O stavkovnih pravilih — precej različnih mnenj
Stavke in druge oblike prekinitev dela so postale del našega gospodarskega vsakdana, zato potrebujemo tudi nekaj pravil. ki naj bi urejale njihov potek, vodenje in organiziranje. Predlagana stav-kovna pravila, ki so jih oblikovali v predsedstvu republiškega sindi-kata, pa so tudi v naši občini deležna štcvilnih pripomb in očitkov.
Kajti na posvetu, ki ga je orga-niziral izvršni odbor Kluba sa-moupravljalcev pri OS ZSS sku-paj s svetom za razvoj samou-pravljanja za člane občinskih od-borov sindikata delavcev dejav-nosti (kovinske in elektroprede-lovalne industrije, kemične in nekovinske industrije, tekstilne in usnjarsko predelovalne, de-lavcev gradbeništva, trgovine, obrti zdravstva in socialnega var-stva, vzgoje. izobraževanja in znanosti) je prevladovalo mne-nje, da v osnutku strokovnih pravil nista dovolj poudarjena cilj in namen ter pomen, kaj naj bi s pravili dosegli. Denimo, ka-ko ravnati v primeru, da delavci zahtevajo večji osebni dohodek, pa ta dvig ni mogoč? Koga je treba v tem primeru »postaviti« na čelo, ki bi lahko zadostil tej zahtevi? Postavljeno je bilo vprašanje, od kje se po prekini-tvi dela vzame denar za osebne dohodke, ki ga delavci zahteva-jo, če pred tem tega denarja ni bilo.
-  Proti komu se štrajka?
Z vidika in ob vprašanju, proti komu se borimo, so stavkovna pravila za v predal.
-  kako dati stavkovnim pravi-lom obvezujoč status, če pa stav-ka ni zajeta v nobenem naših veljavnih zakonih niti ne v usta-vi. Tudi v sedanjih predvidenih spremembah   ustave   ni   stavka konkretirana, čeprav je SFRJ že pred 17. leti sprejela s podpisom mednarodne konvencije o eko-nomskih, socialnih in kulturnih pravicah  delavcev  tudi obveze v zvezi s stavkami.
-  Koliko časa smo se aktivno ukvarjali z uresničevanjem druž-benega dogovora o razporejanju dohodka in urejanju osebnih do-hodkov    in    z    uveljavljanjem branžnih sporazumov ter njiho-vim vgrajevanjem v samouprav-ne splošne akte - zdaj pa ti doku-menti naenkrat ne veljajo več. Kako naj samoupravljamo in na podlagi   samoupravnega   dogo-varjanja delimo na primer OD, ko pa lahko razdelimo le to in tisto, kar dobimo - v družbenih dejavnostih samoupravljanja ni.
- Če je prekinitev dela usmer-jena proti vodilni strukturi v de-lovni organizaciji, je potrebno le-to zamenjati. Koga pa je po-trebno zamenjati, če je prekini-tev dela  usmerjena proti  npr. obračunskemu zakonu?
-  Preveč je v pravilih pojas-njevanja, kako se organizirati in obnašati med slavko, nič pa ni glede   odpravljanja   poglavitnih vzrokov, da do dogodka ne bi prišlo.    Že    sama   zapletenost predvidenih  postopkov  organi-zacije in vodenja stavke kaže na to, da je ves postopek le admini-
strativno predpisan, kar vseka-kor zavira spontanost in ustvar-jalnost pri reševanju spornih vprašanj.
- predvidevanje, da med stav-ko ne sme biti moten proizvodni proces, kar je v pravilih navede-no, je popoln nesmisel.  Vsaka stavka je grob poseg v ustaljeni red in ne more biti »kvalitetnega in ustvarjalnega« nereda.
- Stakovna pravila se priprav-ljajo v pravem času. saj je v tem času    v    teku    tudi    razprava o ustavnih amandmajih, v katere se vključijo tudi pripombe oziro-ma potrebni členi, ki bi urejali prekinitve dela.
- stavkovna pravila naj bi bila napisana na kratko, na enem li-stu, vse ostalo pa naj  bi  bilo predmet drugega dokumenta
-  Naslov ni najprimerneje iz-bran - to naj bi bil stavicovni priročnik, ker če je to pravilnik, bi morale biti dodane tudi sank-cije.
-  Podan je bil predlog, da bi bila stavkovna pravila sestavlje-na iz dveh poglavij in sicer prvo poglavje, kjer bi opredelili preki-nitev dela v tisti sredini, kjer de-lavci zaupajo svojemu sindtkal-nemu vodstvu in kjer je prekini-tev dela posledica zunanjih vzro-kov (v republiki, zvezi...). Dru-go poglavje pa bi moralo veljati za organizacije združenega dela, kjer delavci svojemu lastnemu sindikatu in drugim strukturam znotraj OZD ne zaupajo in ne vedo,  na koga naj se obrnejo oziroma naslonijo.                -  . ZAKLJUČEK:
- Stavkovna pravila izhajajo iz neurejenih razmer v naši družbi, kjer vsi  zaključki  in  dogovori ostajajo zgolj na papirju, ko de-lavci nimajo vpliva na odločanje, obremenitve dohodka so velike. Odloča se na višjih nivojih in ne v bazi, prekinitev dela pa je le najbolj   enostaven   odgovor  na današnje   razmere.    Stavkovna pravila  v  tem  trenutku  so  le »kost za glodanje«, ko bi v resni-ci morali začeti urejati druge za-deve in drugje.
Sindikat bi moral na teh po-dročjih odigrati večjo vlogo, kot na primer bi morali v tem trenut-ku začeti razpravljati in urejati nenamensko trošenje sredstev v družbeni infrastrukturi, po-stavlja se tudi vprašanje, zakaj se le v delovnih organizacijah mate-rialne proizvodnje stalno iščejo neke rezerve.
Ob koncu razprave je bilo po-udarjeno, da razprva v organiza-cijah združenega dela še poteka (do31.3. 1988),vsepripombese bodo do tega datuma zbirale na občinskem svetu ZS Ljubljana-Šiška.
V. Bizovičar