Železni Bismark pa evropski mir. Pravijo, da je železni Bismark z Avstrijo podaljaal zvezo na 6 let. Avstrija privolila je v zvezo proti temu, da ae ohrani mir, katerega smo silno potrebni. Pridmžila se je baje po jednakib pogojib tudi Italija. Te tri vlade so toraj aklenole vzajemno zavrnoti vaakega, kateri bi evropski mir kalil in enega treb zaveznikov napal n. pr. Italija in Avatrija bi pomagale Nemčiji, ako bi to Francozi napali. Kaj pa če bi Italijani sami začeli boj zoper Francoze? V tem slučaji, pravijo, bi ne bile dolžni Nemčija in Avatrija iti na pomoč Italijaaom. Jednako lebko roke križem držite Italija in Avstrija, če bi Bismark začel vojako zoper Ruse. Tako saj sklenjena zveza kaže. Sedaj pa vidimo čedalje jasneje, da boče Bismark Ryse ali Francoze, ali obadva ta naroda tako dolgo dražiti, da primeta za orožje. V tem alučaji bi mu V3led sklenjene zveze morale Italija in Avatrija pomagati, aplob nastala bi atrabovita vseevropska vojaka, neizmerno kriprelivanje. Ravno te dai se je Francozom z vojako pogrozil tako naduto, da če še ti jednako odgovorijo, vojaka ni več daleč. Zakaj pa se namerava vse to ? Najbolj odkritosrčai noviaarji navajajo te le uzroke: pruski ali prajzovaki politikarji so v 20 letih pograbili vae nemške državfce in ustanovili novo, mogočao nemško cesarstvo. Toda novo cesarstvo ni nikder priljubljeao na avetu. Vae sosede žali več ali meaje ia jim žuga s svojim gospodstvom. Strabovito poaižani Fraacozi pa so si zopet čudovito pomogli, jibova vojska je atevilnejša od nemške, vsa meja proti Nemčiji z velikanskimi trdnjavami zavarovaaa, vea narod pa brepeai po maščevanji. Vrbu tega je Bismark še Ruaa razdražil ia tam zapoveduje novi car, ki ni prijatelj Prajzom, kakor je bil njegov oča. Naposled je še pomisliti, da je cesar Viljem 85 let star, Moltke 82 in Bismark bliža se 70. Izkušeni generali ia ofi- cirji, ki so 1. 1864, 1866, 1870 se bojevali, tudi niso neumerjoči in tako ho5e Bismark, preden ga smrt pobere, še enkrat z mečem zavihteti, da obatanek avojej Nemčiji zagotovi: Francoze in Ruae, te še želi potlačiti in neškodljive atoriti. Italijanski liati so prvi to nakano svetu razkrili. Pravijo, da Bismark dela po sledečem črtežu: Avatrijo vabi in tišči vedno globljeje v Balkaaake in splob v južne in izbodne zadeve, da bi Rusi razjarjenj vojsko pričeli; jedaako aapeljuje Italijaae ia Spaaakega kralja proti Francozom, da bi ti boj napovedali. Potem pa Bisraark reče: aedaj moram zavezaikoma iti na pomoc. Velikaasko vaeevropsko klanje bi se pričelo, a krivdo bi navesil Rusom in Francozom. Vojska bi pa se tako vršila, da bi Spaaci, Italijani pa nemške trdajave ob francoakej meji Francoze 3 — 4 meaece motile in držale nazaj. Med tem bi pa vaa nemška armada z avstrijanako vred planola aad Ruaa in tega v nekaterib bitkah potrla, potem se pa vrnola in Francoze popolnem pomandrala. Viljem in Biamark bi vsej Evropi zapovedovala. Tako poročajo italijanski liati. Crtež je velikansk, glave Biamarkove vreden. Toda ravno ker meri na vrhovao goapodstvo Nemčije na vsej Evropi, oprezni so E/usi, Fraacozi pa tudi Italijaai in aaši aedanji avstrijauski miaiatri. Če potlači Bismark še enkrat Francoze pa Ruse, potem tudi Avstrija ia Italija ni vec varaa pred ajim. To vidi pri naa vsak pameten ia zavedea domoljub. Želeti je toraj, da sedanja zveza z Nemčijo traja naprej, ki za obraaitev miru skrbi. Tudi Bismarka aekoliko v špripci drži. Ako pa boče Bismark sam vojsko zoper Fraacoze in Ruae, naj pa se tudi sam z njimi brva. Mi mu vsled zveze nismo dolžai iti v pomoč. Popolaem obeb ne potlači in tedaj smo tudi mi varni pred ajim. Tako svetujejo nemški konservativai liati pa tudi slovaaski jednako piaejo. Le nemški liberalci bi radi Avstrijo ponižali, da bi le Bismarku. na strani stala.