujemo, kako je lahko človek tako krut do narave? Zakaj posamezniki predno odvržejo smeti, vedno pozabljajo, da so v naravi in da je v planinah nepisano pravilo, če si lahko embalažo, napolnjeno z raznimi dobrotami, prinesel oziroma pripeljal na planino, si dolžan prazno embalažo tudi odnesti ali odpeljati nazaj v dolino. Skratka, samo na Veliki planini smo v nekaj urah po grapah nabrali tri velike traktorske prikolice ■ smeti, upoštevajoč palete in džambo vreče. Koliko smeti pa so nabrali na Gojški in Mali planini, nam ni znano. Javnost smo dolžni tudi seznaniti o posekih manjšega grmičevja, ki jih nenadzirano izvršujejo neznani storilci! Komu to koristi, nam ni znano, saj so le ti na skalnatem terenu? Na podlagi takih posekov večjega števila grmičevja, je narava okrnjena po izgledu, saj ni nihče odstranil požaganih vej. Sprašujemo se tudi, ali je s škodljivimi dejanji, ki jih po našem mnenju nenadzirano izvršuje človek, resnično nepomembna narava, nam pomaga pri ohranjanu zdravja, seznanjen lastiiik zemljišča na Veliki planini? V kolikor ni, naj se pozanima, kdo so storilci takšnega početja. Seveda smo seznanjeni, da bo občina Kamnik poleg že določenega zbirališča odpadkov na Zelenem griču, postavila še nekaj otokov za zbiranje odpadkov na Veliki in Mali planini, zato bomo tudi v bodoče spremljali onesnaženost Gojške, Velike in Male planine. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK DANIEL KOVACIC Kamniški OBČAN KULTURA ZGODOVINA REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM Eva Bohte-Benda in Frangois Benda sta odlično zaključila 32. mednarodni festival komorne glasbe Groblje Kot začetek organizirane slovenske Gorske reševalne službe velja ustanovitev postaje v Kranjski Gori v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912, ki sta jo ustanovila dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar. V Kamniku se je postaja Gorske reševalne službe ustanovila deset let pozneje. Njen prvi načelnik je bil slikar Maks Koželj. Letos torej poteka že 80 let od tega dogodka, ki so ga gorski reševalci proslavili z izdajo knjige - Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Knjižno delo so predstavili v Maleševi galeriji, kjer istočasno poteka razstava del slikarja gora Maksa Koželja. Zbornik kamniških reševalcev sodi med zbirko Med reševalci pri založbi Planinske zveze Slovenije kot četrta knjiga o zgodovini reševanja. Gre za prvi resnično temeljit in celovit pregled reševalne dejavnosti v enem najbolj obiskanih predelov naših gora, Grin-tovcev. Uredil ga je in v večjem delu tudi napisal France Malešič, dolgoletni reševalec in zdravnik Postaje GRS Kamnik, s prispevki pa v knjigi sodelujejo še Cene Grilje, Vlasto Kopač, Miro Štebe in Tone Škarja. Osrednjo nit pripovedi v zborniku sestavlja 450 opisov gorskih nesreč in z njimi povezanih reševanj, sleherni teh opisov pa je posebna zgodba Jedro najboljše reševalne skupine pri nas so bili načelnik Maks Koželj in štirje srčni bratje France, Tone, Lojze in Peter Erjavšek (pri Žagani peči po reševanju Janše in Mikšiča leta 1936). o človeški usodi ponesrečencev na eni in reševalcev na drugi strani. Za popestritev in boljšo predstavitev velikih humanih dejanj kamniških gorskih reševalcev je urednik uvrstil v zbornik 315 fotografij velike dokumentarne vrednosti, samo besedilo pa je dodatno opremil s 376 opombami pod črto. Gre za delo, ki ni zbirka dokumentov, ampak je zgodovinopisna študija, kakršne slovenski gorski reševalci doslej še niso imeli in prav bi bilo, da bi ji v zbirki delala družbo še kakšna podobna knjiga. Ob izidu knjige podaja svoje misli Pavle Šegula, ki pravi takole: »Ta temeljita zgodovina sega daleč nazaj. Zlasti so hvalevredni podatki o reševanju pred nastankom organiziranega reševanja. Zelo dobra zgodovina organizacije reševanja v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah pa daje knjigi širši slovenski značaj in pomen. Opisi nesreč imajo tudi širok preventivni učinek, za- to bodo knjigo radi vzeli v roke ljudje nasploh, posebno planinci. Vtise o knjigi pa dopolnjuje Andrej Mašera: »Imenitno delo, pripravljeno z veliko požrtvovalnostjo in pravo znanstveno natančnostjo, s čimer je pred pozabo rešen pomemben del gorniške zgodovine.« Branje je vseskozi zanimivo in bralca zelo pritegne. Izvirna poročila o nesrečah in reševanjih so izredno doživeta in kažejo na dramatičnost dogajanja. Predvsem pa iz vsega besedila ves čas izhaja humano poslanstvo -brezpogojno pomagati sočloveku. Piscem s hvaležnostjo čestitam in knjigi želim veliko uspeha med bralci. Zgodovina reševanja v gorah sega že v daljno leto 1822. Čeprav se je reševanje načrtno organiziralo šele čez 90 let, se nesreče v gorah dogajajo in se bodo dogajale še naprej. Nekoč, ko so v Kamniških Alpah plezali le Čehi, Drenovci, dunajske in graške naveze, pa Skalaši, tudi v stenah Okrešlja in nad Kamniško Bistrico so bili kamniški planinci še klasič-ni pohodniki v gore. Staho-viški drvarji in bistriški jagri so lezli po robeh odkar je bila ustanovljena kamniška postaja Gorske reševalne službe, kot reševalci prenašali ponesrečene planince, žive ali mrtve v dolino. Gorska reševalna služba je bila v predstavah neprizadetih le podoba po-slednjih spremljevalcev v gorah, z mrtvim planincem vračajo-čih se mrkih mož, službenih obrazov in dušo grobarja. Vendar se je ta podoba sčasoma spremenila: reševalec je postal mož z zavestjo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je tvegal lastno življenje, da bi ohranil življenje ponesrečenca. Danes je v Sloveniji 17 postaj GRS in 764 gorskih reševalcev, od tega 86 inštruktorjev, 42 reševalcev letalcev, in 12 zdravnikov. Od leta 1945 do lani so reševalci sodelovali v približno 6000 reševalnih akcijah, v več kot 700 iskanjih, v dolino so pomagali več kot 3000 ranjenim in blizu 1500 drugim ter prenesli iz gora 961 mrtvih. Reševalci opravljajo humano poslanstvo reševanja prostovoljno. Naloga reševalcev je, da so vselej pripravljeni, vrhunsko usposobljeni in pomagajo ljudem, ki jih ne poznajo. Tiho in neopazno rešujejo življenja in pravijo, da so najbolj srečni tedaj, ko se vračajo iz akcij nasmejanih obrazov. ALEKSANDER SARNAVSKY •t> 3 u I i u t * » j 9 3Cu8 Um Sebe« tim SScijjfMgerS »JUTRO«, slovenski časnik, je 9. 2.1944poročalo smrti priznanega alpinista dr. Julija Kugya. Bil je največji poznavalec Julijskih Alp. Svoje mojstrsko delo je napisal leta 1925 z naslovom Aus dem Leben eines Bergsteigers, ki ga je izdala Planinska Matica v prevodu Marije Marko Debela-kove. To delo s posvetilom je Ju-lius Kugy podaril 5. 3. 1927 svojemu planinskemu tovarišu, načelniku Gorsko reševalne postaje v Kamniku in tajniku podružnice SPD, slikarju gora Maksu Koželju. Tretji koncert 32. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje ni donel po akustični ladji cerkvice v Grobljah, pač pa po dvorani Kulturnega doma Franca Bcrnika v Domžalah. Tudi ni treba ponavljati zakaj, kajti vsem, ki že desetletje in tudi več obiskujemo ta odmevni festival, je znano, da je bil vnos koncertnega klavirja, opredeljenega kot »kavarniški instrument«, navkljub neštetim ugovorom in razlagam po župnikovi volji prepovedan, vrata dostopa pa »zapahnjena« in zaklenjena s »tremi srednjeveškimi ključavnicami«. Upam le lahko, da ne za dolgo, verjamemo v zmago tistih naprednih sil, ki se z uspešnim vodstvom Kulturnega doma Franca Bernika z vso organizacijsko prizadevnostjo in prepričanostjo zavzemajo za prevlado kulture nad temo, ki bi jo lahko primerjal s tisto iz srednjega veka. Tako Eva Bohte-Benda kot njen soprog Frangois Benda sta tipičen sodobni visoko kotirajoči par reproduktivnih umetnikov glasbene muze, ki živi in redno deluje na glasbenih institucijah Švice, gostuje in nastopa pa tudi širom Evrope. Rosno mlada umetnica Eva je naše gore list, izhaja iz Kamnika, iz družine dveh reproduktivnih glasbenic, ki sta svojo glasbeno nadarjenost podedovali po pevsko zelo aktivnih in agilnih starih starših naše mednarodne umetnice. Tudi Frangois ne izvira iz Švi- Konec maja 2002 je pri Planinski založbi v zbirki »Med gorskimi reševalci« izšla 4. knjiga - obsežno delo Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Avtor in urednik dr. France Malešič s sodelavci Cenetom Griljcem, Vlasioni Kopačem, Mirom Štebetom in Tonetom Škarjoje knjigo posvetil devetdesetletnici Gorske reševalne službe Slovenije, ki jo je ta praznovala ob obletnici ustanovitve prve postaje GRS v Kranjski Gori, in v spomin na osemdesetletnico Postaje GRS Kamnik. Vsebina knjige bralca prijetno preseneti, saj pove veliko več kot bi.sodil po naslovu. Ne omeji se namreč samo na reševalce in reševanje, čeprav ima z obojim opravka od začetka do konca besedila. Z obilico znanja in mojstrskim občutkom nas vodi, od pradavnine do danes, v hribe in skale, gozdove, na senožeti, do planšarij, med pastirje in drvarje, ro-kovnjače, dezerterje, žandarje, gonjače, divje in pooblaščene lovce. In k domačinom, ki od davnine poseljujejo ta hribovski svet, v katerem so pretaknili ter podrobno poimenovedi vse kotičke tja do najmanj dostopnih, stradali in pogosto umirali nesrečne smrti. Zvemo za redke gospode -grofa Hohenwarta, znanstvenika Hacqueia, Frischaufa, sočustvujemo s ponesrečenci, občudujemo gorske vodnike samouke Spruka, Bosovega 77-neta in druge. Prebijemo se do rojstva turizma, do Nemškoavstrijskega in Slovenskega planinskega društva, zvemo za hude planinske nesreče v obdobju pred in takoj po prvi svetovni vojni, za nastanek Skale, za Rešilno postajo Kamnik in njenega organizatorja, slikarja Maksa Koželja, spoznamo reševalce, brate. Erjavške in njihove tovariše. Tako se sčasoma, pa kar nič naveličano, ob opisih nesreč in reševanj prebijemo do začetkov organiziranega alpinizma. Seveda spet ne gre brez nesreč in reševanj. V pripovedih o razcvetu alpinistične dejavnosti sodoživljamo naskakovanje stene krušljivega Rzenika, potem pa se nenadoma znajdemo v drugi svetovni vojni. Spet smo priče smrti, tokrat manj zaradi nesreč gornikov, kot zavoljo nasilja okupatorja in upornih domačinov. Prelomna obdobja kakršno je osvoboditev izpod tujega jarma in vizije boljše prihodnosti porajajo množičen polet na vseh področjih človekove dejavnosti. Kako ga ne hi med zagnanimi planinci, alpinisti, reševalci! Zdi se, da je bilo sprva kar preveč reorganizacij okrog postaj in baz GRS, kijih je kuhala »Centrala«. Pavlu Kemperlu uspe združiti reševalce na Kamniškem. Dela je veliko: vrste se nesreče, v katerih niso izvzeti niti obetavni alpinisti, snežne in vremenske ujme. Lepega dne se na hribu znajde prenosna radijska postaja, Postaja GRS Kamnik dobi prvo radijsko omrežje GRS v Sloveniji, Na obzorju je letalsko reševanje, re-ševalcem-alpinistom se odpro vrata v Himalajo. Desetletja minevajo, dogodki, nesreče, akcije minevajo, načelniki postaje GRS Kamnik odhajajo in prihajajo. Kemperlu sledi Skarja, njemu Grilje, temu Janez Podjed. Med branjem in še potem se pogosto ustavimo, zamislimo. Dobili smo izredno knjigo, ki bi lahko bila v čast še tako zahtevnemu kronistu, raziskovalcu. Seznanili smo se s podatki, kijih je urednik s prefinjenim občutkom in neskončnim potrpljenjem dolga leta iskal ter spet in spet preverjal v arhivskih listinah, starih časopisih, revijah, matičnih in mrliških knjigah, kronikah, gorniški literaturi, v pomen-kih z domačini, očividci. Kakšna sreča, da sta Kemperle in Koželj ob okupaciji pravi čas skrila društvene in postajne arhive. Brez teh bi bila ta knjiga precej revnejša. Ljudi, ki smo doslej iskali podatke o preteklosti slovenske GRS, alpinizma in planinstva ni bilo tako malo, tako doslednega pa mimo Lovšina, Hribarja do Malešiča zagotovo še nismo imeli. Posebna odlika knjige so opombe (376) infotografije (315), večidel dokumentarno gradivo, ki bi že samo zadoščalo za zanimivo samostojno publikacijo. Obsežno osebno kazalo je tako spomin in opomin kot ključ k ljudem, ki lahko pripomorejo do novih odkritij in podatkov. V besedilo vtkani opisi nesreč (450) nevsiljivo prikažejo vlogo in potrdijo pomen GRS; hkrati ko so neolepšan dokument o dedu reševalcev, bralca na zgovoren, najboljši možni način opozarjajo k previdnosti, ga učijo, Francetu Matešiču in sodelavcem še enkrat hvala za opravljeno delo, ki bo lahko Zgled in predloga tistim, ki se bodo lotili podobnih opisov o delu GRS v drugih krajih Slovenije in ob drugih jubilejih... PAVLE &EGUIA Jjjj ce, kjer v severno ležečem Bale (Basel) kot tudi v nemškem Berlinu poučuje klarinet na Akademiji za glasbo, pač pa iz Brazilije in to iz znamenite glasbene družine skladateljev 18. stoletja Benda, med katerimi izstopa zlasti leta 1786 umrli violinski virtuoz Frangois. Koncert bi ga, lahko poimenoval tudi recital dveh polnokrvnih umetnikov, od katerih Frangois že od konca osemdesetih let suvereno nastopa in pobira mednarodne nagrade v družbi naj-prominentnejših imen tega klasičnega instrumenta, Eva pa verno in prav tako že suvereno in predvsem s prirojeno muzikal-nostjo in pridobljeno virtuoz-nostjo igranja in interpretiranja stopa po brazdah njegovih stopinj. V prvem delu koncerta smo poslušali mojstrovine dveh zelo starih skladateljev Johannesa Brahmsa (1833 do 1897) in Roberta Schumanna (1810 do 1856), v drugem pa mojstrov polpretekle dobe Mauricea Ravela (1875 do 1937) in Georgea Gers-hwina (1898 do 1937) in bistveno manj poznanih mojstrov Eugenea Bozza, Gabrijela Pjerne-ja in Josepha Horovitz.a Roberta Schumanna, ki ga kot izjemno visokega intelektualca vrednotimo kot naslednika Karla Maria von NVebra, po osrednjem mestu klavirja v njegovih delih pa kot nadaljevalca Fran-za Schuberta, sta nam nastopajoča umetnika približala s tro-stavčno Fantazijo za klavir in klarinet op. 73. Prepričan sem, da povsem načrtno, kajti prav iz teh Fantazij veje njegova nenehna muzikalna privlačnost in skoraj zaljubljena genialnost do klavirske kompozicije, ki mu jo je približal pianist F. von Wieck. Njegova trditev, da se predvsem prek klavirske igre da izraziti občutenost zavesti, se je izvijala tudi izpod prstov naše umetnice in v določenih trenutkih celo prevladovala nad stalno in perfektno virtuoznostjo solista klarinetista. Schumann je nenad-kriljiv mojster notranjega življenja in intimnosti. In čeprav je poleg številnih pesmi, fantazij in komornih skladb napisal tudi štiri simfonije, nekaj uvertur in celo oratorij, bo njegova Fantazija op. 17 kot nenadkriljivo klavirsko mojstrstvo ostala mojstrovina »par excellence« vseh časov. V drugem delu koncerta smo poslušali dela petih komponistov, vendar se bom zaradi omejenosti prostora dotaknil le dveh -Mauricea Ravela in Georgea Gershwina. Medtem ko je Wagner v drugi polovici XIX. stoletja tako nemškim deželam kot Evropi vtisnil svoj prevladujoči muzikalni pečat, so se tudi ostali evropski narodi že pričeli zavedati svoje preteklosti in lastne mentalitete. Italija in Nemčija postopoma izgubljata glasbeno prioriteto, pridobljeno v preteklih stoletjih, pojavljajo se nove španske in ruske smeri, ki vzpodbudno vplivajo na nekoliko zapoznelo francosko šolo z genialnim Ma-uriceom Ravelom. Zanj bi se dalo trditi, da je tipični predstavnik muzikalnega impresionizma, v svojih poznejših delih je dosegel mojstrstvo skrajno poenostavljene radikalnosti v polifoniji. V njegovih delih, kot recimo Španski rapsodiji, Boleru in šte- vilnih klavirskih delih, prevladuje španski melos, pa tudi španski poudarek, tako da ga bolj površni poznavalci prištevajo celo med španske glasbene ustvarjalce. No, v resnici je bil vedno popolnoma neodvisen, kar je javno demonstriral tudi z odklonitvijo prestižne Rimske nagrade, ki mu je bila dodeljena leta 1938. Umetnika sta nam predstavila njegovo s španskim melosom in iberijskim temperamentom izvajano »Habanero«, ki je zvočno napolnila avditorij in izzvala navdušenost med poslušalci. Med ustvarjalci, ki so neprecenljivo globoko zajemali iz zakladnice avtohtonega glasbenega izročila, ga vzporedno znali preobleči ali pa mu vsaj vdahniti v Ameriki rojeno in s črnsko tem-peramentnostjo in duhovno pesmijo značilno cerkveno metodiko, je potrebno omeniti komponista in reproduklivnega klavirskega poustvarjalca Georgea Gershwina ... Kljub prezgodnji smrti je svetu zapustil nekaj trajnih umetnin, ki jih z vso upravičenostjo cenimo kot klasiko, iz katere se kot ptič »feniks« dvigujejo in širom prostora odmevajo elementi jazz - muzike. Dejstvo je, da so nekatera njegova dela, kot opera »Porgy and Bess«, »Amerikance v Parizu« in »Rapsodija v modrem«, postala trajna klasika v najžlahtnejšem pomenu besede ... S 3 jazz preludiji za klarinet in klavir sta umetnika posegla tudi po zgornjem vrhu reproduktivne umetnosti. Prav tu sta se uspela tudi nenadkriljivo zediniti v zvoku in temperamentnosti, v zvočni harmoniji in interpretaciji in nepopustljivem loku glasbene napetosti. Za oba umetnika koncertnega večera naj zapišem, da sta me globoko prepričala o njunem umetniškem »credu«. Frangois predvsem z izjemno občutenim in doživetim fraziranjem, s katerim zna ponuditi ne le tisto, kar je zapisano v partituri, pač pa tudi vse, česar v partituri ni, kar je torej kot intimno sporočilo zaupano le njemu - nenapisana in kot nenotno izražena čutna -notranja izpoved skladateljeve intimne notranjosti. Tu je Frangois nenadkriljiv in edinstven. In naše gore list Eva Bohte-Benda z močno izraženo klavirsko tehniko, v kateri ne skriva svoje velike učiteljice, prve dame slovenske klaviristike Dubravke Tomšič. Njen polet ni prav nič začetniški, pač pa vstopno mojstrski, ob kodah in določenih pasažah celo izrazitejši od naslovnega mojstra, vedno pa tudi tako subtilno umirjen in naslovnemu interpretiranju podrejen, da se z njim vred zliva v nedeljivo celoto in odmevno spev-nost. V svojem in v imenu vseh poslušalcev jima lahko zaželim novih uspehov, pa tudi željo, da bi ju ponovno srečevali na Grobelj-skih festivalih komorne glasbe. Nikakor pa ne gre pozabiti tudi agilnosti, sposobnosti, organiziranosti, vztrajnosti in obiskovalcu le malo poznane inventivnosti vodstva Kulturnega doma Franca Bernika, ki zna in zmore iz leta v leto iz široke palete glasbenih reproduktivcev izbrati in privabiti našemu in tudi širšemu prostoru najprimernejše. mag. CENE MATIČIČ 8 11. julija 2002 BOTANIKA Kamniški OBČAN Gorski turizem in zavarovane rastline Prihaja poletje in zopet se začenja hoja v gore in gorski turizem, kije v naših krajih zelo izrazit, to leto pa je med drugim tudi mednarodno leto gora. Ogromno število planincev, raznih društev in organizacij nas po številu prebivalcev uvršča med ene najmnožič-nejših v Evropi, ki se aktivno ukvarjajo s planinarjenjem. Žal pa se ob velikem obisku gora poveča tudi samo trganje, ruvanje, nabiranje zavarovanih in ogroženih rastlin, kipa zagotovo ne pomeni nič dobrega. Zato smo za lažje prepoznavanje pripravili slike vseh zavarovanih rastlin pri nas. Zavedati se moramo, da z nabiranjem teh rastlin ogrožamo naravo in ji povzročamo hude posledice, saj so mnoge rastline že zelo ogrožene in jim grozi tudi izumrtje. Pokažimo kulturo tudi v gorah in ne trgajmo kar vsega povprek, za spomin ali pa v dar, raje jih občudujmo vsakič znova, ko pridemo v gore. PETER RIBIČ, absolvent BF LEPI ČEVELJC (Cy pripedium calceolus) GORSKA LOGARICA (Fritillaria tenella) KOCHOV SVIŠČ (Gentiana kochiana) KRANJSKI JEGLIČ (Primula carniolica) ŽAFRANSKA LILIJA (Lilium croceum) PANONSKI S VIŠČ (Gentiana pannonica) fZKOUSTNA NARCISA (NarcissussteUaris) 4 BLAGAJEV VOLČIN (Daphne blagavana) CLUSIJEV SVIŠČ (Gentiana clusii) VELIKONOČNICA (Pulsatilla grandis) DIŠEČI VOLČIN (Daphne cneorum) RUMENI SVIŠČ (Gentiana lutea) PLANIKA (Leontopodium alpinum) RJASTISLEČ (Rhododendron fernigineum) ^^^^^ --*r4f^' RDEČA MURKA (Nigritella miniata) ^ STERNBERGOV KLINČEK (Dianthus * |*;^ |L. sternbergii) BODIKA (Ilex aquifolium) BRSTIČNA LILIJA (Lilium bulbiferum) T** ČRNA MURKA (Nigritella nigra) "Ž osreden. Od zgodnje mladosti je navezan na ta slikoviti kraj. Rojen je v Mostah pri Komendi in še kot otrok je tekal $j po bližnjicah iz Most )\ v Tunjice in nazaj. In sem je pešačil kot mladi romar. Na Anino, 26. julija, prihajajo romarji iz Komende, Most, Zaloga, Brnika... Nekoč jih je prihajalo na tisoče, v novejšem času okoli 600. Mnoge ženske prosijo sv. Ano za dar materinstva. Zanimive so župni-kove misli: »Vera se ne dogaja le slabo uro pri nedeljski ma- Župnik Pavle Juhant ob freski sv. Ane, ki ši - tja hodimo le zaje- S0J° odkrili ob obnovi zunanJ°sti cerkve-mat moči, da nam razosebljeni svet ne ugasne luči, kijipiš lažnih svobod nenehno grozi, ampak se dogaja, ko smo sami s seboj in s svetom, kakršnega smo si pač ustvarili. Drugačnega ni ...« In še:«... Osvoboditi se moramo tudi današnjega, umevanja svobode, kije postala krinka za suženjstvo greha in zla. Šele takrat, ko nas Bog osvobodi (zapovedipoznaš) in mu to dopustimo z bolečino in priznanjem resnici, si bom lahko zaželeli mir in prišli v trajno posest obljub vere, za katerimi ne stoji človek, ampak Bog. Zato ostaja edini razlog up današnjega in jutrišnjega sveta ...« '■l&fijajantirje obrttiikl: Tu sta jo, gravirajo, predelujejo plastiko, so orodjarji, avtokleparji, elektroinštalaterji, trgovci, gostinci, imajo kmečki turizem ... Na željo in stroške sorodnikov je dala KS leta 1995 izdelati spominsko ploščo, posvečeno vsem padlim rojakom v drugi svetovni vojni. Vklesanih je 36 imen. Obeležje je vzidano v kostnico na pokopališču. Ob krajevnem prazniku zadnjih sedem let postavljajo mlaj. Lani so za prireditve poskrbeli lovci, letos so na vrsti gasilci. Blagoslovili in prevzeli bodo nov gasilski avtomobil. Prejšnji je bil star 23 let. Za vozilo bo primaknila občinska gasilska zveza enajst in pol milijonov tolarjev. Vaščani pa bodo prispevali tri milijone 700 tisoč tolarjev. Denar je zbran s krajevnim samoprispevkom in dodatnimi prispevki posameznikov. Samoprispevek plačujejo prebivalci te krajevne skupnosti preko 35 let. Zadnji je bil sprejet za petletno obdobje in poteče prihodnje leto. Tunjice so se po drugi svetovni vojni izjemno spremenile. V knjigi Tunjice, izšla je leta 1995, je med drugim avtor Tone Palčič napisal: »... Po letu 1945 so se Tunjice najprej počasi, po nekaj letih pa zelo hitro pričele spreminjati. Iz pretežno kmečkega naselja so vse bolj postajale delavsko na*» selje. jpejft med obema vojnama zraslo 6 novih, delavskih hiš, so jih po letu 1950, še bolj pa v letih 1960-1990 množično gradili. Tako je bilo med leti 1945-60 zgrajenih 9 novih hiš, v letih 1961-70 16 hiš, v letih 1971-80 24 hiš, v letih 1981-90 28 hiš in po letu 1990 še 20 hiš Turistična zveza Slovenije je lani ob zaključku akcije Moja dežela lepa in gostoljubna podelila Tunjicam priznanje s pečatom gostoljubnosti. O tem je Valentin Zabavnik v Tunškem glasu med drugim pisal: »... Priznanje, ki ga je prejela krajevna skupnost, torej pripada vsem, ki so na kakršenkoli način v teh letih storili za lepo podobo Tunjic. Pa še sploh nismo turistična vas (bili smo edini med nagrajenci, ki nimajo turističnega društva), toda komisija je opazila naše prizde-vanje k večji kvaliteti življenja na vasi ...« In v Tunjicah ima popotnik pestro izbiro. Spomenik prvega razreda je cerkev sv. Ane. Zanimiva je Korbarjeva hiša iz leta 1707. Vedno bolj je obiskan naravni zdravilni gaj na Vinskem vrhu. Gre za naravno sevanje pozitivne energije. K pestrosti pokrajine precej pripomorejo stari kozolci in neštete peš poti z enkratnim razgledom na Kamniške plani- ne, kamniški Stari grad, Triglav, letališče Brnik, Homec ... Za kulturni uti*ip" tega območja skrbi že 17. leto Tunjiški oktet in ni prireditve brez plesne skupine Stupi. V zadnjem času pa jo urežejo po svoje mladi Pred-steljčani. Igrajo na harmoniko in različna kmečka orodja. Poleg že omenjenih društev pa sta tu še rdeči križ in športno društvo in še bi se kaj našlo. Osem let izhaja Tunški glas. Ob novem letu ga nosijo ali vozijo dobrovoljni posamezniki do oddaljenih in bližnjih Krajani Tunjic so žrtvovali nešteto ur prostovoljnega dela. (Foto: V. Z.) domačij. Slavko Petek je o tovrstnem novodobnem koledo-vanju v Tunjicah med drugim pisal v Tunški glas: »... Zveva, da so včasih govorili, da so Tunjice tako velike, da jih noben berač ne obhodi en dan. Midva sva dokazala, da se to da, čeprav nisva prosjačila ...« In prehodila sta nešteto kilometrov v veselje številnih družin. Besedilo in fotografije: FRANČEK ŠTEFANEC Lipo, kije sama vzklika na prostoru pred mrliško vežo, krajani skrbno negujejo. Foto: F. Š. Novi kažipoti v krajevnih skupnostih Šmartno in Pšajnovica V pomoč popotnikom... Pred kratkim so se pred zaselki in nekaterimi urejenimi domačijami na območju krajevnih skupnosti Šmartno in Pšajnovica pojavili lični kažipoti v odročne zaselke in domačije. Pravzaprav se niso pojavili sami, pač so jih postavili prizadevni krajani s sodelovanjem svetov obeh krajevnih skupnosti. Pobudo za razvoj turizma zelo dobrodošlo akcijo je dal svet KS Šmartno s predsednikom Tonetom Rajsarjem. »Oba sveta KS sta prispevala skupaj 180 tisočakov za material, ostalo pa smo opravili s prostovoljnim delom,« pravi Tone Raj-sar. »Moram povedati, da so krajani pokazali veliko razumevanje za to pobudo in danes stoji v obeh KS že 23 smerokazov, v naseljih Hruševka, Podbreg in Praproče pa jih to delo še čaka. Včasih si na križišču poti vedel, v katero smer moraš zaviti, če hočeš po glavni poti, danes pa so tudi skoraj vse stranske ce-s\e asfaltirane, pa se je tujcu brez oznake res težko znajti,« pravi Rajsar, kije naredil tudi osnutek za kažipote, ki jih je večinoma lično Tone Rajsar ob kažipotu za vas Kostanj in za Što-izdelal Janez Slapar iz rov mlin. Na stojalu, pokritem z borovcem, je pri-Šmartna. trjeno tudi korito za cvetje, zanj pa so poskrbela F. S. vaška dekleta in žene... 10 11. julija 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški (jBČAN KRATKE ROBATE IN OKROGLE IZ PLANINSKIH VRST Lobiranje Tudi v planinstvu je težko dobiti ljudi, ki bi prevzeli razne funkcije, saj to pomeni ogromno dela in obveznosti predvsem na svoje stroške. Vendar je čas neusmiljen in nekateri enostavno zaradi starosti ne morejo več opravljati svojih obveznosti, čeprav bi to še tako radi. Zato je bilo dogovorjeno, ker prostovoljcev enostavno ni, da naj vsak sam najde in predlaga nekoga, ki ga bo pri delu zamenjal: »Kdor ne bo več, naj to pove in naj najde namestnika.« »Kako namestnika! Kako naj najdem nekoga, ki ga bom namočil?« »Ja, malo boš šel po vasi, pa boš lobiral ...« Politika Za vrhunsko plezanje je že dolgo nujen vsakodnevni trening, ki pa je mogoč praktično samo na umetni steni v zaprtem prostoru. Kamniški AO je sicer že zdavnaj naredil umetno steno, ki pa se je ob spremembi družbenega sistema »lastninila« in je zato postala njena uporaba predraga oziroma si ostali uporabniki prostora prizadevajo postopno izriniti plezalce. Zato so ti našli nov prostor, za katerega je bilo že vse dogovorjeno celo na najvišji občinski ravni, a so uradniki preprečevali, da bi prišlo tudi do realizacije. Zato je bila na sestanku zabeležena tudi naslednja razprava: »Se je sploh smiselno še dogovarjat z občino, ko pa tam enkrat obljubijo, drugič pa besedo snedejo?« »Seveda se je. Saj bodo volitve ...« »Ne vmešavati politike, ne se ukvarjati s politiko!« »Žal ne gre drugače - brez politike tudi prostora ne bo!« Zraven ali nasproti Pri vpisovanju aktivnosti je Aleš poročal, da je splezal slap v Kurji dolini. »Kje pa je ta slap?« so bili radovedni ostali. »Ja, malo levo od Spirale, pa še malo naprej.« »To pa ne bo samo malo levo, ampak precej levo - kar nasproti!« Razumevanje Na sestanku so se člani AO dogovarjali o bodoči aktivnosti, med katero naj bi izvedli tudi posebni tabor. Ta je bil predviden v avgustu, vendar je organizator predlagal, da naj bo med zadnjim koncem tedna v juliju in prvim koncem tedna v avgustu. Pol v juliju, pol v avgustu. Nekaj članov je to spravljalo v smeh, pa jih je predsedujoči vprašal: »Ali ste vi, ki se smejete, sploh razumeli, za kaj gre?« »Seveda smo razumeli, zato se pa smejimo!« Mladost Med hojo pa zasneženem gozdu je eden od udeležencev izleta na Kranjsko reber modroval: »Kako lepo je, če se z mladim srcem staraš, da imaš mlado srce, da se mlad postaraš. Toda mlad si pa samo toliko časa, dokler si neumen. Mladost se neha, ko te sreča pamet, toda potem pa življenje postane dolgočasno.« »A zato so nekateri zelo dolgo časa mladi,« ga je dopolnil kolega. Bukve Tudi z izleta na Kranjsko reber. Vodnik je razlagal gozdarske oznake na drevesih: »Če je ena rdeča črta, je to parcelna oziroma posestna meja, če sta dve, so odelčne, pa odsečne meje, če pa so štiri pa še pika na njih, je pa to katastrska meja med dvema deželama. Tako ta oznaka na bukvah pomeni tudi deželno mejo: ta bukev je že kranjska, ta pa štajerska.« »Saj se od daleč vidi, katera je kranjska in katera štajerska.« »Kako pa to prepoznaš, ne da bi videl oznak?« »Ali ne vidiš, kako je štajerska bukev debelejša od kranjske, kakor so Štajerci ... « Firbci Okoli novega leta je bilo najdeno v Nevljici v Kamniku moško truplo. Ko so se v manjši družbi pogovarjali o tem, se je eden od prisotnih pohvalil, da je ravno takrat še tam mimo. »Pa si videl, kdo je bil pokojni?« »Nisem, je bilo zraven preveč firbcev.« BOJČ Tekma v balvanskem plezanju V soboto, 25. maja, je alpinistični odsek Kamnik organiziral drugo tekmovanje v balvanskem plezanju. Tekma je potekala v plezalnem vrtcu na Perovem pri Kamniku, na skalni stenici, ki jo Kamniačni že dogo uporabljamo za treninge. Tekmovalci so morali v okviru tekme preplezati šest kratkih smeri, ki so zahtevale točno določene prijeme in gibe oziroma uporabo točno določenih oprimkov. Izmed tekmovalcev se je najbolj izkazal Matjaž Žavbi, saj je edini zmogel preplezati vseh šest plezalnih problemov. Drugo mesto pa sta si razdelila Matjaž Wiegele in Damjan Kočar. Po končani tekmi je bilo družabno srečanje članov in simpatizerjev AO Kamnik, združeno s piknikom. J. PREZELJ Dan kamniških planin Tradicionalna prireditev »DAN KAMNIŠKIH PLANIN«, ki jo že več kot desetletje prireja kamniško planinsko društvo, izmenično enkrat na Kamniškem in drugič na Kokrskem sedlu, bo letos v nedeljo, 21. julija, na Kokrskem sedlu. Začela se bo ob 11. uri s kulturnim programom, sledilo pa bo tradicionano planinsko srečanje. Letošnjo prireditev bo popestril tudi prihod avtobusa planincev iz pobratenega avstrijskega mesta Tro-faiach, ki se bodo v okviru sodelovanja med pobratenima mestoma udeležili tudi te planinske prireditve. BOJČ Pojasnilo VIL številki Kamniškega občana z datumom 14. junij 2002 so bile v članku na 13. strani z naslovom Trisport dvakrat državni prvak objavljene tudi štiri fotografije, katerih avtor je Iztok Čebašek. Prav tako je Iztok avtor fotografije kamniških gasilcev v križanki na 10. strani. Na poslanem delu - besedilu in fotografijah, ki so nam ga na podlagi dogovora poslali ŠD Trisport in PGD Kamnik, ime Iztoka Čebaška kot avtorja ni bilo navedeno, niti kako drugače opredeljeno. Sedaj, ko nam je Iztok Čebašek sporočil avtorstvo štirih fotografij v članku Trisport dvakrat državni prvak in fotografije v križanki PGD Kamnik v Kamniškem občanu št. 11 z dne 14. 6. 2002, njegovo avtorstvo tudi javno objavljamo. To bi vsekakor storili že ob sami objavi vkolikor bi bilo njegovo avtorstvo navedeno ali razvidno iz nam poslanega dela, informacij in pogovorov pred objavo. To pa je že predmet pravilne, jasne in nedvoumne opredelitve med samim avtorjem in naročniki njegovega dela. Iztoku Čebašku in bralcem se za morebitne nevšečnosti opravičujemo. SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica Kamniški OBČAN SPORT 11. julija 2002 JI Veterani Virtusa zmagovalci lige kB^miimm Veteranska nogometna liga, ki poteka že devetič na območju Ljubljane in njene okolice, je letos dobila prvaka iz Duplice - NK Virtus. V veteranski ligi že od leta 1994 sodeluje vsako leto 16 ali 17 ekip. V sezoni za leto 2001/2002 je sodelovalo 17 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini in so igrale po dvokrožnem tekmovalnem sistemu. Po končanem rednem delu tekmovanja so Dupličani brez izgubljene tekme v svoji skupini zasedli 1. mesto ter se tako uvrstili v tako imenovani Play of. V finalnem delu tekmovanja so se dvakrat srečali z NK Ihan, ki je v drugi skupini zasedel 2. mesto ter ga obakrat premagali. Sledil je finalni obračun 15. junija v Kamniku proti NK Ilirija iz Ljubljane, za katero so igrali Samir Zulič, Jedinko Perica, brata Vrabac, brata Lučić, Darko Škerl ter še nekateri drugi prvoligaški igralci, ki so do pred kratkim služili kruh iz brcanjem nogometne žoge. Z rezultatom 2:1 so slavili Dupličani ter tako prvič v zgodovini tega kluba osvojili to prestižno lovoriko brez izgubljene tekme v celi sezoni tekmovalnega ciklusa. Tako so si priigrali pravico organizatorja tega tekmovanja za naslednjo sezono. Za NK Virtus so igrali naslednji igralci: Brane Lamberšek, Brane Jo-vič, Srečko Rihtar, Rajko Zupan, Kemo Husič, Milenko Spasič, Vaso Novak, Rafko Be-loševič, Jože Arko, Jože Rutar, Roman Balantič, Milan Lukan, Matjaž Mikuž, Robi Juvan, Ča-zim Šabotič, Martin Nartnik, Samo Hajdinjak, Milan Rems, Bogdan Štele, Andrej Bavčar, Marjan Lipušek, Lado Vavpe-tič kot vodja in blagajnik ekipe ter Miran Štros kot predsednik NK Virtus, ki je opravljal tudi delo ekonoma ter po potrebi tudi nogometnega sodnika. MILENKO SPASIĆ Pet premaganih prelazov v italijanskih Dolomitih Nogometaši Virtusa, zmagovalci veteranske lige Kot se je v primerjavi z lanskim letom povečalo število tekmovalcev na Trišportnih dnevih v Kamniku za natančno 50 odstotkov, se je za enak odstotek povečalo tudi število udeležencev Trišportnega kolesarskega izleta. Lani se jih je na strmine Grossglocknerja podalo 44, letos pa sta dva avtobusa prepeljala v Dolomite kar 65 potnikov. Prvi avtobus se je pri OŠ Stranje začel polniti že ob prvem svitu - 4.30. Drugi pa v Mostah ob 4,45. Udeležba kolesarjev, prijateljev ŠD Trisport, je bila kaj pisana. 23 potnikov je prišlo iz Stahovice, 12 iz Kamnika, 5 iz Celja, 10 iz Ljubljane in 15 iz Kranja. Ker je bil izlet zasnovan tako, da je vsakdo lahko prevozil toliko poti oz. prelazov, kolikor je hotel oz. zmogel, se je na kolesarjenje podalo tudi 10 žensk. Avtobusa, ravno prav nato-vorjena s potniki in kolesi, sta odpeljala preko Kranjske Gore, Trbiža, Tolmezza, prek prelaza Maurio do Cortine D'Ampezzo (1224 mnv), kamor so prispeli malo pred pol-dnevom. Vreme je kazalo svojo sončno plat, zato so po uvodnem skupinskem fotografiranju vsi družno zagrizli v klance prvega, 870 m višjega in 16 km oddaljenega prelaza Passo Falzarego (2105 mnv). Vsak po svoji sposobnosti in Od Tadeja Trobevška hitrejši le favorit Vauh Brez. spektakla gorskih kglesarjev v dualu ali dvoboju v Stahovici tudi letos ni šlo. Predstava »Šinklmojster Red Buli dual 2002«, kjer nemara bolj od tekmovalcev pridejo na svoj račun gledalci, se je odvijala v soboto, 15. junija. To je bil drugi dvoboj iz slovenskega pokalnega niza. Tokrat je Velenjčan Miran Vauh brez velikih težav opravičil vlogo prvega favorita. Sicer 33. na dirki svetovnega pokala v 4. krosu teden prej v Mariboru, je v finalu premagal domačina Tadeja Trobevška (Calcit), kije sicer tudi eden od dveh najbolj pridnih prirediteljev športnozabavne dir- Motokros NA BRNIKU SE BO LETELO 14. julija bo dirkališče Dunlop moto parka na Brniku ponovno zaživelo. Dolgi skoki, prehitevanja, hitra vožnja. Več kot 120 motokrosistov iz Slovaške, Češke, Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije se bo pomerilo v mednarodni dirki International Motocross Championship in hkrati pokal Dunlop Slovenije 2002 za najvišja mesta in mamljive nagrade. Končni zmagovalec 6 dirk, od katerih bodo na 3. Slovaškem, 1 na Hrvaškem in 2 v Sloveniji, bo znan 25. avgusta v organizaciji HMP Lemberg, medtem ko bo prvo dirko v Sloveniji organiziralo AMD Sitar dunlop racing na Brniku. Na progi za motokros z osmimi mizami bomo videli po 2 dirki razreda do 85 cem, 125 in 250-open, najboljših 15 voznikov iz razreda 125 in 250-open pa se bo pomerilo v superfinalni dirki. V najmočnejšem razredu bomo lahko spremljali tudi člana AMD Sitar Dunlop Racing Romana Jelena, kije uspel v tujini in je minuli vikend na SP v Bolgariji dosegel odlično 5. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini slovenskega motokrosa. Manjkal ne bo niti Sašo Kragelj iz Orehove vasi, domači voznik Rok Sitar iz, Kamnika, Jaka Može in bratje Irt. Dirka se bo začela ob 10.30 s kvalifikacijskimi vožnjami in predstavitvijo voznikov ob 12. uri in 30 minut. Manjkate torej le še vi. (BS) Dolgi skoki, prehitevanja, hitra vožnja, (foto Borut Cvetko) ke. Na spremenjeni, mnogo bolj z,ahtevni progi, ki omogoča tudi 7 metrov dolge skoke, je bil med 28 gorskimi kolesarji že v kvalifikacijah najhitrejši Vauh, pred Juretom Logarjem. Vpolfinalu je Vauh odpravil Dom-Žalčana Mitja Podgorška. Logar pa je zaradi drugega prezgodnjega starta v izločilnih dvobojih dobil rdeči karton in tako klubskemu kolegu Trobevška pred več kot 1000 gledalci, kolikor se jih je zvrstilo v več. ur dolgem sporedu, brez boja prepustil finale. V četrtfinalu sta na petem in šestem mestu obstala Rok Podbevšek (Calcit) in drugi prireditelj Tomo Je-ras (Swateh), ki poznata progo do zadnje pedi. V ekshibicijskem tekmovanju v skokih pod reflektorji je ob spremljavi plesne skupine zmagal Tr-žičan Aleš Rozman z obratom za 360 stopinj. V tej sezoni načrtujejo še eno podobno dirko. Mednarodna dirka UCI gorskih kolesarjev v Kamniku Dvojno mladinsko slavje Boštjana Hribovska in Luke Kodra v Kamniku ' Da se središče starega dela Kamnika lahko zelo prijetno poživi s športno prireditvijo, so na vročo nedeljo, 23. junija, znova poskrbeli člani kolesarskega društva Calcit. Mednarodna dirka kategorije UCI (mednarodne kolesarske zveze) E 2 gorskih kolesarjev v krosu na že tradicionalnem krogu na Žale, Mili vrh, Trim stezo, Zapriee, Streliško ulico s skakalin-co in starim delom Kamnika, je že tretje leto zapored ter petič z vmesnim presledkom privabila več kot 120 kolesarjev. Nenazadnje brez hvale lahko zapišemo, da med tekmovalci sodi kot najbolj všečna proga slovenskih dirk. Tokrat je bil še nivo dirke po mednarodnem rangu najvišji doslej. Najboljši med člani so se merili tudi za točke UCI, ki štejejo za svetovno lestvico. Med člani sta Kamničane predstavljala Primož Grk-man (Uni team), kije osvojil 5. mesto v absolutni članski kategoriji, kar je tudi njegov največji mednarodni uspeh doslej (vsaj glede števila točk UCI) ter Ana Podpečan (Swatch), ki sije zaradi okvare kolesa zaprla sicer na stežaj odprto pot do zmagovalnega odra. Niti domači uspeh kolesarjev Calcita ni izostal. Predvsem med mladinci, kjer raste nov zelo obetavni rod. Vsi domači upi so pokazali svoje kvalitete v najboljši možni luči. Boštjan Hribovšek je zmagal med starejšimi mladinci in tudi v absolutni kategoriji mladincev. Kot prvi v sezoni je vzel tudi domači skalp našemu najboljšemu mladincu Boštjanu Pahov-niku, sicer vodilnemu v evropskem pokalu. To je njegova druga zmaga letos, potem, ko je slavil na mednarodni dirki na Reki na Hrvaškem. Luka Kodra, najboljši kolesar svoje generacije, je pobral novo zmago med mlajšimi mladinci, sicer pa bi osvojil drugo mesto med mladinci. Trojno slavje na dirki pokeda Alpe-Adria v kategoriji do 23 let prav tako v Kamniku v zasedbi Tadej Trobevšek-Boštjan Les-Luka Pustoslemšek, je tokrat malce spodletel. Domen Berlic je bil na dobri poti, bil krog od šestih pred ciljem še tretji v skupni razvrstitvi, a ga je okvara kolesa stala enega mesta. Tako se je med kolesarja Calcita vrinil Mariborčan Luka Rakuša. Prvo mesto Boštjana Hribovska in tretje Domna Berlica je s šestim mestom dopolnil David Vogrin. Roman Zavbije bil 11. Mohor Vrhovnik je bil v prvem delu še med peterico najhitrejših, a je odnehal zaradi padca. Zmagovalca Kamniškega krosa, ki so ga podprli Pizeria Furman, Prokolo šport Kamnik, Zavarovalnica Triglav, občina Kamnik, Graditelj, Pulzar Komenda, Milax Goldi, Tende Berlic, Vakumtech, Rol-sa. Kavarna Veronika, Pekarna Komenda, Polet Fly, sta bila slovenska kolesarja Rok Šolar in Nina Homovec. Tekmovanje, ki ga je z izredno požrtvovalnostjo in entuzijazmom kot direktor dirke vodil Ciril Grkman s pomočniki, zahteva čez pol milijona slovenskih tolarjev. Niz dirk so kolesarji Calcita nadaljevali v Cerknici, 7. julija v Planici. Vrhunec domače sezone pa bo 21. julija, ko bo v Žirovnici državno prvenstvo v krosu. Vsaj za dva ali celo za tri mlade kolesarje - Boštjana Hribovska, Domna Berlica in Luko Kodra, pa bo na voljo tudi reprezentančni dres. (p. z.) želji, nekateri hitreje, drugi počasneje. Sledil je spust in del ravnine do Arabbe (1600 mnv), kjer jih je že čakal prvi avtobus, ki je oskrbel kolesarje pred nadaljnjo potjo. Pred njimi je bil zaključen krog štirih prelazov, smučarjem poznan kot Sella Ronda in sicer Passo Campolongo (1875 mnv), Passo Gardena (2121 mnv), Passo Sella (2240 mnv) in sloviti, z Girra poznani Passo Pordoi (2239 mnv). Nekateri so kolesarjenje zaključili v Arabbi in se vkrcali na drugi avtobus, ki je vozil za kolesarji in pobiral tiste, ki so sklenili sestopiti s koles in nadaljevati svojo pot preko prelazov z avtobusom. Če se po nebu ne bi vsake toliko časa pripeljal kakšen nedolžen oblak, bi lahko rekli, da je sonce neusmiljeno žgalo na čela in vratove zagrizenih kolesarjev, tako pa je vreme optimalno odigralo svojo vlogo prijaznega gostitelja. Litri prelitega znoja,* množice pokurje-nih kalorij, jeklena volja ali že kar trma na vzponih in užitek ter adrenalin na drznih spustih so zaznamovali ta dan v ene- ga najlepših v letošnji kolesarski sezoni vsakega udeleženca Trišportnega izleta v Dolomite. Brez uporabe presežnikov bi rekli, da je Trisport spet zadel »žebljico na glavico«. Okoli 20 kolesarjev je opravilo s celotno traso, dolgo preko 90 km, na kateri so kolesarji na vzponih premagali okoli 3000 m višinske razlike. Prav vsi so premagali uvodnih 37 km in 940 m višinske, največ pa jih je končalo v Cor-vari po 47 km in 1250 m oziroma Passo Gardeni po 57 km in 1800 višinskih metrih vzpenjanja. Vsem po vrsti veljajo čestitke za dobro opravljeno delo, še posebej pa velja čestitka in zahvala za izredno opravljeno delo šoferju Kam-busa g. Lojzetu Knavsu, ki je premagoval in obvladoval vse neštete ovinke gorskih prelazov na celodnevnem izletu z njemu lastno dobrovoljnostjo in smislom za humor. Da bi nas popeljal še na kakšen podoben izlet, si želi vsakdo izmed 65 zadovoljnih udeležencev in z njimi tudi vodja izleta Miro Kregar. Iz delovanja športnega društva Policist Kamnik Policisti kamniške policijske postaje se uspešno ukvarjajo tudi s športom in to ne samo »običajnim«, ampak tudi s takim, ki zahteva veliko vzdržljivost in napore. V letu 2001 so sodelovali na teku okoli slovenske meje, letos pa na Brajnikovem memorialu. Ta je trajal dva dni in je vseboval prvi dan veslanje po Blejskem jezeru, nato streljanje z avtomatsko puško, kolesarjenje z Bleda do Voj in še pohod iz Voj čez Krštenico in Triglavska jezera na Komno. Drugi dan je bil sestop do Ukanca, veslanje čez celo jezero do Sv. Janeza, nato kolesarjenje skozi Bohinjsko Bistrico do Oblakove planine, zatem pa še pohod čez planino Rizman in mimo Babjega zoba do Ribnega, kjer je bila še poslastica; tek štirikrat po 25 m z neprebojnimi jopiči, čemur je sledil zaključek tekmovanja. Poleg tega pa so morali med samim tekmovanjem odgovarjati še na zahtevna vprašanja iz prve pomoči in splošne razgledanosti. Med 23 ekipa- mi so Kamniški policisti dosegli zelo solidno 6. mesto. Za Dan državnosti (25. junij) in ob dnevu slovenske policije (27. junij) pa so izvedli še en športni podvig - duat-lon: kolesarjenje in planinski pohod. Čeprav je bilo 25. junija slabo vreme, so se ob tretji uri zjutraj s kolesi odpeljali iz Kamnika na Pokljuko. Nadaljevali so peš in dež jih je močil vse do Vodnikove koče. Nato se je vreme na poti mimo Planike izboljševalo in na vrhu Triglava, kamor so prispeli ob 12.30, jih je že dočakalo sonce. Vrnili so se mimo Kredarice na Pokljuko, kjer so spet zajahali jeklene konjičke, s katerih so sestopili šele pri Planinskem odru v Stahovici, kjer so ob 21.30 zaključili ta podvig. Da je akcija uspela, ne gre zasluga samo devetim vrlim športnikom in šestim spremljevalcem, ampak tudi podjetju Veneri kozmetika d. o. o. iz Ljubljane in vsem ostalim, ki so sponzorsko podprli celoten podvig. BOJAN POLLAK Udeleženci duatlona in trije iz spremljevalne ekipe na vrhu Triglava. 12 11. julija 2002 MED MLADIMI Kamniški OBČAN Počitnice s hip-hopom ali drugimi zanimivostmi Na Mladinskem centru imamo ponudbo plesnega učitelja, ki želi osnov hip-hopa naučiti mlade med 13. in 17. letom. Mladostniki, ki jih zanimajo grafiti, lahko izmenjajo izkušnje in dobijo strokovne napotke na srečanju »grafitarjev«. Ste si kdaj želeli sami narisati skico, po kateri bi vam šivilja sešila oblačilo? V delavnici Sam svoj kreator se lahko priučite in preizkusite v tej spretnosti. Kako se spopasti s fotoaparatom in ohraniti počitniške vti- se na fotkah? Nekaj od tega vas bomo naučili na foto tečaju. Starostnih omejitev ni!! Za športne navdušence pripravljamo lokostrelski vikend za družine in lokostrelski začetni tečaj, za družine in posameznike pa smo najeli tudi igrišča za odbojko na mivki. Drobna darila in uporabne predmete zase in za prijatelje si lahko izdelate v ustvarjalnih delavnicah vsak torek in sredo dopoldne. Tarč, lokov in mentorjev imajo dovolj. Kakšen je rezultat? Uspešnost učencev Osnovne šole Toma Brejca v šolskem letu 2001/2002 Učenci Osnovne šole Toma Brejca so v letošnjem šolskem letu pod budnim očesom prizadevnih mentorjev dosegli številne uspešne rezultate na različnih tekmovanjih. VESEIA ŠOLA PILA (mentorici Mojca Urankar, Mateja Pučnik) Na razrednem tekmovanju je tekmovalo 35 učencev od 3. do 8. razreda. Bronasto priznanje je doseglo 27 učencev, srebrno priznanje 9 učencev. Zlato priznanje (na državnem tekmovanju) so prejeli: Tanja Kaiba (3. b), Urška Kramar (4. c), Anže Tekavčič (4. b) in Živa VučkovičfS. a). TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE (mentorica Marija Anžlovar) Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 33 učencev. Na regijsko tekmovanje seje uvrstilo 19 učencev. Srebrno priznanje je osvojilo 9 učencev, ki so se uvrstili na državno tekmovanje 23. aprila in 5 od njih jih je osvojilo zlato priznanje: Mevlida Mehovič - 8. a, Tea Rečnik - 8. b, Maja Knehtl - 8. c, Aljaž Veternik - 8. a, Kaja Muhvič - 7. b. Učenci naše šole so pod vodstvom Mojce Škrjanc Rode in Marjete Orehek sodelovali pri projektu Mladi raziskovalec. Aljaž Veternik (8. a) in Živa Vučko-vič (8. a) sta bila ustvarjalca raziskovalne naloge z naslovom Vsebnost C vitamina v sadju. Milan Mandeljc(8. a)in MatevžNa-gode (8. a) sta sodelovala z raziskovalno nalogo Uporaba pirotehničnih sredstev učencev OŠ Toma Brejca, Matjaž Kocijančič (8. c) in Maja Knehtl (8. c) pa z raziskovalno nalogo Osveščenost mladih o spolno prenosljivih boleznih. Kaja Muhvič (7. b), Polona Kocijančič (7. b), Romana Markovič(7. b), in Tanmra Galjot (7. b) so bili soavto-rice raziskovalne naloge Pomen zajtrka. REZULTATI TEKMOVANJA ZA PREGLOVO PRIZNANJE IZ ZNANJA KEMIJE (mentorica Mojca Škrjanc Rode) Učenci OŠ Toma Brejca so osvojili 21 bronastih priznanj, 9 srebrnih ih 4 zlata. Srebrna Preglova priznanja so osvojili: Barbara D>gar - 7. a, Tumara Galjot - 7. b, Tina Poljanšek - 7. a, Sabina Duranovič - 7. a, Andrej Gjurin -7. a, Živa Vukovič - 8. a, Matevž. Nagode - 8. a, Aljaž Veternik - 8. a, Matjaž Kocijančič - 8. c. Zlata Preglova priznanja so osvojili: Barbara Logar - 7. a, Tumara Galjot - 7. b, Tina Poljanšek - 7. a, Živa Vučkovič - 8. a. Tekmovanje v znanju angleškega jezika poteka le v 8. razredu, in sicer na šolski in državni ravni (mentorica Breda Povše). Šolskega tekmovanja, ki je bilo 14. marca, se je udeležilo 19 učencev. 16 učencev je pokazalo znanje za bronasto priznanje. 8 učencev, kije doseglo 85% točk in več, se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani 17. aprila. Tega tekmovanja se je udeležilo prek 2000 učencev iz vse Slovenije. Po tekmovanju so imeli nekateri učenci dober občutek. In niso se zrno-' tili, saj so učenci Matevž Nagode, Matjaž Kocijančič in Luka Repanšek dosegli zlato priznanje. Naj poudarim, da je kriterij za zlato priznanje 92% točk in več, kar je eden najvišjih kriterijev v vseh tekmovanjih. Na Vegovem tekmovanju iz matematike smo dosegli 21 bronastih, 5 srebrnih in I zlato priznanje, ki jo je osvojil Matevž Nagode iz 8. razreda. Mentorici sta bili Sonja Vindiš in Majda Slabe. Dobre rezultate so dosegli tudi učenci, ki so se pod vodstvom Irene Ačkovič in Katarine Zore udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Bronasta priznanja na šolski ravni so osvojili Kaja Muhvič, Žiga Jemec, Tamara Galjot (7. b), Nina Orehek (8. b), Maja Knehtl (8. c), Luka Repanšek, Milan Mandeljc, Živa Vučkovič in Kaja Cegnar (8. a). Državnega tekmovanja so se udeležili Luka Repanšek, Milan Mandeljc in Živa Vučkovič. Bili so uspešni, saj so po intenzivni pripravi z Ireno Ačkovič vsi trije učenci prejeli srebrna priznanja. Na športnem področju so učenci pod mentorstvom Francija Griljca dosegli lepe uvrstitve, med njimi • Uvrstitev v polfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše učence in uvrstitev na končno 6. mesto v državi. V odločilni tekmi za prvo mesto smo izgubili proti ekipi Žužemberka, kasnejšim 2. na finalu državnega prvenstva, 33 učencev seje uvrstilo na področno prvenstvo v atletiki, en tekmovalec na državno prvenstvo v atletiki. Dosegli so 2. mesto na področnem prvenstvu v malem nogometu - J., 6. razred, 2. mesto na področnem prvenstvu v malem nogometu - 7., 8. razred, 2. mesto na področnem prvenstvu v odbojki, 7., 8. razred. Naši učenci so ekipni občinski prvaki v atletiki, 7., 8. razred tako pri dekletih kot pri fantih, ekipni občinski prvaki v namiznem tenisu, posamično pa vsa prva tri mesta v vseh kategorijah, občinski prvaki v malem nogometu 5., 6. razred, občinski prvaki v odbojki 5., 6. razred fantje, občinski prvaki v mali odbojki, 5., 6. razred fantje in občinski prvaki v odbojki na mivki 7., 8. razred fantje. Vsem učencem iskrene čestitke Zbrala in uredila KATARINA ZORE Postanete lahko pravi mojstri hip-hopa. Tečaje bomo izpeljali, če bo vsaj pet interesentov. Prijave in informacije po tel.: 041/957-609. Termini za tečaje in delavnice so objavljeni v koledarju prireditev! Vsako soboto se dobivamo na Šut ni na otroških bolšjakih, kamor vabimo kupce, prodajalce, zbiralce. Oglasite se še vi in poklepetajte z nami! za Mladinski center HELENA ŽIVELA VALETA! Osem let je že minilo, ko je prvič zazvonilo, šolski zvonec na Duplici in otroški gromki klici. Osem let je že minilo, kot da bi to včeraj bilo, ko smo prvčki mi postali in na pamet vse smo znali. Osem let ste se matrali, da bi pridni mi ratali, vendar mi smo klanfe srali, med poukom včasih spali. Osem let smo vas jezili, norce iz vas smo se brili, okrog smo vas prenašali, na plonk listke smo se zanašali. Osem let smo v vrsti stali, da ste nam možgane prali, še vedno smo malo gluhi, malo bebci in lenuhi. Minila so vsa ta leta in za fante in dekleta, vse kar ste nas naučili, smo že zdavnaj pozabili. Zato drugi učitelji in vsi drugi prijatelji, pozabimo na te čase in na vaše sive lase. Pozabimo na vaše in naše zamere, ostanejo naj na šoli »Marije Vere«, dragi fantje in dekleta, Živela nam, naša Valeta! MILENKO SPASIC PLAVALNI TEČAJ V SNOVIKU Menije bilo zelo všeč. Veliko smo se učili plavati in na glavo smo skakali. Imela sem se zelo dobro. Terme Snovik so zelo lepo opremljene. Vedno smo se morali stuširati. Plavalne blazine smo imeli in obroče, vse iz šole Šmartno. Plavati nas je učila učiteljica Ksenija. KLARA SEDUŠAK, 2. r., OŠ Zg. Tuhinj V Snoviku smo prvi dan delali nožno tehniko, drugi dan pa tehniko za • roke. Tretji dan smo povezali vse skupaj. V termah je bilo'zabavno,er imajo obvezno .tuširanje. Jaz, Aljaž in Blaž smo se tuširali pod mrzlo vodo. Imeli smo tri skupine: plavalci, polplavalci in neplavalci. Četrti dan smo imeli preizkus plavanja, priplaval sem si bronastega delfinčka. ROK KURENT, 2. r., OŠ Zg. Tuhinj Zadnjič smo šli 2. razred OŠ Zg. Tuhinj na plavalni tečaj v Snovik. Tam smo se učili plavati. Imeli smo se čudovito. Bilo je vroče. Plavalni tečaj smo imeli po dve uri, edino zadnji dan smo imeli štiri ure. Zadnji dan smo imeli tudi preizkus plavanja. Jaz sem plaval z Markom. Imeli smo se lepo. ALJAŽ BAJDE, 2. r., OŠ Zg. Tuhinj Zmajčki postali mali maturanti V začetku junija smo se zmajčki iz VVZ Pestema skupaj s starši odpravili na končni izlet. Skozi prelepo Tuhinjsko dolino smo se odpeljali proti li smo mali zmajčkovi maturanti. Obiskali smo še čokoladnico, kjer ročno delajo slastne čokolade. Kot velja tradicija, smo se 1: Snovik je zelo prijeten prostor. Tam sem se počutila zelo lepo. Učitelj je bil prijazen. Počeli smo zanimive stvari. Zadnji dan sem izvedela, da je učitelju ime Franc. Ob zaključku plavalnega tečaja smo imeli preizkus. Narediti smo morali mrtvaka. Moje počutje zelo, zelo v redu! SARA LUKAN, 2. r., OŠ Zg. Tuhinj Podčetrtku. Najprej smo si ogledali prelepo baročno cerkev in najstarejšo lekarno v Sloveniji. Nato smo se odpeljali v pravljično deželo in po obisku pri čarovnici odšli na Jelenov greben. Tam smo čisto od blizu videli prave jelene. Pot nas je vodila v Pivovarno Haler, kjer smo pojedli slastno kosilo in se posladkali s sladoledom. Vzgojiteljici Vera in Ani sta nam iz papirja naredili prave maturantske kape in sledila je slavnostna podelitev diplom in priznanj. Posta- tudi mi ustavili še na Trojanah in se posladkali z njihovimi krofi. Dobre volje nam ni moglo pokvariti niti kislo vreme. Hvala vzgojiteljicama Veri in Anici za tako lepo organiziran izlet, ki nam bo ostal v spominu na zmajčkovanje v VVZ Pestema. Hvala, ker nas imata radi, saj s samo zaradi vajine ljubezni moj otrok končno rad hodil v vrtec. mamica SONJA s TEJO Košarkaška liga v Radovljici Študentski klub Kamnik spet uspešen V telovadnici Srednje gostinske šole v Radovljici je 18. maja potekal zaključni turnir Zimske košarkaške lige KRŠ, ki jo je drugo leto zapored organiziral Klub radovljiških študentov. (KRŠ) Tekmovalo je 12 ekip iz vse Gorenjske, tekme pa so potekale vsako soboto do februarja naprej v telovadnici ekonomske šole v Radovljici. V finalu so po ogorčenem boju zmagali igralci ekipe Študentski klub Kamnik, drugi so bili člani ekipe John Doe, tretji pa člani domače ekipe Albatros FLy. Za najboljšega igralca lige je bil izbran Kle- men Tavčar, zmagovalec v metanju trojk pa je postal Damir Kajtazovič, oba sta člana ekipe Študentskega kluba Kamnik. Vsi najboljši so prejeli pokale, medalje in priznanja ter denarne nagrade. Za ekipo Študentskega kluba Kamnik so igrali vodja ekipe in igralec Dejan Podjed, Uroš Pušnik, Rok Češnjaj, Klemen Tavčar, Primož Makho-vec, Damir Kajtazovič, Dalibor Crnoja, Luka Trotošek, Matjaž Erčulj, Janez Homšak, Gašper Erman in Boštjan Košir. Pohvaliti je treba odlično organizacijo lige!!! S. P. 9984541 Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 11. julija 2002 13 Štipendijski sklad se predstavi Nadarjenost, uspešnost, mnoge ambicije... Naš vsakdan skriva zaklad nadarjenosti, očarljivosti, uspešnosti in mladim upom v tem duhu je Štipendijski sklad 16. maja v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah pripravil drugo zaključno prireditev, na kateri so se predstavili letošnji štipendisti, ki slovijo po odličnem učnem uspehu in izvrstnih ambicijah, kijih izražajo na samosvoj, izviren in mladostniški način. Pred dvema letoma se je začelo delovanje novo ustanovljenega Štipendijskega sklada, ki je nastal na pobudo e-Študentske-ga Servisa in študentskih klubov Domžale ter Kamnik. Ideja, da bi delež prihodkov namenili študentom kot štipendije in študijske pomoči, se je porajala že pred leti, ko so študentski servisi na podlagi študentske ustave postali dolžni del dohodka nakazovati lokalnim študentskim klubom. Tako študentski servis s svojimi poslovalnicami v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Sevnici, Litiji in Zagorju nudi finančno pomoč študentskim klubom v teh krajih. Uspešno sodelovanje servisa in omenjenih klubov je tako prineslo novost v slovenski prostor, štipendijski sklad študentov za študente. Štipendijski sklad je zasnovan dolgoročno, kar smo z našim drugim letom delovanja tudi »dokazali« in je tako postal trajna oblika pomoči študentom. Štipendijski sklad bo s svojo osnovno funkcijo podeljevanja štipendij nadaljeval, do takrat pa je njegova glavna naloga pomoč štipendistom pri kakršnikoli študijski zagati in seveda predstavitev štipendistov slovenski javnosti. Kljub nekaterim premikom na tem področju število prijav vsekakor kaže na to, da je tovrstnih pomoči in štipendij premalo, kar kaže velik odziv študentov. Vseh študentov, ki so kandidirali za različne štipendije in študijske pomoči, je bilo 487. Prijav za štipendije za nadarjene in uspešne študente je bilo 360, za podiplomski študij 68, za socialno ogrožene študente 40, za študijske pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini 66 ter 41prijav za študijsko pomoč za socialno ogrožene študente. Razpis za podelitev študijske pomoči za socialno ogrožene študente je še vedno odprt, ker je zaradi svoje narave aktualen čez celo leto. Štipendijski sklad je letos podelil tri vrste štipendij in dve vrsti študijskih pomoči. Osnovni pogoj za pridobitev štipendije ali pomoči je status rednega študenta ali absolventa oziroma izrednega študenta, če niso bili redno zaposleni ali aktivni iskalci zaposlitve in državljanstvo Republike Slovenije. V študijskem letu 2001/2002 prejema štipendijo za dodiplomski študij 13 študentov, 5 študentov prejema štipendijo za podiplomski študij, 1 celoletna štipendija pa je podeljena socialno ogroženemu študentu. Podelili smo 11 enkratnih študijskih pomoči za dodatno izobraževanje in 3 pomoči za socialno ogrožene študente. Zneski štipendij se razlikujejo, najnižja je socialna, ki znaša 33.000 tolarjev, najvišje pa so za podiplomski študij - 55.000 tolarjev. Višina enkratnih pomoči pa znaša največ 130.000 tolarjev. Vse štipendije so namenjene nadarjenim in uspešnim študentom. Visoka povprečna ocena ni bila vedno najvažnejši kriterij. Velik pomen smo dali tudi iz-venštudijskim dejavnostim kandidata in njegovemu morebitnemu doprinosu k razvoju regije, v kateri živi, že med študijem in po njegovem zaključku. Na razpis za dodiplomski študij so se lahko prijavili vsi študentje, ki imajo povprečno oceno najmanj 7,5 oziroma študentje prvega letnika, ki so maturo ali zaključni izpit opravili z najmanj prav dobrim uspehom. Štipendija je bila podeljena tudi kandidatom, ki predstavljajo izjemno perspektiven kader na svojem študijskem področju, čeprav morda ne dosegajo zelo visokih cen. Druga vrsta štipendij je bila podeljena študentom podiplomskega študija. Tudi tu je bila pogoj povprečna ocena najmanj 7,5 v četrtem letniku dodiplom-skega študija. Obe vrsti štipendij sta bili namenjeni tudi za slovenske študente, ki študirajo v tujini. Tretja vrsta štipendij je bila namenjena socialno ogroženim študentom. Tu Štipendijski sklad ni postavil pogoja, ki bi določal oceno, ampak socialno ogroženost, ki so jo morali kandidati izkazati s potrdilom o socialnem položaju, ki ga izdajajo pristojni Centri za socialno delo. Sorodna štipendiji za socialno ogrožene študente je tudi študijska pomoč za socialno ogrožene, ki pa za razliko od štipendije pomeni pomoč v enkratnem znesku. Te pomoči so tudi edina oblika financiranja, ki se ni zaključila ob razpisu. Zanjo lahko zaprosijo študentje preko celega leta. Prednost Štipendijskega sklada pri podeljevanju tovrstnih pomoči je predvsem hitra rešitev vloge v primeru nenadno nastalega slabega socialnega položaja ali stiske. Omenimo naj še enkratne pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini, ki se je podelila v obliki povračila stroškov, povezanih z obiskom tečaja, iz-venštudijskega izobraževanja, udeležbo na strokovnih seminarjih, tekmovanjih, raziskovalno dejavnostjo in podobno. Štipendijski sklad je na začetku študijskega leta podelil 13 štipendij za dodiplomski študij. Prejemniki le teh so: Samo Dek-leva, študent 3. letnika komuni-kologije, trženja in tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, Jure Engelsber-ger, absolvent na Akademiji za likovno umetnost, smer oblikovanje, vizualne komunikacije in je marca letos za svoje oblikovalsko početje prejel nagrado Zlata ptica, ki jo podeljuje Liberalna akademija za umetniške dosežke, prav tako je oblikoval letošnji Almanah štipendistov štipendijskega sklada; Jernej Gregorič, študent na Visoki šoli za glasbo v KOlhu v Nemčiji, Ines Hižar, obiskuje 2. letnik Fakultete za šport in je vrhunska športnica, članica slovenske nordijske reprezentance ter državna prvakinja v članski kategoriji; Matej Juhart, absolvent na Fakulteti za šport, pedagoška smer, športno treniranje-atletika, ki mu je atletika postala rdeča nit življenja, lahko se pohvali z odličnimi uspehi doma in v tujini pri najvidnejši disciplini teku na 100 m in je redni član slovenske reprezentance; Peter Ju-regec, študent 4. letnika na Filozofski fakulteti, primerjalna književnost, slovenski jezik in književnost; Špela Kasal, obiskuje Akademijo za likovno umetnost, smer oblikovanje in vizualne komunikacije, dobitnica druge nagrade na Emzinovi fotografiji leta; Gašper Koren, študent 4. letnika sociologije, smer za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede, sodeloval v raziskovalni skupini RIS, ki se ukvarja s proučevanjem uporabnosti spletnih strani časopisov Delo, Dnevnik, Večer in Finance. Tomaž Langerholc, študent 3. letnika na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer biokemija. Dobitnik fakultetne Prešernove nagrade za diplomsko delo na smeri kemija v letu 2001; LucaLovren-čić, študentka 4. letnika na Medicinski fakulteti, leta 1998 prejela fakultetno Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo Optizacija multipleksne verižne reakcije s polimerazo z analizo delecij kromosoma Y, julija 2001 okronala študij biologije z dip- lomsko nalogo, jeseni 2002 se namerava vpisati na interdisciplinarni podiplomski študij bio-medicine in ostati v raziskovalnem delu; Irena Majcen, študentka 2. letnika teoretične matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko, lahko bi jo poimenovali kar matematični genij, kajti naši državi je prinesla prvo dekliško bronasto medaljo z mednarodne matematične olimpiade v Romuniji in danes sploh prvo in edino slovensko srebrno medaljo (MMO Južna Koreja) na matematičnih olimpiadah. Na sredozemskem tekmovanju je prejela bronasto medaljo. V prvem letniku je vse študijske obveznosti opravila z najvišjo oceno. Opazili so jo tudi na slovenskem protokolu, kjer je poleg Leona Štuklja pripravila govor ob prihodu ameriškega predsednika Billa Clintona. Gregor Rup-nik, absolvent na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer informatika v organizaciji in manegementu; ter Irena Tomažin, študentka 4. letnika Filozofske fakultete smer filozofija. Za sabo ima svoj samostojni plesni prvenec, Hitchcockove metamorfoze, ustvarjen skupaj s skladateljem Mitjem Reichen-bergom. Sodelovala pri štirih celovečernih predstavah; Križu na gori, Muhah, Močvirju in Ra-zobrazu. Prejemniki podiplomskih štipendij so: Nadja Dami j, Ekonomska fakulteta, informacijsko upravljavske vede; sprejela ponudbo ljubljanske univerze, ki ji je kot najperspektivnejši študentki omogočila kombiniran študij na svetovno uveljavljenem in uglednem Information sy-stems institute, Ashworth buil-ding, University of Salford v Veliki Britaniji. Predavala na prireditvi Dnevi slovenske informatike v Portorožu med 18. in 21. aprilom 2001; Luka Hrovat obiskuje Fakulteto za družbene vede, magistrski študij antropologije; Anja Milenković, Ekonomska fakulteta, redni magistrski študij MscBA; v času študija je sodelovala pri ustanovitvi športnega društva in bila predsednica nadzornega sveta, Jana Nadoh, Fakulteta za družbene vede - menedžment kadrov in delovna razmerja, magistrski študij. Sodelovala pri raziskavi Medijske navade slovenskih mla- dostnikov, pri mednarodnem raziskovalnem projektu Europe-an labour market; in Marcello Potocco, študent 1. letnika na Filozofski fakulteti, smer magistrski študij primerjalne književnosti, dobitnik fakultetne Prešernove nagrade za diplomsko nalogo Elementi ritualnega in estetskega v liturgiji in liturgični drami, sodeloval v eksperimentalnem literarno-didaktičnem projektu Otok, sodeloval kot kritik za časopis Večer in v revijah Literatura, Revija 2000 ter na Radiu Slovenija. Prejemniki enkratnih študijskih pomoči za dodatno izobraževanje pa so: Špela Cimerman, za pomoč pri dodatnem izobraževanju na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju, Gregor Gegor-čič, ki dela doktorat iz modeliranja in vodenja nelinearnih sistemov na University College Cork na Irskem: Andreja Inkret, za klasični študij (starogrška književnost) na University of Cambridge, Mojca Krajne, ki je odšla na študijsko izmenjavo v Koln v Nemčijo na Visoko šolo za glasbo. Leta 1999 je bila nagrajena s posebno nagrado Yamahinega sklada, ki jo Yama-ha fundation of music podeljuje vsaka 4 leta nadarjenim študentom glasbe, Nina Marinšek, zagnana študentka medicine, ki je lansko jesen pričela študij biologije na sloviti angleški univerzi Cambridge. Na lanskoletnem preverjanju maturitetnega znanja dosegla vse možne točke; Damjan Pfajfer in Karmen Pogorevc, za študij ekonomije na Univerzi v Glasgovvu, Vesna Romič, ki se dodatno izobražuje na Indiana University, School of Business v Združenih državah Amerike ter Dunja Srdarev, ki ji je Pedagoška fakulteta v Ljubljani ponudila trimesečni program izmenjave študentov na Finskem v smeri predšolske vzgoje. Naj povemo, da bomo v septembru za novo študijsko leto 2002/03 zopet razpisali štipendije za dodiplomski, podiplomski študij, štipendije za socialno ogrožene študente in enkratne študijske pomoči za dodatno izobraževanje. Vse razpisne pogoje in ostale informacije lahko najdete na spletni strani e-Štu-dentskega Servisa www.student-ski-servis.com Kako dobro poznamo svojo občino? Subvencije za obnovljive vire Vire energije, ki jih uporabljamo, delimo na obnovljive in neobnovljive. Prvi se v naravi nenehno obnavljajo, zaloge drugih pa so omejene in jih bomo Zemljani prej ali slej izčrpali. Med obnovljive vire energije (OVE) štejemo predvsem energijo sonca v obliki direktnega sevanja (toplota), biomase, vetra, vode in geotermalno energijo, med neobnovljive pa fosilna goriva (nafta, zemeljski plin), jedrsko energijo in energijo kemičnih reakcij iz mineralnih virov. AURE (Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije) občasno razpisuje subvencije za vzpodbujanje energijsko in ekološko naravnanih investicij, povezanih z učinkovito rabo energije. Letos aprila je potekal takšen razpis za vgradnjo energetsko učinkovitih oken. Odziv je bil izreden, kar kaže na to, da so državljani RS dokaj osveščeni in vgrajujejo energetsko varčna okna in zasteklitve. Zal so bila razpoložljiva finančna sredstva omejena in zato kmalu izčrpana. AURE letos ponovno pripravlja razpis za subvencije za gospodinjstva, tokrat za nekatere obnovljive vire energije, za katere je pri nas največji interes. Zadnji tovrstni razpis je bil lani jeseni. Gre za: - vgradnjo individualnih solar- nih naprav za pripravo tople vode, znanih kot SSE (sprejemniki sončne energije oz. bolj po domače sončni kolektorji), - vgradnjo toplotnih črpalk (TČ) za pripravo tople vode in - vgradnjo kurilnih naprav za ogrevanje na lesno biomaso. O OVE in navedenih napravah za njihovo koriščenje je bilo v Energetskem kotičku Kamniškega občana kar nekaj prispevkov, zato tokrat le toliko. V opozorilo. Razpis bo predvidoma julija. Vsi, ki bi želeli zvedeti kaj več o tem, se oglasite v Energetski svetovalni pisarni Kamnik. Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) poteka preko energetskih svetovalnih pisarn (ESP) projekt brezplačnega energetskega svetovanja občanom (ENSVET). Vodi ga Gradbeni inštitut ZRMK sodeluje pa 33 občin, med njimi Občina Kamnik. ESP Kamnik je na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačne nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. V izogib daljšemu čakanju priporočam predhodno najavo po tel. 8318 191. ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec V 12. številki Kamniškega občana je bila objavljena fotografija pašne planine Osredek, kjer so pasli predvsem govejo živino, saj je na planini tudi živa voda. Sedaj se nekdanji stanovi spreminjajo v počitniške hišice s prelepim pogledom na Kamnik in Ljubljansko kotlino. Dostop na planino je bil markiran, tod vodi tudi steza iz Bistričice čez Slevo in Ravne senožeti in nato naprej na Krvavec. Ko so opustili pašo, niso več vzdrževali poti, po kateri so gnali živino gor in dol, prav tako ne markacij na tej poti. Zato je na enem mestu pot skoraj neprehodna. Planina pa je še vedno enostavno dostopna po nemarkirani lovski stezi z zgornjega dela Ravnih senožeti oziroma po na novo markirani poti iz doline Blatnice. Za tiste, ki jim samo obisk Osredka ne bi bil dovolj, predlagam krožno turo, ki vključuje tudi vzpon na Kamniški vrh. Začnemo v Klemenčevem, malo predno zavije glavna cesta proti Zakalu in naprej na Lenart na Rebri, Sidraž oziroma Šenturško goro. Mimo nove domačije (Klemenčevo 4 a) gremo v dolinico potoka Korošak, kjer si lahko mimogrede ogledamo še Korošaške slapove. Vendar ta pot, če gremo ob slapu, zahteva že nekaj plezalskega znanja, saj je del steze ravno ob najbolj izrazitem slapu odneslo, pa tudi višje je potrebno biti pravi stezosledec. S planine Osredek nadaljujemo po markirani poti, ki pride na planino iz doline Blatnice na greben nad planino. Tu pa ne zavijemo levo, razen če ne bi hoteli iti na Krvavec, ampak desno in po grebenski stezi čez Planjavo na Kamniški vrh. Po desni.strani Rože se vrnemo na Ravne senožeti in nato desno od njih nazaj k potoku Korošak in v Klemenčevo. Če se nam zdi ta tura predolga, pa lahko s planine Osredek sestopimo po lovski poti. S planine gremo najprej rahlo navzdol proti vzhodu, nato pa pri znamenju zavijemo na zgornjo pot. Ta nas pod Antvercu in spodnjim robom Strmih senožeti pripelje na zgornji rob Ravnih senožeti, kjer nato zavijemo desno navzdol v Klemenčevo. Tura, ki traja dve do tri ure, je zelo primerna za pomladanski in jesenski čas. Poleti je sredi dneva običajno prevroča, pozimi pa je lahko na nekaterih mestih ledena in brez ustrezne opreme skoraj neprehodna. Izmed pravilnih odgovorov je naš žreb izbral: Boštjana Dolin-šek z Okroglega 2, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tudi tokrat ostajamo v višinah, vendar še pod 1000 metri (uradno na 903 m) in sprašujemo po imenu naselja, ki se je namestilo sredi zelenih poljan med gozdovi, približno 8 km vodoravne razdalje od Glavnega trga v Kamniku, v smeri VSV (azimut 67,50). Odgovor pošljite na dopisnici do srede, 17. julija, na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje Vele. Kamničani na Ljubelju, Begunjah in Dragi Mestna organizacija ZB NOB Kamnik je tudi letos, 8. junija, organizirala udeležbo na proslavi na Ljubelju, kjer je bilo med drugo svetovno vojno organizirano nacistično taborišče kot podružnica zloglasnega taborišča Mauthausena. Taboriščniki mnogih narodnosti so delali v nemogočih razmerah pri gradnji predora, mnogo jih je tukaj umrlo. Na te dogodke opominja tudi spomenik, postavljen v neposredni bližini nekdanjega taborišča. Bogat kulturni program so pripravili sodelavci iz Zasavja, na proslavi pa je govoril Matjaž Kmecl. Taboriščnike in druge udeležence, nekaj tisoč jih je. bilo, je pozdravil župan in poslanec državnega zbora iz občine Tržič. Med vojno so Tržičani na skrivaj pomagali taboriščnikom, o čemer so govorili tudi nekateri udeleženci iz posameznih držav, Francije, Italije, Avstrije, Rusije in drugod. Po zaključku na Ljubelju smo se kamniški udeleženci poklonili še spominu zapornikov in ustreljenih talcev v Begunjah in v Dragi, kjer je umrlo tudi več Kamničanov. Program udeležbe na tej svečanosti sta vodila predsednik mestne organizacije ZB NOB Alojz Konda in dr. Niko Sadnikar, celotno organizacijo srečanja pa je pripravila Ivanka. • STANE SIMŠIČ Na grobišču, preraslim s travo, v Begunjah. 14 11. julija 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz junijske črne kronike 300-kilogramska blagajna dobila noge... O IZVAJANJU 78. A ČLENA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRA VSTVENEM ZA VAROVANJU 50 prometnih nesreč (maja, smo jih zabeležili 44), od tega 48 z materialno škodo, in dve tudi s telesnimi poškodbami udeležencev, je junijska bilanca prometne varnosti na naših cestah. Čeprav so te številke nekoliko nižje od lanskih, s takšno bilanco še daleč ne bi smeli biti zadovoljni, še zlasti ne, ker so med vzroki še vedno v ospredju prevelika hitrost in izsiljevanje prednosti. Naj podatke ilustriramo samo z dvema primeroma. Izsiljevanje prednosti je botrovalo prometni nesreči 27. junija na križišču kamniške obvoznice in ceste proti Volčjemu Potoku. Voznik avtomobila, ki je pripeljal iz smeri Radomelj, je v omenjenem križišču zavijal proti Kamniku. Pri tem pa je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, ki je pripeljal po prednostni cesti. V nesreči se je poleg razbite pločevine udeleženec tudi telesno poškodoval. 28. junija je voznik osebnega avtomobila pri vožnji s Šenturške gore proti Lani-šem zapeljal izven vozišča in treščil v drevo ter se pri tem telesno poškodoval. Junija je naša policijska postaja zabeležila 45 kaznivih dejanj (maja 43). Med njimi so z 21 primeri prevladovale tatvine (maja jih je bilo 20), sledijo pa jim vlomi (18 primerov). Če primerjamo junijsko številko kaznivih dejanj z lanskimi v istem mesecu, opazimo kar bistveno povečanje. Lani so namreč policisti zabeležili 14 kaznivih dejanj manj. Število vlomov se je letošnjega junija več kot podvojilo. Zato moramo biti v teh do-pustniških dneh še posebej pozorni na ustrezno zavarovanje našega premoženja. 7. junija je neznanec vlomil v prostore Planinskega društva Kamnik in s ključem, ki ga je našel v omari, odprl železno blagajno ter odnesel za okrog 1,4 milijona SIT gotovine. 20. junija je vlomilec, potem ko je zlomil cilindrični vložek ključavnice, iz stanovanja na Zikovi odnesel zlatnino in denar. 24. junija ponoči so neznanci prerezali žično ograjo pri prodajnem centru v Arboretumu in nato še na silo odprli vrata trgovine, od koder so odpeljali 300 kg težko železno blagajno z denarjem in čeki. Z ukradenim kamionetom Furgon, ki je bil na dvorišču, so odpeljali tudi računalniško opremo. 27. junija je neznanec v Streliški ulici z vnetljivo tekočino polil osebni avto in ga zažgal. Požar so gasili kamniški gasilci, vendar je vozilo povsem uničeno. Meseca junija so policisti policijske postaje Kamnik zaradi kršitve javnega reda in miru posredovali 41-krat (maja 26-krat). Vendar moramo biti pošteni do naših razgrajačev, saj se nekaj intervencij nanaša tudi na njihove kolege v Komendi, ker poročilo policijske postaje zajema območje in dogajanje v obeh občinah. S tega področja črne kronike naj omenimo le »junaka« s Kovinarske ceste v Kamniku, ki je 29. junija pretepel ženo in hčerko. Pokazal pa je še toliko dobrote, da je obe pretepeni odpeljal v zdravstveni dom, nato pa se je izgubil neznano kam. Zdravniki so ugotovili, da je hčerki povzročil tako hude poškodbe, da je morala ostati na zdravljenju v bolnišnici. F. S. MOJ POGLED STRAHOPETEC IMA PAMET V NOGAH Graje in kazni je vreden odnos posameznikov, ki imajo uničevalni odnos do javne ali zasebne lastnine. To so strahopetci, ki pod okriljem teme ali zakotnosti objekta z barvo popackajo stene objekta in po lisičje zbežijo pod zaščito teme. S tem početjem strahopetci povzročijo na objektih večjo ali manjšo škodo. Barvo izbrisati z zidu ni enostavno. Naj tisti, ki imajo strast risati po tujih hišah in javnih objektih, zaprosijo lastnika, da jim to dovoli! Nimajo toliko poguma, zato packajo takrat, ko jih nihče ne vidi in po dejanju zbežijo v ilegalo. Ne pišem tega prispevka zato, da storilci ne bodo več pisali in risali po stenah, pač pa zato, da bi se moralo (se ve kdo) žaljive napise in nacifašistične znake izbrisati. Krajan, kije le malo pozoren na manj prometnih ulicah, bo zlahka opazil različne simbole in žaljive napise. Na bloku poleg trgovine Kočna-Vele na Kranjski cesti je zapisano »Kranjska ludnica« in še mnogo drugih žalitev. Nihče si ne prizadeva, da bi žaljiv napis ali simbol spraskal aliprema-zal z beležem. Že skoraj pol leta je, koje bil na pročelju nove stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti - Duplica narisan velik kljukasti križ in dva SS, pa se ni še nihče potrudil to izbrisati. V naši deželi je veliko ljudi, ki poznajo zveličanje pod tem križem. To potrjuje, da je v nekaterih Slovencih ostal gen nacifašizma, ki ga še vedno obnavljajo. Nisem sam, ki predlagam hitre ukrepe, ko so napisane žaljive besede na javnih in drugih stavbah. To zahteva tudi večina zgroženih krajanov. Nihče od pristojnih organov pa pravočasno ne ukrepa. Končno pa taki simboli, še posebej če so na očeh, kazijo kulturni izgled okolja. Tudi tuji turisti si svoje mislijo o demokratični naravnanosti Slovenije, ko si ogleduje mestne zanimivosti. ALOJZAKONDA LJUBLJANA, 18. 6. 2002 -Državni zbor RS je 27.11. 2001 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-E; Ur. 1. RS, št. 99/2001), ki med drugim kot novost uvaja tudi ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni plačniki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihove družinske člane (78. a člen ZZVZZ). S prehodnimi določbami je bilo določeno, da se začne 78. a člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izvajati 6 mesecev po uveljavitvi ZZVZZ-E, t.j. 22. 6. 2002, zato bo Zavod kot izvajalec omenjenih določb od tega dne dalje pričel izvajati z zakonom predvidene ukrepe. S spremembo zakona se zaostruje odgovornost samostojnih zavezancev, ki so neredni plačniki prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako se zavarovanim osebam iz 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena zakona (na primer osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v R Sloveniji, kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki, samostojni kulturni delavci, ...) ter njihovim družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te osebe in njihovi družinski člani bodo lahko v času, ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, uveljavljale na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. Ostale storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si bodo morali neredni plačniki zagotoviti z lastnimi sredstvi, ki jih bo Zavod povrnil, ko bodo tudi sami poravnali svoje obveznosti do Zavoda. Nujno zdravljenje obsega: - nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter an-tišok terapij; - zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo; - zdravljenje zastrupitev; - storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje; - storitve, za katere je predpisano obvezno zdravljenje, ali so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere po naših predpisih ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama; - nujne prevoze z reševalnimi vozili; - zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej; - medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej in sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Storitve nujnega zdravljenja izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, bolnišnice, zasebniki-koncesionarji, lekarne ipd.) obračunajo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Postopek zadržanja pravic nerednim plačnikom Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo zapisan na kartici zdravstvenega zavarovanja ali na obrazcu »Potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja«, s katerim zavarovane osebe uveljavljajo pravice, če začasno nimajo kartice. Če bo ugotovljeno, da ima oseba neporavnane obveznosti do Zavoda iz naslova prispevkov, bo pri uveljavljanju zdravstvenih storitev obravnavana kot neredni plačnik, prav tako tudi pri uveljavljanju pravice do denarnih dajatev (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, potni stroški ter pogrebnine in posmrtnine). Enaka pravila veljajo za njihove družinske člane. Zavarovana oseba bo ob potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja preko samopostrežnega terminala obveščena, da je neredni plačnik. Obvestilo na terminalu se bo glasilo: »Zavezanec ni redni plačnik prispevka, zato so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane do plačila prispevka.« Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo s kartice zdravstvenega zavarovanja prebral izvajalec zdravstvenih storitev, ki dela po pogodbi z Zavodom. V kolikor bo izvajalec za nerednega plačnika opravljal zdravstvene storitve, ki ne sodijo med nujno zdravljenje, bo izvajalec izstavil individualni račun nerednemu plačniku, ki bo v tem primeru v deležu za obvezno zdravstveno zavarovanje samoplačnik* Pri tem bo izvajalec obračunal opravljanje storitev po veljavni pogodbeni ceni med izvajalcem in Zavodom. Na osnovi individualnega računa bo zavarovana oseba lahko uveljavljala povračilo stroškov na Zavodu, ko bo poravnala neplačane prispevke. Upravičenci uveljavijo povračilo stroškov zdravstvenih storitev na pristojni enoti Zavoda na podlagi pisne zahteve. Zahtevi priloži upravičenec originalni račun izvajalca in dokazilo o plačilu računa. V kolikor zavarovana oseba nima poravnanih prispevkov, mu izda območna enota Zavoda na podlagi 266. člena. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja odločbo, s katero zadrži povračilo stroškov. V kolikor bo Zavod v postopkih uveljavljanja pravic do denarnih dajatev (potnih stroškov, nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine in posmrtnine) ugotovil, da je oseba neredni plačnik, bo izdala območna enota Zavoda odločbo, s katero bo zadržala izplačilo denarne dajatve. Upravičenec do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev lahko ponovno uveljavi pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev, potem ko bo poravnal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje neposredno na enoti Zavoda, kjer ima urejeno obvezno zdravstveno za- varovanje, Davčni upravi RS, banki ali pošti. Do sedaj so imele nekatere zavarovane osebe kljub nerednemu plačevanju prispevkov zagotovljene vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z izvajanjem 78. a člena zakona pa bi bilo moč povečati disciplino glede poravnavanja obveznosti, hkrati pa bi ohranili načela enakih pravic in obveznosti. Z izvajanjem omenjenih ukrepov je ocenjeno povečanje prihodkov v višini 200 mio Srr, ki pa jih bo Zavod namenil za predvideno uvedbo nekaterih novih pravic do me-dicinsko-tehničnih pripomočkov, ki so rezultat hitrega tehnološkega razvoja (inzulin-ske črpalke in digitalni slušni aparati za otroke do 15. leta starosti ter elastomerne črpalke za nego umirajočih na domu) in ki so že predvidene s spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je skupščina Zavoda sprejela na zadnji seji dne 22. 5. 2002. Priporočilo zavarovanim osebam -samostojnim zavezancem Bistvenega pomena za dokazovanje rednega plačevanja prispevkov so dobri podatki in evidence o plačanih prispevkih. Če bodo zavarovane osebe - samostojni1 Zavezanci pri izvajanju 78. a člena zakona ugotovili pomote v evidencah o nerednem plačevanju, naj se z dokazili o dejanskem plačilu prispevkov obrnejo na ustanovo, kjer te evidence vodijo. Tovrstnih evidenc ne vodi le Zavod, temveč tudi Davčna uprava RS, zato priporočamo zavarovanim osebam, da morebitne napačne podatke v evidencah odpravljajo s predloženimi dokazili o plačilu tam, kjer se tovrstne evidence vodijo. Zavarovane osebe - samostojne zavezance prosimo za potrpežljivost. Vrednost neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje Po evidencah Davčne uprave RS** in Agencije za plačilni promet je vrednost nepla- čanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 31.12. 2001 znašala 8,313 mlrd SIT, pri čemer naj bi dolg samozaposlenih in kmetov znašal 7,932 mlrd SIT, pravnih oseb pa 0,381 mlrd SIT. Vendar pa nizka vrednost neplačanih prispevkov s strani pravnih oseb ni rezultat boljše izterjave ali celo pravočasnosti plačila prispevkov, ampak je predvsem posledica netočnega izkazovanja javnofinančnih obveznosti. Po zakonu o prispevkih za socialno varnost namreč pravne osebe izkazujejo neplačano obveznost za plačilo prispevkov - torej javnofinančnih terjatev - šele ob prvem naslednjem izplačilu plač, medtem ko so samozaposleni in kmetje dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varstvo davčnemu organu najpozneje do 15. v mesecu. To pomeni, da neplačani prispevki za pravne osebe niso izkazani v dejanski višini, kajti ob neizplačilu plač se tudi obveznost za plačilo prispevkov ne evidentira, za razliko od samozaposlenih in kmetov. Skupna vrednost neplačanih, odloženih in odpisanih prispevkov ter prispevkov, spremenjenih v kapitalske deleže, za obvezno zdravstveno zavarovanje je od 8,67 mlrd SIT (stanje na dan 31.12. 1998) narasla na 12,61 mlrd SIT (stanje na dan 31. 12. 2001). Območna enota Ljubljana ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE * Za delež, ki se nanaša na prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila, bodo poslovna pravila opredelili pristojni zdravstveni zavarovalnici (Vzajemna d.v.z. in Adriatic d.d.) in izvajalci zdravstvenih storitev. ** Za zagotavljanje evidenc o vplačilih prispevkov in nadzor nad neplačanimi ali prepozno plačanimi prispevki ima Zavod sklenjeno pogodbo z Davčno upravo RS, ki spremlja prispevke samozaposlenih in kmetov, v povezavi z Agencijo za plačilni promet pa spremlja tudi vplačila prispevkov pravnih oseb. MATIČNI PODATKI ZA MESEC JUNIJ Poroke - BOŠTJAN BERLEC, Kamnik, Pot 27. julija 3, mizar, star 28 let in ANDREJ KA RUTAR, Kamnik, Pot 27. julija 3, prof. matematike in teh., stara 27 let - GAŠPER GALIN, Podstudenec 16, monter, star 23 let in VERONIKA URŠ1Č, Stolnik 4, trgovka, stara 21 let - ALEŠ DROLEC, Buč 31 a, Kamnik, skladiščnik, star 29 let in VESNA URANKAR, Snovik 3, zdravstveni tehnik, stara 26 let - PETER ŽIBERT, Buč 30a, delavec, star 30 let in JOŽI ŠUŠTAR, Buč 30a, delavka, stara 27 let - FRANC ZAVOLOVŠEK, Županje Njive 4,-delavec, star 31 let in MOJCA GRAD1ŠEK, Kregarjevo 11 a, previjalka, stara 24 let Smrti - V IN CEN C KONCI U A, Jeranovo 7, upok, star 99 let - LEOPOLD JAMN1K, Kamnik, Šolska ulica 4, star 65 let - JOŽEF TOMEC, Vranja Peč 7, star 45 let - BLAŽ DROLC, Gmajnica 41, upok, star 68 let - LUDVIK SKUBIC, Kamnik, Parmova ulica 13, upok, star 82 let - JERNEJ HRIBAR, Volčji Potok 5, upok, star 87 let - ROMAN KODRA, Šmarca, Štajerska ulica 8, star 53 let - JANEZ LAP, Nasovče 3, star 89 let Kamniški OBČAN 11. julija 2002 15 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9*- 12h IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 TEHNIČNA TRGOVINA §12» Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) ^ tel.:83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS j* - 10% POPUST AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE PRALNI STROJ 1142 S AKCIJSKI ARTIKLI! AKCIJA BARVNIH TV GORENJI EVELUX VODOVODNE "'Mk ARMATURE $" -10% BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - kis za vlaganje, 31 199,90 - olje Cekin, rasti., 11, stekl. 219,90 - paprika na vreče, H. kv., 1 kg 130,00 - olje Cekin, sončnično, 11, PVC 249,90 - kumare, 1 kg 100,00 - osvežilna pijača Tropik, limona, - pizza šunka, 1 kg 550,00 oranžada, 1,51 69,90 - sir Livada, Jošt, 1 kg 999,90 ■ ACEPresad, 1,51 119,90 - mesni narezek Belmur, 150 g 169,90 • Radenska, 1,51 119,90 - jajca, 10/1 199,90 ■ sok multivitaminski Rottaler, 1,51 139,90 - moka tip 500, Mnotest, 1 kg 99,90 - alpsko mleko, - testenine Tuš, 400 g 84,90 3,2+1,6% m.m., 11 149,90 - sladoled Tuš, 11 299,90 - krep toaletni papir, ■barcaffe, 100 g 149,90 2-slojni Boni, 10/1 249,90 ■ olje sončni cvet, rasti., 11, stekl. 199,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. mali oglasi INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 0411 322-571. ODDAM zidano garažo ob Ljubljanski cesti (nasproti Svetilnika). Tel: 831-93-55, 031/ 866-660. Kamniški Občan 01/83 91 311 041/662 450 Tako mine življenje: Pride dan, ki mine. Pride ura, ki mine. Pride sekunda, ki mine. Pride trenutek, ki traja. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta DANICA ORAZEM s Križa, po domače Kramarjeva Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred in govorniku za besede slovesa. Vsi njeni Junij 2002 Srce tvoje več ne bije. bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 82. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustila dobra mama, babica, prababica, sestra in teta ELIZABETA ZUPANC iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, ter sodelavcem iz podjetij Svilanit ter Iiidramat za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju zdravstvenega doma Kamnik, g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarce. Žalujoči: sinovi France, Tone, Jože in hči Marija z družinami ter vsi njeni Kamnik, Šmarca, Forme, julij 2002 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 01/8341-660 Odprto: 9h-19h, sobota 8M 3h bombažne majice \ L r Prijeten in miren poletni oddih vam želi trgovina Lanen cvet! AGROPROMCT~ĆEI^ Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - SEMENA V VREČKAH Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo. Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko števil 01/56-55-120. I i STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu življenja zapustil naš dobri mož, brat in stric JANEZ VEIS iz Podgorja Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, Janezovim nekdanjim sodelavcem Kambusa za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu za skrbno zdravniško pomoč, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo Junij 2002 Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric ANTON HRIBAR iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sodelavkam podjetij KIK, d.d. Kamnik in Gorenjski tisk Kranj za podarjeno cvetje in sveče, za izražena ustna in pisna sožalja ter zahvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Hvala dr. Jcrmanovi za zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2002 Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopile, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 1 t mm/ 1; f y V 68. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ati, ata IVAN BERLEC iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala Čcsnovim, dr. Dolenčevi, sestri Jani in patronažni službi, podjetju Meso Kamnik, župniku za opravljeno zadnje slovo, nosačem in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2002 I 1 •V' • i Modna hisa Kamnik Otroška moda Kamnik Nova moda Kamnik poletnih oblačil do in obutve 50% 40% samo v Otroški modi Kamnik od 15.7. do 5,8. 2002 do Modna hiša Kamnik, Medvedova la, Kamnik, Tel.: 01/ 8391-404 Otroška moda Kamnik, Glavni trg 3, Kamnik, Tel.: 01/8397-252 Nova Moda Kamnik, Ljubljanska c. la, Kamnik, Tel.: 01/8312-570 // / VELE prijeten nakup fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14^76, gsm: 041/641-446 Perovo 25, Kamnik 8394-404 Odprto od 83" do i930, sobota od 83° do i3h. V 3S SPOR DO 50% ZNIŽANJE CEN LETNIH OBLAČIL IN OBUTVE IZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od 15.7. do 3.8. ZARJA KOVISio* Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan SKRATKA UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE TER NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Poleg navedenega pa izvajamo vse strojne in elektro instalacije, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-8308608, 041-245-936 oziroma 041-633-779. 041-677-341. STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t 8 \\ STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. J t V_Jt_ MUŠIČ - MENGEŠ J«ta»M 01/7230-400. y—"l _„|,-, *J jfc Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450 TERME SNOVIK SVET TERMALNIH UŽITKOl/ Privoščite si pravo sprostitev in razvedrita! 06 termalnem bazenskem, kompleksu smo utrdili prijetno LT&tflp PULŽO s senčniki, H so vam na voLjo Brezphčnoj postaviti ZA 013(09®. ... Za vse, ki radi preživljate čas v prijetni družbi, organiziramo V juliju vsakodnevne aktivnosti - telovadba v vodi, igre za otroke, nogomet in hokej na drseči podlagi, zaplešimo v vodi in zunaj nje ... VjuCiju in "V£«ft" "'"t.Četrtefi „^r^ v Termo* Povab^od v svet terminih užitkov obspsd^pdkihkscix3tBhKOmJEobmxhkpdi& Inf. tr 8308631 Počutite se kot doma. Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu, Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! ROOEX d.0.0. Rova.Rovskac«o2,l23SR»doml|t,ttl.:0l 7227010 _ PEUGEOT