24. Številka
Delavec iahaja vsak petek S datumom naslednjega dne. — Naročnina za «3o leto E 32’—, za pol leta K16'-, sa četrt leta K 8'—. Posamezna Številka 50 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. FoHljatve nauredniStvoin upravni! tvo LJnblJana, Šelsnbnrgova ulica itev. 6. n. naastr.
Telefon St 225.
Pawlatirt Iranko v drfaVI SNS.
V Ljubljani, dne 12. junija 1920.
vn.T®&
Rokopisi se ne vračajo. — Inaerati se zaračunavajo^ milimeter vrstica in Bi« cer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikrat« ni po 80 vinarja, pri Seat* kratni po 75 viiu, pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K T— Reklam, so po5*-nine proste. — Nefrankir** na pisma se ne sprejemajo.
Osemurni delavnik.
(Konec).
,».SJta budi odpor. Teror je bdi neznosen, farizejstvo ie raslo. Naravni razsoj pa se le ni ustavil. Revež-tlačan Je kljub vsemu začel premišljevati, in tako najdemo pred približno 2000 leti, ravno v času, ko se je rodil veliki mislec v Betlehemu, Kristus, cele narode, ki so se upirali tujemu tlačanstvu, ki so se hoteli osvoboditi izpod kapitalističnega jarma. Krasne Kristusove nauke pa ljudstvo le ni razumelo. Pač je instiktivno pričakovalo nekega odrešenika, čuteč, da nadalje tako iti ne more. Vendar pa je bil ideal njihovega odrešenika nekakšni general, ki bi znal čez noč vse te tirane ugonobiti. Nauk o Uitbezni in medsebojnem bratstvu je le počasi in samo pri razsodnejših prodiral. Šele po Kristusovi smrti se je začel naglo razvijati in praktično izvajati, dasi takrat še niso imeli ljubljanskih mir in ljubezen oznanjajočih devnikov „Slo-venca“ in ..Večerni list“; .,Domo in Bogoljuba**. Blagodejne nauke prvotnega kr-ščastva je ljudstvo entusiastično pozdravilo in res je kazalo, da pojde na boljše. Preganjanje krščanstva je učinkovalo ravno nasprotno, nauk je pridobival vedno več pristašev. Ampak samo nekaj časa so bili prvi kristjani bratje. Hitro se množeča katoliška duhovščina je kaj kmalu pozabila, kaj je nje posel. Začela je škiliti po posvetnih razkošjih in k temu je treba veliko, zelo veliko denarja. In dobila ga je. Kapitalist je v ponižnem krščanstvu kmalu spoznal svoje koristi in lotil se Je z vso silo odiranja delavskega ljudst, o, pri čemur mu je prav izdatno služila do^ bro plačana katoliška duhovščina, kateri se je posrečilo kmalu vso duhovščino drugih veroizpovedi izpodriniti. Le-ta je roko v roki s kapitalizmom nadaljevala zasužnjevanje duha, pridigajoč ljudstvu revščino fn pokorščino na tem svetu, obljubljajoč nasprotno boljše življenje na onem svetu, kar pa seveda ni veljalo za nje. Novi napori so zahtevali več p. ostega časa k oddihu, iz česar so se pojavili zopet nov! prazniki... Ne bom se spuščal r nadaljnje podrobnosti. Mislim, da zadostuje popolnoma, ako konstatiram. da Je bilo pred tisoč leti. Katoliški duhovnik zdavnaj ni več oznanjevalec Kristusovih naukov, on je postal klerikalec, zatiralec človeka, in sicer fizično in moralično. Samo en primer, kako zatira duhovščina vsak napredek, vso kulturo.
V normalnem letu imamo približno 65 nedelj In praznikov. (To število je hotel papež — pred vojno -- na povelje kapi ala reducirati, čemur se je takrat delavstvo celega sveta korporativno uprlo. Vojna Je preprečila to nakano.) To bi biU dnevi, ki bi jih moral izmučen delavec uporabiti za obnovo svojih moči, za primerno zabavo« kakor aeu izleti y naravo, medsebojno ob-
čevanje, in lčar je samoobsebi umevno, k izpopolnitvi svoje izobrazbe. Tako mislimo vsi, ki se vsaj nekoliko bavimo z delavskim vprašanjem.
Delamo pa račun brez vladajočega kapitalizma in njegove ubogljive in pokorne dekle — katoliške cerkve — kajti njeni duhovniki komandirajo: „V nedeljo moraš iti dopoldan k maši, popoldan ob 14. uri h krščanskemu nauku, ob 17. uri pa k litanijam. Meseca maja pa so zvečer ob 20. šmarnice." Potem je itak konec praznika in gremo — spat! Da bi ti pri takem strogo krščanskem življenju prišlo na misel, še o svoji bedi razmišljevati, je pač nemogoče. Pač je že tudi krščanska duhovščina snovala neke vrste izobraževalnih društev, kako pa tam ljudstvo izobražujejo, vo vsakdo. Po sto in stoletnih bojih smo si pridobili nekaj samostojnosti v premišljevanju, nekaj izobrazbe, in rezultat tega je danes osemurni delavnik. Iz predstoječega pa vidimo, kako krvavo ga potrebujemo in bomo še potrebovali, kajti brez njega ne bo časa za izobrazbo in brez izobrazbe bomo šli zopet nazaj v srednji vek, morda še celo v tako proslavljeno ..Špansko inkvizicijo", iznajdbo katoliške duhovščine.
Izobrazbi mora delavstvo doprinesti vse žrtve, ker le potom izobrazbe pridemo do končne zmage. Samo izobrazba nas pelje do konsekvence, samo izobražen delavec si ne bo za malo vina in malo straha pred peklom in hudičem pustil odkupiti glasovnico, s katero edino bo razbil tisto zavoro — združeni kapitalizem in klerikalizem. Ze čujemo, da bi nam osemurni delavnik zopet radi odvzeli, pa o tem itak nihče ne — dvomi. Ampak tu stoji na braniku delavstvo, združeno v mogočnih strokov, organizacijah, pod okriljem »delavske organizacije“, katera edina je delavstvo peljala počasi sicer, ampak premišljeno in sigurno od zmage do zmage, svesto si, kaj ta pridobitev zanje pomeni. Uporabimo teh osem ur prostega časa k samoizobrazbi, k pospeševanju kulture, ostanimo konsekventno na delu in zmaga je v doglednem času naša!
S—k.
Strokovni kongres.
V nekaterih podružnicah posameznih' strokovnih organizacij se ventilira vprašanje zastopstva na strokovnem kongresu, katerega sklicuje Osrednja delavska strokovna komisija v Belgradu na 24. junija in sledeče dni v Vukovar. V Trbovljah se Je pretečeno nedeljo baje celo razpravljalo o tem, da bi Unija slov. rudarjev po- \ slala na vsakih sto članov po enega delegata. Obveščamo tem potom vse one, ki se za zastopstvo na vukovarskem kongresu zanimajo, da Je pokrajinska delavska strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani prejela tozadevna navodila od strani osrednje delavske strokovne komisije ▼ Belgradu. Kar se tiče števila delegatov;
naj si sodrugi ne delajo nobenih1 flttzfll kajti osrednja delavska strokovna komi« sija v Belgradu nalaga pokrajinski stroa kovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani, na| pozove vse osrednje strokovne organizan cije v Sloveniji, da pošljejo po enega deleu gata v Vukovar. Osrednja delavska stoo* kovna komisija v Belgradu vsekakor popolnoma pravilno računa s tem, da bi ravno strokovne organizacije v Sloveniji zapravile ogromni del svojega imetja, a!:a bi poslali številnejše delegacije, in kojfij uspeh bi bil ravno isti kakor ga bo imelai delegacija, ki jo zahteva osrednja komii sija. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti da pokrajinska delavska strokovna kotni* sija stoji glede kongresa na drugem stališču. Iz dopisa, ki smo ga prejeli od pokrajinske delavske strokovne komisije is Zagreba, posnamemo, da strokovne orga* nizacije na Hrvaškem in v Slavoniji za* htevajo, da se nameravani strokovni kongres odloži. V Vukovaru pa naj bi se vršilai le konferenca, na ko j i bi se določila enot* na platforma za združenje posameznih! pokrajinskih strokovnih organizacij. Ako se v Belgradu ne ugodi tej zahtevi, tedaj strokovne organizacije na Hrvaškem ia v Slavoniji v Vukovar ne pošljejo sploii nobenih svojih delegatov. Česar naj bf v tem slučaju iskali Slovenci v Vukovaru nam ni jasno, kajti gotovo dejstvo je, da za naše pojedine strokovne organizacije! bi bilo vsako združevanje brez neposrednih naših sosedov Hrvatov absurdno. ZaH greb nam je veliko bližje nego BelgradU zato mora za nas veljati pot preko Zak greb a v Belgrad in ne narobe.
Mi smo že pri neštetih prilikaS pove« dali, da smo za vsako pametno, solidna združenje na avtonomni podlagi vedne* pripravljeni.	1' CL'
K stvari sami se bomo Se povrnili it povedali našim čitateljem, kaj se je tozau devno že vse storilo.	'
Kako bo z delegacijo v Vukov«-pokrajinska delavska strokovna konrisB* vsem strokovnim organizacijam v Slo*«* niji pravočasno naznanila.
H koncu bi še vse sodruge infetefibls alee, študente in juriste prav prijazno ai odločno prosili, da bi ostali pri svoji pok1 litiki in teoriji, nikakor pa se ne vtnešimtl v zadeve strokovnih organizacij in njihot* vega praktičnega dela. Strokovne organi' zacije smo si vstvarili delavci sami, pa jih bomo tudi vodili.
Delavska zbornica
L
Na dan 14. maja in naslednje M Jef ministrstvo za socijalno politiko sklicalo v Zagreb enketo, na kateri se Je imelo razpravljati o osnutku zakona za ustanov vrtev delavskih zbornic.
Že nekaj tednov popreje se je mucBf Y Ljubljani Inšpektor ministrstva za sod-
čafno ■pofftfko’g. Georgevlč, fTfe pozval zainteresirane faktorje med njimi tudi pokrajinsko strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani v uradne prostore poverjeništva za socijalno skrb, da se kakor je izjavil, informira o mnenju in nazorih glede vprašanja ustanovitev delavskih zbornic.
Držeč se onega načela, katero so zastopniki pokrajinske delavske strokovne komisije za Slovenijo zastopali pri omenjenem posvetovanju pri poverjeništvu za sojafao skrb in pri enketi v Zagrebu, hočemo povedati širši naši delavski javnosti, kakšna naj bi bOa ta delavska zbornica, njen namen kakor tudi delokrog.
Predvsem si moramo biti na jasnem, aS naj se ustanovi za ceio državo eno samo delavsko zbornico, katera bi v posameznih pokrajinah imela le nekake svoje poslovalnice, ali naj bi se ustanovile delavske zbornice na podlagi popolne avtonomije za vsako pokrajino posebej. Brez ovinkov je treba povedati, da moramo biti za avtonomne pokrajinske delavske zbornice, Zakaj, bomo povedali kasneje.
IH Jugoslaviji je potemtakem treba ustanoviti samostojno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvaško in Slavonijo v Zagrebu, Za Bosno m Hercegovino v Sarajevu itd.
Naša zahteva po avtonomnih delavskih zbornicah je tako utemeljena, da se jo kakor se bomo pozneje prepričali, enostavno ne da odpraviti s kako morebitno birokratično gesto. Ne zanikamo, da pri-'dejo na vrsto tudi vprašanja, v katerih bo kazalo postopati enotno. Da se v danih »lučajih enotno postopanje uredi tako, da ibo odgovarjalo stvari, kaže ustanoviti v Belgradu, kjer ima osrednja vlada, državni zbor hi česar nas bog varuj, menda tudi neki senat starih korifej — svoj sedež, skupni urad vseh delavskih zbornic, kateri bi imel nalogo biti z vsemi delavskimi zbornicami v vednem stiku, jih v vseh važnejših zadevah, v kolikor se tičejo interesnih sfer delavskih zbornic, informiral, dajal direktive itd. Obenem bi se posamične delavske zbornice obračale na ta skupni urad v svojih potrebah. Skratka moral bi biti predstavnik pri osrednji vladi, ki pa bi vseeno ne smel biti ovira za eventuelno potrebno direktno občevanje z osrednjo vlado vsake posamezne delavske zbornice.
Tri W bila nekaka form« misli o delavskih zbornicah glede njihove okvirne organizacije.
iVse tovariše prosimo, da prihodnje razprave, ki jih bomo priobčevali, pazno Stajo, da bodo razumeli zakaj gre.
Mastili se bodo drugi.
Kor naprej tarnamo, da imamo posebno pri nas v Sloveniji premalo hrane na trgu in da je vse, kar se dobi, tako pretirano drago, da si na primer delavska 'družina od daleč ne more privoščiti, kar Id vsaj za silo rabila. Skorajda smo se nepretrganemu stradanju že privadili, ker se nam je vedno zatrjevalo, da so zaloge 'žita že pri kraju. Kar na enkrat nas pa dohajajo vesti, da je še toliko zaloge žita m mesa, da vsega tega nismo V stanu pojesti. In da se zaloge ne pokvarijo m preveliki skrbi, da si delavstvo ne pokvari želodcev od preobile hrane, Je vlada v Belgradu dovolila izvoz 400 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze, 10.000 prašičev, fižola, ječmena itd. pa smejo ve-leverižniki izvažati kar v neomejenih množinah. Proletarijat Jugoslavije bo torej tudi v naprej lahko gledal, kako se bedo drwd mastili na njegov račun. Kaj za to,
H®* se mu bodo cedite sfte« lu mu poKal
j želodec od praznote. Olavno je, da bodo jugoslovanski izvozu ičarski patrijotje imeli
polne
Koliko težav je telo hi jih je še * zalaganjem z živežem naših industrijskih krajev! In še to, kar se je dobilo in se dobi, je vse tako grešno drago, da zamore naše delavstvo pri pičlih zaslužkih le še vegetirati. Zaloge gredo h koncu, prometne ovire itd., na tisočero takih »n raznih izgovorov smo slišali In sedaj pa kar naenkrat toliko živeža, ne za stradajoče delavstvo, ampak za izvozi Li ni to najjKHl-lejša čifutska špekulantska igra z liul-skimi teeresi? Li tel tako postopanje zločinsko?
Cene padajo.
Meščasfoo časopisje je polno poročil iz Belgrada, v katerih presenečenim čita-teljem pripovedujejo, da cene živežu padajo, ker imamo baje pričakovati izredno ugodno letino. V prvem trenutku smo se veselili teh poročil, ni pa trajalo to naše veselie dolgo, kajti druga poročila in pa izkušnje so nas poučile, da je bilo naše veselje prezgodnje. V koliko je resnice na padanju cen v Belgradu, ne moremo kontrolirati, ali pri nas Je ostalo vse pri starem. Pri nas tudi še vedno cene padajo —* ampak navzgor.
Vzemimo na primer tobak. Delavci, kadilci, veselite se! Uprava monopolov v t v svoji veliki skrbi, da se od umazanih in razcefedranih papirnatih kron ne bodo raztrgali itak prazni delavski žepi, razglaša, da se zavojček finega turškega tobaka poviša od 6 na 9 K, fini hercegovski zavojček od 5 na,6 K 50 vin. sred-njefini turški, zavojček od 3 na 4 K, najfinejši ogrski, zavojček od 1.80 K na 2.50 K, sredniefini ogrski, zavojček od 1 K na 2 K, tobak za pipe, zavojček od 80 vin. na 1 K, klobase od 1.60 K na 2 K in tako gre lepo naprej. Nič boliš*, seveda tudi ni pri cigaretah.
K temu poglavju man piše neki so-drug iz Ljubljane. Mlekarica, katera nam donaša mleko, je ne sicer mene. ampak modo ženo zadnjo nedeljo pozdravila s sledečim dobro jutrom: odslej vam ne bom več nosila mleka po 3 K, ampak po 4 K za liter! Pri tem pa ne smem pozabiti, da smo morali dajati naši mlekarici vsak mesec vsaj še pol kilograma sladkorja, ne glede nu to, da sami moramo dostikrat pid kavo brez sladkorja.
Da delavec tud! dejansko občuti »padanje* cen, je v zadnjem času žitni zavod v Ljubljani povišal ceno beli moki od 14 na 15 K!
Tako torej izgleda pri nas padanje ceni Končno tudi ne smemo pozabiti, da stane v Ljubljani kilogram sladkorja red in piši 84 K.
Vsekakor „tep napredek* 1 Cene »padajo" tako, da se delavcem od takega padanja naravnost v glavi vrti. Ce bi merodajni krogi naše države bili v vsem taki mojstri, kakor so v odiranju revnega ljudstva, tedaj W se nam res dobro godilo. Amen.
Zapisnik
sestavljen v pisarni Osrednjega tirada moatanističnih obratov v Ljubljani dne •	4. Junija 1920.
Predmet razprave tvorijo pogajanja o mezdnih zahtevah delavstva premogovnikov Velenje in Zabukovca, predloženih po zaupnikih delavstva dne 17. aprila 1920.
ITavzteS? I. Oosp. roži. mtdsvefnflS tež. Kropač, kot predsednik. 2. Rud. komi-« sar ing. Lipužič in ing. Šinkovec, za obra. tovodstvo. 3. Dr. Milavec, od poverjeni-' štva za socijalno skrb. 4. Ivan Tokan, tajnik pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo. 5. Šest zastop. velenjskega premogovnika. 6. 3 zaupniki delavcev tz Zm* bukov ce.
Po temeljni razpravi ta razgovorih m sklene sledeči mezdni dogovor:
L Nabavni prispevki
Clen t. Nabavni prispevek za Četrt, letje kol. leta znaša: a) 250 K za vsako delavno osebo; b) 125 K za ženo; c) 50 K za vsakega nepreskrbljenega zakonskega otroka do dovršenega 14. leta pri čemur; se smatrajo nezakonski otroci, zakonskim enaki, ako žive z očetom v skupnem gospodinjstvu in ta zanje skrbi.
Clen 2. Ako delavec In delavka tel dosegla delavne dobe treh mesecev, za katero gre nabavni prispevek se izplača samo alikvotni del.
Clen 3. Prvi nov! nabavni prispevek se izplača 1. avgusta 1920, razloček med starim nabavnim prispevkom, kateri Je bil izplačan 1. maja 1.1. in med novim nabavnim prispevkom se izplača naknadno v teku (po možnsti) 14 dni.
Clen 4. Za živež ostanejo cene v ven fjavi, ki so določene v pogodbi z dne 10. maja 1919.
Clen 5. Točka 3 vloge delavstva ofr pode,
Člen 6. K točki 4. — Temeljne plače se določijo sledeče:
a) Pazniki, Id niso poduradnlki, strelni mojstri. Izučeni profesijonistl, strojnik! In pri težnem stroju ta pri glavni sesalld, v kolikor so Izučeni profesijonisti, neizpre-menjeno, kakor po pogodbi 10. maja 1919,
b) Neizučeni profesijonisti, ki se nahajajo po službeni dobi v kategoriji kopačev in vsi zunanji ta Jamski delavci, k! spadajo v kategorijo kopačev, pa se njihovo delo ne more vršiti po pogodntai 25 K.
c) učni kopači 21 K. „
d) Jamski vozači, kJ nimajo prilike, da opravljajo pogodnlnska dela ta vsi zunanji delavci, ki spadajo v kategorijo vozačev 17 K.
e) Delavke 14 K.	_
f) Mladoletni delavci ta delavke 12 K.
Poleg temeljne plače dobi vsaka delavna oseba draginjske doklad« za sebe 5.60 K za družinske člane; do vštevši 5 otrok 2.45 K, za družtask?J3ane preko 5 otrok 1.40 K za storjeni Šiht. Draginjska doklada pristoja: a) vsem delavnim osebam ta družin- kim članom Poleg žene, otrokom do dovršenega 14. leta. Nezakonski otroci dctavca uživajo iste ugodnosti, kot zakkon., ako jih delavec sam preživlja tn živi i njimi v njegovem gospodinjstvu Samski delavci ki im« jo lastno gospodinj-stvo, katero Jim vodi njih mati ali sestra, ter samski delavci nad 21 let. katerim oskrbuje gospodinjstvo druga žena, se smatrajo kot oženjeni Za stariše, ako Je izkazano, da so tl brez premoženja m de-lanezmožni, delavcu, ako zanje ali enega izmed njih skrbi ta živi z njimi v, skupnem gospodinjstvu, drag. doklada, kakor za otroke. Doklada za stariše se pa mora izplačati, ako so dani predpogoji le enemu Isti rodbini pripadajočem delaven
Točka 5. odpade.
Željam, navedene pod točko 6. se ustreže v toliko, v kolikor bo podjetje dobilo potrebni kredit ln materija!
Točka 3. pride v toliko vpoštev, kolikor določa rudarski zakon.
nWBe točke 9. a), b) ta df *e stttsTt* komisija nekompetentno in se priporoča posebna uloga na deželno vlada člen 7. Diierenčni zneski:
Delavcem pripada qa Štiri tedne Moke, bele krušne in koruzne za vsako delavsko osebo po 18 kg, za vsakega družinskega člana do vštetega 14. leta P kg.
Navedena količina se razume tako. da je od vsake vrste omenjene moke ena tretjina. Kot druž. člana se vpošteva poleg soproge, otroke do 14. leta.
Soli pripade na delavno osebo 2 kg, na vsakega družinskega člana 1 kg.
Sladkorja na vsako delavno osebo 1 kg, na vsakega družinskega člana po pol kilograma.
Masti na vsako delavno osebo 1 in pol kilograma, na vsakega druž. člana po tri-četrt kilograma.
Krompirja pripade na vsako delavno osebo 60 kg, na vsakega druž. člana po 30 kg.
Meso, na vsako delavno osebo 6 kg, M vsakega druž. člana 3 kg.
Olja, na vsako delavno osebo pol litra.
Petrolej za oženjene delavce po 2 litra in za samske delavce po 1 liter na štiri tedne. Ako podjetje ni v položaju oddajati delavstvu navedene količ. živeža, izplača pripadajoče diferenčne zneske po tržnih
f fevsfv« Irr po?!3efJtt Vsaka odpove?! stopi v moč z koncem koledarskega četrtletja, ako je podana vsaj en in pol meseca pred tem časom. Ako se to ni zgodilo, velja odpoved šele s koncem sledečega koledarskega četrtletja.
člen V. Ako so se cene življenskih potrebščin po svati napram cenam, ki so bile merodajne za zadnjo ugotovitev dra-ginjske doklade za več nego 25 odstotkov izprementle, je tako obrat, kakor delavstvo upravičeno zahtevati novo ugotovitev kazalnega števila, odnosno draginj-skifa doklad in sicer z učinkom od dne
1.	onega meseca, ki sledi prijavi, akc je bila ta podana vsaj 14 dni pred tem časom.
člen VI. Podjetje se zaveže, da bo po možnosti skušalo dobiti in oddajati delavstvu karbid po lastnih nabavnih cenah. Obrat se bo tudi prizadeval, da čimpreje dobi obleke za delavce, ki Jih je po službenem redu dolžan skrbeti
V. Dodatek.
V smislu predstoječega sporazuma, se ugotovi kazalno število, ki Je merodajno za ugotovitev draginjskih doklad za čas od 22. maja do konca junija t. 1. kakor sledi:
55 kg moke po 15.80 K odnosno 12 in 7.40K, v tedaj povprečno po 12 K 660 K, 15 kg mesa po 25 K 375 K, 3 kg masti in slanine po 50 K 150 K, pol litra olja po 40 K 40 K, 60 kg krompirja po 3 K 180 K, 37 in pol litra mleka po 4 K 150 K, 30 ja-jec po 1 K 30 K, 1 kg mila po 40 K 40, 2 kg sladkorja po 50 K 100, 1 kg soli po 5 K 5 kron, kazalno število tedaj znaša 1730 K, ta svota se v smislu ČL III.) o draginjskih dokladah zaokroži na 1750 K in se tedaj podajo za čas od 22. maja do konca junij t. L draginjske doklade v sledeči izmeri:
16 K v oddelku A) razpredelnice t J, za kategorijo I. do III.
10 K v oddelku B) razpredelnice t. J. za kategorijo IV.
7 K v oddelku O razpredelnice t I. za družinske člane do pet oseb.
4 K v oddelku D) razpredelnice t J. za družhtskd člane preko pet oseb.
Sklenjeno in podpisana
(Slede podpisi).
Stavbinski delavec.
Ljubljanska podružnica stavbinsklh delavcev je sklicala pretečeno nedeljo društveni shod svojih članov, ki Je bU polnoštevilno obiskan. Po dolgem času smo zopet prišli skupaj da se pogovorimo o položaju. Predvsem se je obravnavalo o novih mezdnih zahtevah, kajti stari dogovor izgubi veljavo s 30. junijem. Z ozirom na naraščajoče cene živilom in drugim živ-ljenskim potrebščinam Je stavbinski delavec prisiljen, da iznova zahteva povišanje svojih plač, ker ga k temu silijo ne samo visoke tržne cene, ampak tudi cene manufakturnemu blagu. Pri dosedanjih plačah si boren delavec nikakor ne more omisliti najpreprostejše obleke ali obuvala, ker mora ves svoj zaslužek izdati za vsakdanji kruh, Jn še ne zadostuje, kdor ima mnogoštevilno družino. Pa nam vsiljujejo prepričanje, da so cene živilom oadle. vse lepo, ali mi vemo, da so se pocenila le ona živila, ki so nakopič. po skladiščih ln vsled delne skvarjenosti skoro neporab-na. Dobro ohranjen krompir ali moka pa nista vzdržala le stare cene, ampak znatno poskočila.
Stavbinsko delo Je v polnem teku. Ako hočejo delodajalci, da jim bo delavec
t veseljem (JeTal, tedač je pdfrebno pred* vsem gotovih pogojev zato, ki .so zapop*« deni v zadostni in zdravi prehrani delavcai, da more delati s svežo, zdravo močjo, To so življenska vprašanja, s katerih pran vilno rešitvijo morajo delodajalci računati — Nadalje se godi delavstvu krivica s kršitvijo naredbe o osemurnem delavndcu. Opozarjamo vse prizadete, da Je delavstvo pripravljeno nsjstrožje braniti t o edino naredbo, ki govori zanj. Kdor dela 8 ur na dan pridno in vestno, gotovo ne bode napravil škode delodajalcu, ki lahka zahteva čezurno delo, ako je delavstva sporazumljeno s tem; seveda velja pravilo o 50% oziroma 100% povišku pd| plači.
Natančnejše o teh stvaren se borna
pogovorili na občnem zboru 13. L m., kjeii bodo zastopane vse podružnice po svoijiH delegatih. Rezultat tega občnega zbora sej bo objavil v našem strokovnem glasila oziroma na shodih.
•""mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKrnmr amrnmmmmmtmmmm
Iz strokovne orgai
Ustanovitev podružnice Osrednjega društva kovinarjev ln sorodni,, strok na Vrhniki. V soboto 29. maja se Je vrši ustanovni občni zbor podružnice kovinarjev na Vrhniki v hotelu pri »Črnem orlu" ob lepem številu navzočih, ki so pokazali da razumejo potrebo organizacije. Na dnevnem redu je bilo: 1. Pomen organi« zarije. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti, K prvi točki Je poročal s. Sirca iz Ljub« Hane. V kratkih, a jedrnatih besedah J0 očrtal boj organiziranega delavstva as* pram izkoriščajočemu kapitalizmu. O Žigo* sal hinavščino raznih klerikalnih in liberalnih zvez, katere imajo edini namea oslabiti moč delavstva. Nato se je izvolil odbor. K slučajnostim se Je oglasil tudi s. Homan in pozval zbrano delavstvo, dai se tudi politično organizira v Jug. soc, dem. stranki. Debatiralo se je tudi o osen*-urnem delavniku, katerega podjetniki nai Vrhniki ne upoštevajo in tudi ne plačate za čezurno delo nikakih doklad.
Sklene se, da se pozove merodajne falrtorje, da napravijo v tem oziru redi tudi na Vrhniki. Ležeče je pa ravnataka na delavstvu samem, da zahteva to, kan mu gre. Naloga novega odbora je, da sej zaveda svoje naloge m dela vsestranska za izboljšanje položaja. Sodrugi! na dela po začrtani poti do zmage.
Mezdna gibanfa.
Mezdno gibanje krojaških pomoEufc kov v Celju je končano z zadovoljivim uspehom pomočnikov. Zadnji čas Je pač bn, da so gospodje mojstri uvideli, da a to plačo absolutno ni biJO živeti. Nata«*, čnejši potek gibanjaj ter pogodbo priotn čimo v prihodnji števiHd.
Dopisi.
Celje. Za sodruge. Id so se nahajali *
preiskovalnem zaporu, Je delavstvo v eh*« karni nabralo dne 29. maja 1920 2057 K, — Od tega zneska so prejeli: Divjak Joe,1 550 K, Germadnik Franc 500 K, Murka! Viktor 250 K in Martinčič Ivan 757 K.
Razno.
Kofkovanje vlog, prošenj, pritožb Itd,
Sodruge opozarjamo, da se morajo kolko* vati uradne vloge po določilih začasnega zakona o najnujnejših fiskalnih odredbah1 z dne 1. aprila 1920 (glej Uradni list z dnei
V kolikor »o se določila zapisnika od 10. januarja 1920 spremenila, še ista določila razveljavijo, v ostalem pa ostane nelzpremenjeuo.
Slede podpisi.
Mezdna pogodba rudarjev v Mežicah.
Člen IV. Glede na negotovost cen oblek In obutva. sl pridrži delavstvo odpoved v svrho nove določitve nabavnega prispevka za prihodnja četrtletja, predstoječi sporazum po odpovednih do-' ločilih, ki so navedeni ob sklepu sporazuma za odpoved.
t TV. Druga dotoOia.
člen I. Delavstvu zagotovljeni poviški na temeljni mezdni in draginjski dokladi veljajo od dne 22. maja naprej in se toraj Izplačajo z dnem 19. junija t L prvič tovl prejemki.
Za eno zagotovi podjetje delavstvu kot odškodnino za čas, Id Je pretekel od prijave mezdnih zahtev pa do 21. maja pav-4tlne nagrade v nastopni izmeri:
Delavcu I. kategorije 500 K; delavcu
H.	kategorije 450 K; delavcu III. kategorije 400 K; delavcu IV. kategorije 350 K in razen tega delavcu vsake kategorije po 70 K za ženo ta po 30 K »a vsakega otroka.
Z delom za izplačilo teh nagrad se prične takoj ln se izplačajo v teh po možnostih vsekako najkasneje do 15. junija 1.1.
Člen II. Akordni sistem ostane, vendar naj se akordne plače po možnosti tako ustanove, da more srednji delavec zaslužiti na akordni plači toliko, da presega •kordna plača šihtno plačo priličnovza 25 odstotkov.
Cien III. Kolikor so določila tega sporazuma spremenila določila zapisnika z dne 22. januarja 1920, se določila slednjega zapisnika razveljavijo. To velja zlasti glede draginjskih doklad ta nabavnih prispevkov .
Člen IV. Predstoječi sporazum ostane g moči, dokler se ga izrecno m pismeno ne odpove. Pravica odpovedi pristoja de-
fff. maja 1920), ker se nekoflčovane in nezadostno kolkovane vloge vračajo vložnika, kar mu napravlja stroške za poštnino ne glede na to, da se tudi rešitev zakasni. Pristojbina za splošne vloge na administrativne oblasti, na katere se želi pismena rešitev, znaša 12 K in sicer stalna kolkovna pristojbina za vlogo 4 K, pristojbina za pismeno odločbo pa 8 K.
Maske, pod katerimi se skriva klerikalna stranka v Jugoslaviji, so sledeče: Na Slovenskem »Slovenska ljudska stranka" na Hrvaškem „Hrv. pučka stranka*1, med delavstvom se imenujejo klerikalci „krščanske socijalce“ (rabili so tudi že ime „kršč. komunisti", seveda bolj odkrito bi bilo ime »krščanski kapitalisti"). Med kmeti na Hrvaškem si nadevajo ime „se-Ijačka demokracija*1, v Dalmaciji »Težačka sloga** in v Bosni „težaci“. (Pripomni se ie, da so vodje tega »katoliškega savcza“ sami znani s črnorumeno barvo pobarvani frankovci.) Pod zgoraj navedenimi imeni životari, skrivaje svoje pravo ime, klerikalizem. Delavstvo, delovanje klerikalizma ti jb znano, no spoznaj sedaj še njegove krinke.
šesti izkaz o prejetih zneskih za sklad, pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Ivan Grešak, rudar, Huda-jama-Laško, odračunal nabrani znesek ,245 K; kovinarji v Štorah so po sodrugu 'Mihevc odračunali 1165 K, kleparji tvrdke L. M. Eker 120 K, dobrotniki papirnice v Vevčah 560 K, delavstvo tovarne Keršič 209 K, nadalje so prispevali sodr. Tokan Ivan 50 K, Krofi M. 30 K, Novšak I. 30 K, Žvan B. 20 K, Pečnik K. 30 K, Bradeško 20 K, Alič Marija 10 K. Rejc Angela 10 K, Neimenovani 50 K. Skupna do danes prejeta svota znaša 46.155 K 70 vin.
Delavstvo tovarne bivše tvrdke Žabkar mi je povodom smrti mojega moža naklonilo znesek 256 K, ki ga je med seboj nabralo. Podpisana se za znesek omenjenim prijateljem lepo zahvaljujem. — Marjeta Hribar.
Med časom, ko sem se nahajal v preiskovalnem' zaporu, so živilski delavci in drugi prijatelji naklonili moji ženi znesek 209 K kot podporo, za kar se najtopleje zahvaljujem. — Leskovšek Alojzij, Celje.
Obvestil.
Vsem dopisnikom: Mnogi tovariši, ki pošiljajo dopise na »Delavca** ali pišejo pokrajinski strokovni komisiji, še vedno frankirajo pisma po starem. To nam povzroča precejšnjih izdatkov. Opozarjamo torej vse dopisnike, da se morajo pisma franklrati po eno krono, dopisnice pa po 60 vin. Odslej nezadostno frankiranih do-itpisov ne moremo več sprejemati.
Žepni koledar. Mnogi sodrugi, katerim smo poslali žepne koledarje za tekoče leto v razprodajo, nam dosedaj še niso poslali obračunov. Prosimo vse prizadete, da spravijo vsaj tekom meseca junija obračun' v red, ker bomo po preteku tega roka do-tičnike imenoma navedli in pozvali na plačilo. Tudi mi moramo plačati tiskarno in knjigoveza.
Vse one sodruge blagajnike, zlasti podružnice Unije slovenskih rudarjev, ki so s plačilom za naš list v zaostanku, prosimo, da tozadevne račune čimpreje poravnajo.
Celje. L. A., da tajništvo okrožne strokovne komisije posluje, smo bili že naznanil
MnSl Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 4 K.
Želodec Vam ni v red«? Nekaj pravih Fellerjevih Elza - krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. FeHer, Stubica donja, Elza trg št. 334, Hrvatska.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ..Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
HBjaMiWBwa mmmmm
sprejme
Levstikova ulica 19.
I
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10*—; za podgane in mISi K 10‘-; za ščurke K10’-; posebno močna vrsta K 20--posebno močna tinktura za stenice K 10*—; uničevalec moljev K 10‘—; praSek za uši v obleki in perilu K Sr— in 10 — proti mravljam K 10"—; proti uSem pri perutnini K 10*— praSek proti mrčesom K 6’— in 12 — ; mazilo proti ušem pri ljudeh K 5 — in 10—; mazilo za uši pri živini K 6 — in 10 —; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 10 —; mazilo proti garjam K 10-—
Pošilja po povzetju zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 6., Petrinjska ul. 8.
I
Hočeš postati govornik?
naroči „Ro6nl ipl«ontku, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20’—. Na* dalje se dobi kubična knjiga za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku
VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 1.
| = KAJO DELIČ  -----------------------------
draguljar in zlatar
Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4,
priporni« svojo
zlatarsko in draguijarsko delavnico
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlatovanje in posrebrovanje Itd. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh vzorcih in merah, uhane i. t. d.
Kupuje tudi zlato iu srebro ter plačuje po najviSjih cenah ali pa Izmenjava za novo « blago.
¥
IKITEUSKA TISKARN*
JHMU«aiiiiRflH«UHtuaimaR v«
L1U9M. FinMa ilica itn. i.
^ji.a rtgistrmjia udroga z satjao tam. -
Tiskovine za Sole, županstva In urade. Najmodernejše plakate la vabila - sa shode In veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-- Sur itd. itd. - v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA,
Sodrugi I	Zadružniki	I
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico II
Po,štni čekovni račun st 10.532.
Telefon interurbari St. 178.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
hranilnem oddelku hranilne vloge
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig. nejo zneske iz te vloge sele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 41/** 0. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad - 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemalo In Izplačujejo
vse podružnice Konsuuinega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
V Spodijji Siškl v Ljubljani; na Glinoah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., godna ni., Krakovski nasip; Rožna doliua (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela - Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje: SoStanj; na Koroškem. GuStanJ, Prevalje, Meiioa, Črna I, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; St. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; RuSe nad Mariborom; —	"""	 —	RogaSka	Slatina;	Radeče-Zidanmost. =r—■	—
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali
E a osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v jubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18.
Društvo ima na razpolago poitne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.