Poeamma Itovfflta RM %I# HardtPdnkenBote Uprava Klageuturt, Poettacb 118 / Uredaifitvo v Klagenfurtu / Naročnina (ae plaCa naprej) теаебпо z dostavo na dom RM 1,— (vkijućno KM 0,20 za donađalce) / Odjavo naroCbe tega llBta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 8. Krainbnrg, 27. Januarja 1943. Stalingrad - syetal zgled Ostrejši boj na manjšem prostoru Neizrečeno junaštvo naših vojakov Berlin, 26. januarja. Že več dni je ves Oemški narod s svojimi mislimi in občutki Pri četah na Vzhodu, kjer se je velikanska zimska bitka proti boljševizmu razvila na Vseh delih fronte do najbolj neizprosnih bojev te vojne. Čeprav stavijo bitke na severu, ob donskem loku in še dalje na jugu бе tako velike zahteve do junaštva naših čet, skoro ne moremo z besedami opisati žrtev branilcev Stalingrada, kateri branijo svoje položaje že dva meseca proti neprestano i^apadajočim boljševiškim masam, proti ar-Biadam oklopnjakov, proti bobnečemu ognju masiranega topništva. Že pred tedni 80 tukaj boljševiki podvzeli masiranje mo-(i' katero se je zdelo, da bo zadostno, da zavzame obrambni obroč nemških čet v ne-^aj dneh. Moskovska oddajna postaja je takrat naznanila, da je zlom odpora samo бе vprašanje nekaj ur. Medtam so pretekli tedni. Vkljub največjim pomanjkanjem, vkljub hudim dnevnim bojem, je odporna volja naših vojakov ostala nezlomljena. Postavili so se po robu vedno ponovno noviA privedenim masam sovražnih čet in novim oklopnjakom, novemu topništvu. Po brezuspešnem več-tedenskem napadanji! objavlja v nedeljo poročilo OKW, da se je položaj pri Stalin-STadu poostril radi nadaljnjega vdora moč-nin sovražnih mas od zapiada sem, ko se je pred nekaj dnevi posrečil prvi večji vdor. Sniisel teh velikih žrtev, ki jih doprina-бајо naši vojaki, opisuje Oberkommando der Wehrmacht s sledečimi besedami; Oni vežejo s svojim junaškim bojevanjem močne sovražne moči in že nekaj mesecev onemogočajo sovražne nove pošiljke na enem izmed najvažnejših oporišč, c S kakšnim neprekosljivim duhom vrše naše čete to nalogo, podaja poročilo OKW 8 stavkom: »Branitelji drže še vedno stalno kot svetal zgled najboljšega nemškega vojaštva vedno bolj zoženi obroč okoli mesta.« Ob urah tega strašnega boja gotovo ni bilo nikogar v vsej nemški domovini in pri evropskih narodih, ki si ne bi bil v svesti obsežnosti in usodne nujnosti te uničevalne Vojne proti boljševiški nevarnosti, ki bi se bila že davno razlila preko nemškega Rei-cha in ostalih evropskih držav, če ne bi bil Fiihrer sam v zadnjem trenutku pozval k protinapadu. 20 let je Moskva, kot je to Sedaj ugotovila sovražna stran, mobilizirala milijonske mase sovjetske orjaške države in jih oboroževala ob naraščajočem pomanjkanju, ki so ga trpele mase, za napad na Evropo, če je bilo tekom vojne že milijone boljševikov ujetih ali uničenih, če je bilo tisoče in tisoče oklopnjakov, letal in topov pokončanih na bojnih poljih in vkljub temu boljševiški bojni stroj meče vedno nove mase, vedno nove valove tankov in topništva, je to samo nov dokaz za velikansko nevarnost, ki je prežala na Vzhodu za vse evropske narode in katere bi nihče več ne bi bil mogel brzdati, če se ne bi bili postavili v bran boljševiški silovitosti po robu nemške armade s svojimi zavezniki. V tem smislu je junaški boj nemških branilcev v Stalingradu žrtev za obstoj celega nemškega naroda in ravno tako evropskih narodov. Kakor ta žrtev obvezuje vsakega posameznega Nemca in ga podžiga do skrajnih sil za delo, kjerkoli pač je, tudi ne bo doprinešena zastonj za Evropo, kajti vedeli bodo, da bije jo bitko junaki Stalingrada za Evropo. ^f^smrlna slaia šesle armade Odredi romunske 20. pehotne in. 1. itonjiške divizije se skupno z nemškimi tovariši bijejo do konca obrambne bitke Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. januarja objavilo: Obrambna bitka na Vzhodu se nadaljuje. Le na delih južnega odseka je sovražni pritisk mimogrede popustil. V zahodnem Kavkazu in na kubanskem ozemlju je lil dež in škodoval bojnemu delovanju. Slabejši napadi Sovjetov so se zrušili pred črtami nemških in slovaških čet. Med Maničem in Donom smo z lastnim nasprotnim napadom pridobili postavljene cilje proti žilavo se bojujočemu sovražniku. Na ozemlju med Donom in Donecom bo Sovjeti na južnem krilu napadali le 8 slabe jšimi silami. Napade smo odbili in lastne položaje zboljšali. Da skrajšamo fronto smo po načrtu in brez sovražnega pritiska izpraznili mostišče Voroneš. Na odseku južno od mesta je sovražnik napadel na široki fronti, a bil krvavo odbit. Južno od jezera Ladoga so se podnevi in ponoči izjalovili močni, po oklopnjakih podprti sovražnikovi napadi, deloma v hudih bojih od moža do moža. V Stalingradu pridobiva 6. armada v junaškem in požrtvovalnem boju proti silni premoči nesmrtno čast svojim zastavam. Odredi romunske 20. pehotne divizije in prve konjiške divizije se skupno s svojimi nemškimi ♦ovariši bijejo do zadnjega in so v polni meri deležni te slave. Iz severnoafriškega prostora javljajo samo krajevno bojno delovanje. Lastne zadnje čete so zavrnile sovražne izvidniške sunke. Bojna letala so bombardirala pristanišče in letališče Tobruk. Zimska bilka \ neimanjšani irdoli Uspešni nasprotni napadi -16 oklopnlakov med Donecom In Donom uničenih Oberkommandc der Wehrmacht je dne 24. januarja objavilo: Zimska bitka na Vzhodu traja z nezmanjšano silo. V teku načrtnega skrajšanja južne fronte so bili boji v severni Kavkaziji preloženi na kubansko ozemlje, kjer so se tudi včeraj izjalovili slabejši napadi Sovjetov. V zahodnem Kavkazu so nemški gorski lovci in romunske čete, ki jih je zračno orožje učinkovito podpiralo, vrgle sovražnika, ko je vdrl, na njegov izhodni položaj nazaj. Ob spodnjem Domu je uspelo nemškim brzim odredom, prijeti močnega sovražnika v boku in ga ob najtežjih zgu-bah ljudi in materiala vreči nazaj proti vzhodu. Pri Stalingradu se je položaj poostril po nadaljnjem vdoru močnih sovražnih mas od zahoda zem. Kljub temu so branilci še vedno nezlomljeni kot svetel zgled najboljšega nemškega vojaštva držali vedno ožji obroč okrog mesta. S svojim junaškim naporom vežejo močne sovražne sile in preprečujejo sedaj že več mesecev sovražne nove pošiljke na enih izmed najvažnejših Leto 8. točk. Ravnotako se Je zrušil med Donecom in Donom besni naskok močnih sovražnih sil ob hrabrem odporu nemške divizije oklopnjakov, ki je v teh bojih uničila 16 oklopnjakov. Jugovzhodno od Umenskega jezera je bila ugonobljena neka že več dni obkoljena sovražna skupina sil. V bitki južno od jezera Ladoga so valovali boji sem in tja. Fronta je na vseh mestih vzdržala sovražni pritisk. Na novo pripeljani polki so vrgli sovražnika iz vseh, položajev, v katere je vdrl dan poprej. Zapadno od Tripolisa včeraj razven iz-vidniških sunkov ni bilo nobenih posebnih bojnih dejanj. V Tuneziji so spodleteli sovražni napadi proti vrhovom, ki so jih zavzele nemške in italijanske čete v zadnjih dneh. Pripeljali smo številne ujetnike in uplenili vojni material. Pri nekem nočnem napadu zračnega orožja na pristaniško ozemlje Bdne so nastali obsežni požari. Pri podnevnih in nočnih napadih proti krajem v zasedenih zapadnih ozemljih in v zapadni Nemčiji smo sestrelili 16 letal. Brza nemška bojna letala so podnevi metala bombe težkega kalibra na v vojni važne cilje ob južnem angleškem obrežju In z obstreljevanjem z krovnimi orožji zažgala nek preskrbovalni obrat. London se hoče prikupiti Moskvi Prehiteti hočejo USA Bern, 26. januarja. Medtem ko so se Amerikanci pečali z načrtom ožjega sodelovanja s Sovjetsko unijo in čungkingom, menijo nekateri angleški časopisi, da morajo Amerikance prekositi. Že »Observer« je s poudarkom izjavil, da »pripada v teh vprašanjih iniciativa brezpogojno Angliji in ne USA, ker imajo te manj interesov, ki se križajo z enakimi Sovjetske unije«. ' Sedaj zahteva tudi »Daily Herald« raz-čiščenje sodelovanja posebno med Anglijo in Sovjetsko unijo. »Dogodki v Severni Afriki so pokazali«, tako piše trobilo angleške delavske stranke, »da tudi tukaj niso zadosti povpraševali za svet.« časopis zahteva med drugim formulacijo »jasne evropske politike«, seveda z vpoštevanjem želj Moskve, in zahteva potem močnejše sousmerjeno sodelovahje med USA, Anglijo, Sovjetsko unijo in Cungking-Kitajsko^ Gre predvsem za ožje vojaško sodelovanje, dočim so omejili doslej Amerikanci svoje zahteve na stvoritve »Sveta štirih glavnih zaveznikov«. Angleži poskušajo tudi vzbuditi vtis, kot da so v Londonu prej pripravljeni do usluž-nosti tudi v političnih vprašanjih kot v USA. London zopet enkrat razkriva, kot vendar kaže ta prikriti poskus političnega! manevriranja, da je pripravljen Evropo роч novno izročiti v roke boljševikom. -yy'-.v . k..::.: ... O d Str el j eni s o v r a in i jekleni k oloai iz Amerike pred glavno nemško črto. Grenadirji so popravili top, da streljajo na boIjSevike. (PK.-Aufaahme: Kriegsberichter Lesemaim Н.Њ, Mj, Stražar na mostu poledenele podmornice' pred ameriško obalo na pomorskem kriiarjenju. - *iPK.-AufnaImie; KriegAeriohter JUefer, H.H., M-i stran 2. — 8tev. 8. KARAWANKEN BOTE Sreda, januarja 1S48. 20 let bede - za то|по obopoževanle proti Evropi Ameriški novinar poirliije velikansko prevaro ljudstva po sovjetskih mogotcih ženeva, 26. januarja. Pod naslovom »Kaj se dogaja v notranjosti Sovjetske un>jo?« pravkar prinaša Londonski »Daily Mail« zanimiv članek znanega ameriškega časnikarja Grabnerja. V Sovjetski uniji — tako se glasi — visi za inozemca vedno kaj takega v zraku. Vedno ima občutek, da je zasledovan in nadzorovan. Ce imamo obisk v hotelski sobi, se celo tam samo šepeta. Je stalna navada, da so samo Sovjeti raz-pravljali z inozenici v uradih. Vsi drugi so se bali, da jih ne smatrajo za agente in jih ne zapro. Časnikar prihaja na koncu svojega poročila o doživetem do značilne ugotovitve; »Dvajset let je moralo prestajati rusko ljudstvo nepopisne trdote, dočim se je država oboroževala za vojno.« ' Nek ruski komisar je odgovoril na vpra-ianje, zakaj so delavci v Sovjetski uniji takt) slabo plačani in tako slabo prehranje-vani in če ni morda to »osovraženo izže-manje« dozdevno tako strastno pobijanih kapitalističnih sistemov, s sledečimi, točno naučenimi besedami: »Delavec Sovjetske unije no dobi svoje mezde popolnoma, presežek ostane v rokah pr&letarske države in ■ga uporabi ta za potrebe socialistične obnove v interesu ravno delavskega razreda samega. V RSSR ni izrabljanja, kajti država sama je proletaraka. Proletariat pa vendar ne more samega sebe izrabljati!« S to židovsko sofistiko se je Sovjetska unija že 20 let, v katerih je državni kapitalizem nepredstavljive izmere oblačil milijone ljudi raznih ljudskih rodov v cunje, jih izpostavljal stalni lakoti in jih obdal z živce uničujočim vohunskim sistemom, obo-roževala v velikanski meri za načrte boljševizma za zavojevanje sveta, kakršnega oboroževanja dotedaj svet še ni videl. To je torej bil takozvani »presežek«, kateremu je moral žrtvovati delavec v Sovjetski uniji svoje človeka vredno življenje. številni nemški vojaki so se morali čuditi kaj zamorejo storiti primitivni nasilni ljudje s pomočjo lažnivih marksističnih miselnosti iz prvotno dobrodušnih in dostojnih narodov. Če danes kak politruk da kolikor toliko izobraženemu sovjetskemu državljanu kak nalog, ga ta nemo in stupidno izvrši. Ljudje so prestrašeni in boječi. Najrajši se pogovarjajo šepetaje, ker ima nepremišljena, beseda lahko strašne posledice. Vilic, nožev, pribora, okenskih šip, pohištva, oblek in še mnogo drugega, kar je za vsakega kolikor toliko civiliziranega človeka samo ob sebi razumljivo, skoroda nima masa naroda v Sovjetski uniji. Zato so pa boljševiki konstruirali po angleških in ameriških patentih z uporabo strokovnjakov iz vseh dežel sveta svoje oklopnjake, za ta namen ustanovili velikanske tovarne, napravili velikanske množine metalcev granat in postavili napadalno vojsko, ki naj bi preplavila svet. Samo brezdušni sovjetski priganjalni sistem, ki je napravil iz delavnih ljudi objekte brez volje fanatične iz-rabljalne metode, je onemogočil, da se ni v teh 20 letih dosegel zaželeni cilj. Kot ni bilo drugače pričakovati, so prekinili neorganiziranost, pobijanje ljudi in lakote ponovno zaželeni razvoj. Sicer bi bilo celo nemški oboroženi sili težko, da bi se upirala in premagala tako brezobzirno oboroženega velikana. To dejstvo moramo imeti pred očmi, če danes motrimo poročila o težkih obrambnih bojih naših vojakov na vzhodni fronti. Kot ameriški časnikar v svojem poročilu iz Sovjetske unije namigava, se je med tem še povečalo trpljenje sovjetskega prebivalstva. Od izbruha vojne vlečejo boljševiški mogotci iz podjarmi jenih narodov zadnje in prav zadnje delavnih uspehov in jim prisojajo nepredstavljivo pomanjkanje in napore. Gotovo so sovjetski narodi na takšno tlačen je navajeni. Toda enkrat mora biti tega konec, ker postaja groza in samouni-čevanje strašnejša kot vsaka duševna bol. Potem je pa vsekakor boljševizem izveden do svoje zadnje posledice. Uspešen prolinapad ob Donii Brez primera hudi boji za Stalin Brad - Tripoiis brez boja izpraznjen Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. januarja objavilo: Sovražni napadi v vzhodnem Kavkazu so se izjalovili. Odmikanje v severnem Kavkazu se vrši po načrtih. Na ozemlju ob Donu smo v hudih in premenljivih bojih odbili številne napade Sovjetov. Nasprotni napad odredov nemške pehote in oklopnja-kov je vrgel sovražnika daleč nazaj proti vzhodu. Stalingrajbki branilci so se ves včerajšnji dan v heroični borbi upirali veliko močnejšemu soWažniku. 20 oklopnja-kov je bilo uničenih v boju od moža do moža. Globok sovražni vdor v obrambno fronto sme prestregli z naporom vseh sil. Težki obrambni boji ob prednjem tolju Dona in južno od jezera Ladoga še trajajo. Nemško-italijanska armada oklopnjakov, Pri SSalingradn se junaško branijo Težite sovražnikove zgube oidopnjaliov - Boji zadnjih čet v Severni Afriid Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. januarja objavilo: V južnem odseku vzhodne fronte so se nemške čete ubranile sovražnika, ki je na vsej fronti poskušal predreti, pri čemur so imeli Sovjeti visoke zgube, in na nmogih mestih prešle v nasprotni napad ter vrgle nasprotnika nazaj. Neka divizija oklopnjakov je pri tem z odločnim sunkom razbila močno sovražno skupino pehote. V vzhod-hem Kavkazu so se nemške čete v okviru gibljivega vodstva boja po načrtih odstavile od sovražnika. Po nasprotniku ozko obkoljena in močnemu sovražnikovemu pritisku trdovratno se upirajoča skupina nemških sil v Stalin-gradu je imela tudi včeraj težke boje z ve-» hko močnejšimi naskakujočimi silami Sovjetov. Kljub junaški obrambi branilci Sta-lingrada niso mogli preprečiti vdora od za-pada sem, kar jih je prisililo, da so lastne položaje potegnili za nekaj kilometrov nazaj. V boju od moža do moža je bilo uničeno večje število sovjetskih oklopnjakov. V velikem donskem loku in na srednjem toku Dona trajajo težki premenljivi boji. Krajevna sovražnikova podjetja v srednjem odseku fronte in jugovzhodno od Ilmenske-ga jezera so se izjalovila. Pri Velikijem Lu-kiju smo odstrelili 18 oklopnjakov. Južno od jezera Ladoga so se zrušili silni napadi Sovjetov ob odločni obrambi naših čet. Sovražnik je zgubil tukaj 14 oklopnjakov. V Severni Afriki sta bila po uničenju za vojno važnih naprav izpraznjena Misurata in Homs. Zadnje čete so v trdovratnih bojih odbile za njimi pritiskajoče sovražne sile. V Tuneziji smo nad&ljevali uspešna lastna podvzotja, zavzeli številna sovražna oporišča in ugonobili sovražne skupine sil. Nemški lovski letalci so z uspehom napadli železniške cilje in sestrelili tri britanska lovska letala. - Boj z velikim sovražnim konvojem pred severno afriško obalo je imel nadaljnje uspehe. Nemško-italijansko zračno orožje je potopilo pet tovornih ladij s skupno §6.000 brt in poškodovalo 12 prevoznih ladij deloma tako težko, da se mora pet izmed teh ladij smatrati za zgubljene. Slabe sile britanskega zračnega orožja so včeraj v večernih urah brez načrta bombardirale zahodno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube, v stanovanjskih četrtih so nastale škode na poslopjih. Po obrambi lovcev in protiletalskega topništva je sovražnik zgubil devet letal. Roosevelt&vl novi možje v Alžirju Bern, 26. januarja. Bivšega francoskega notranjega ministra in veleposlanika Pey-routona, katerega je poslal Roosevelt kot svojega zaupnika v Severno Afriko, je po poročilu »Exchangeja< iz Alžirja imenoval Giraud za generalnega guvernerja Alžirja. Za osebnega zastopnika Roosevelta v Alžirju je bil imenovan Žid Samuel Reber, visoki funkcionar državnega departmaja in generalni ravnatelj za zunanje zadeve. ki se je ubranila težkih sovražnih napadov, se j^ v pretekli noči po načrtih odstavila od nasprotnika. S to premaknitvijo proti zahodu je bil Tripoiis izpraznjen brez boja potem, ko so bili spravljeni iz mesta vse zaloge in celokupni vojni material in je bilo razdejano pristanišče. Na tunezijskem bojnem prostoru potekajo lastna bojna dejanja Ugodno. Neka močnejša sovražna skupina sil je bila obkoljena in rešilni ppskusi odbiti. Ob živahnem obojestranskem zračnem delovanju je bilo nad Sredozemljem sestreljenih sedem sovražnih letal. Pri podnevnih napadih na obalo zasedenih ozemelj je sovražnik po lovcih in protiletalski obrambi zgubil 17 letal, pretežno bombnike. Posamezna britanska letala so v večernih urah 22. januarja posamič odvrgla bombe na zahodno nemško ozemlje. Nemška bojna letala so v noči napadla za vojno važne naprave na južni obali Anglije in na ozemlju stočišča rek Tees in ,tyne. __ Zopet en čungi(ingšl(i general preklopil k Narodni Kitajski Nanking, 26. januarja. General Hsiang čin Cuan, šef urada za javno varnost v čungkingški pokrajini Kiangsu, je zapustil od čungkingške vlade kontrolirano ozemlje in se priključil kitajski narodni vladi v Nankingu. Prispel je že v Sanghaj. Narodno kitajski general Vuhvaven je izjavil pred nekaj dnevi, potem ko je s 40.000'možmi prestopil v tabor nankingške vlade, v nekem razgovoru pred več kot 100 dopisniki osovine in nevtralnih držav, da je v trenutku, ko je prestopil od Cungkinga k Nankingu, obenem zavil v oso vinski tabor. V zadnjih šestih letih je pomotoma menil, da je vojni cilj Japonske uničenje Kitajske. Sedaj pa je prišel do prepričanja, da je Japonska dejansko rešiteljica Kitajske. Radi velikanske komunistične nevarnosti na Kitajskem se ne smemo bati nobenega truda, da se pouči kitajski narod o pravem pomenu komunistične kuge. Podmornice - porok končne image Mesec za mesecem million brt zgub ženeva, 26. Januarja. »Velika in neizmerna nevarnost za vojskovanje leta 1943. je nemška podmornica«, piše »Evening News« dne 11. januarja v svojem uvodniku. Celo če tu in tam nasprotniki osi mislijo, da so za mal korak naprej, ne preide noben dan, da ne bi bil angleški narod na to opozorjen, da gloda bitka za življenje in smrt — podmorniška bitka — na mozgu Anglije in tudi ostalih zaveznikov. Kaj je bilo strašno spoznanje pri zadnjem napadu na angleški konvoj? Poleg skoro strašnega števila podmornic, ki štiri dni in štiri noči niso popustile niti v napadu niti v zasledovanju konvoja, so bili celi roji podmornic, ki so šle*daa in noč, noč in daa za svojim I plenom in ga tudi dobile. Za Nemčijo bo 1943. gotovo leto, v katerem bo vedno več podmornic poslala na sedem svetovnih morij, ki 80 porok za končno zmago. Kajti čeprav morajo trenutno voditi nemški vojaki na vzhodni fronti najtežje boje, jim bo prihodnja pomlad nudila priliko, da sovjetske armade uničujoče porazijo. Na kopnem, v zraku in na morju bodo morali nasprotniki osovine potem voditi zoper močnega sovražnika bitke, kot jih še ni bilo, in sicer zoper sovražnika, ki ima v načrtu še nadaljnje gotove cilje. Vznemirjenje radi razvoja podmorniŠke vojne se stalno stopnjuje v Angliji. Pod naslovom »Hitlei; lahko še zmaga« objavlja FUhrer Je poslal pesniku Wilhelmu Schafer-ju ob priliki njegovega 75 rojstnega dneva prisrčne čestitke. FUlirer je z nekim državnim zakonom objavil odlok, da se Izroči prevoz bolnikov na področju civilnega zdravstva Nemškemu Rdečemu Križu. O priliki podpisu aem'SUo-Jnponskoga gospo-darskegu dogovora je FUhrer ob prisotnosti Relchsminlstra des Auswartigen pl. Ribben-tropa sprejel japomlcega veleposlanika v Berlinu Osh'nio in Ж z njim dalje časa prisrčno ra/?ovar |al. f j Te dni je, k^or zvemo, prišlo v Rim odposlanstvo tunezljske nacionalistične stranke, največje v deželi, ki jo vodi znani tunezijskl politik Bura Qulba, da bo vršilo razgovore z italijanskimi državnimi mesti. Kitajska nacionalna vlada namerava na novo organizirati bojne sile za zahteve vojnega časa in bo reorganizirala armado. Ob obletnici osvoboditve Izpod bolj- ševlške vlade se vrže v vseh mestih barcelonske pokrajine patr.'otične slovesnosti. 200 *vf4l«klh trgovskih ladij 8 skupno to-nažo 800.000 brt., ki tvorijo eno šestino celokupnega švedskega trgovskega brodovja, je doslej postalo žrtev vojne. Pri tem so že upoštevane nove ladje, ki so bile Izza Izbruha vojne puSčene na morje In postavljene v službo. Znaten del zgubljenih ladij je plul na račun Anglije In USA. Republika Clle je prekinila diplomatske In finansijske zveze s silami osi. Senat je odobril sklep državnega predsednika. Ko so zaznali za ta sklep senata, je prišlo na več krajih države do protestnih manifestacij prebivalstva, deloma tudi do krvavih spopadov. Časopis "^Ul-taniis Noticias«, ki poroča o teh nemirih, opozarja pri tej priliki na svoječasno napoved bivšega državnega predsednika Alessondria, da bo moral prekinitev odnošajev do osovine čilski narod »plačati s krvjo in bedo«. Anglefika admlralltot.ii objavlja, da je smatrati podmornico »Traveller« za zgubljeno. Podrobnejših navedb o podmornici ni javila. Naj-brže gre za enoto najnovejšega tipa, ki je bila izgotovljena že med "ojno. Južnoafriški ministrski predsednik Smuts Je v petek sporočil južnoafriškemu parlamentu, da znašajo od izbruha vojne dalje južnoafriške zgube mrtvih, ranjenih In ujetih 16635 mož. Po njegovih navedbah sestoji "^o število iz 1115 mrtvih, 12.748 ujetih in 2,772 pogrešanih. V soboto sta prispeli v pristanišče Gibraltarja dve težko poškodovani prevozni ladji. Mrtvece In ranjence so Izkrcali na kopno. Kakor je objavil v četrtek vojni departтп& USA, se je в štirlmotornlm prevoznim letalom, ki je strmoglavih) pred Nizozemsko Gvinejo, ubilo 26 potnikov in devet članov posadke. Posadka je bila večinoma ameriško o*eh1i?. Letalo je imelo smer.grotj, Juž^ Afriki. »News Chronicle« v petek uvodnik, v katerem se med drugim glasi; »če Hitler dobi pomorsko vojno, ga ni moči na celini več premagati. Kajti da bi na celini zmagali, moramo zavarovati naše zvezne črte. Če pa Hitlerja na celini ni moči premagati, ga sploh ni moči premagati.« Reuterjeva agencija je objavila v noči na petek neko poročilo iz Washingtona, po katerem cenijo zgube ladij Angležev, Se-verhoamerikancev in siceršnjih »zaveznikov« radi sovražnega delovanja na 1 milijon brt mesečno. Anglija le baje zgubila 98 rnšilcev Stockholm, 26. januarja. V zvezi z objavo britanske admiralitete o zgubi rušilca »Waxtridge« se peča londonski list »News Chronicle« s priznanimi zgubami britanskih rušilcev od izbruha vojne. Po tem je Anglija zgubila vsega skupaj 98 ladij svojega brodovja rušilcev, ki je obsegalo v decembru 1939. leta 173 edinic. Ta primerjava kaže, tako piše list, izmero zgub kakor tudi težavno nalogo, ki jo imajo opraviti rušilci na svetovnih morjih. Pa tudi s to številko je Anglija priznala le en del rušilcev, ki so bili res potopljeni. Anglija prosjači pri dominlonlli brez uspeha Stockholm, 26. januarja. Angleška vlada je v zadnjih tednih nastopila novo prošnjo pot do domionov, ki je bila doslej brez uspeha. V februarju 1942. leta na zahtevo Londona po kanadski vladi na razpolago stavljeni podarjeni fond v višini 1 milijarde dolarjev za finansiranje vojnega vodstva je že izčrpan. Koncem preteklega leta je poskušala Anglija pridobiti kanadsko vlado, da ji »podari« novo milijardo dolarjev. Po zadnjih poročilih pa Kanadi niti na um ne pride, da bi izpolnila to željo Anglije, ker postaja finančni položaj Kanade zaradi vedno večjega nazadovanja pridobivanja zlata vedno slabši. Angleška vlada se je nato obrnila na druge domione, predvsem na južno Afriko in Avstralijo. Pa tudi tukaj je naletela na odpor. У.Пи* ипД Urufk NS..(Jsuv«rlag Ui.,1 Uiuokeiel klMKPiirurt - VerlgKaleiter: Dr. Emil Heitjan. -- Hsuptschriftleiter: E>iedrich SewtmmwL • Zurzeit ist Ajizeixeiiliste lir.l gUltig. 27. tannarja 1948. KABAWANKEN BOTE stran 8. — Stev. 9. Jnjna potreba"" spremnega varsli/a za koni/oje stalen vtis podmorniških uspehov Stockholm, 26. januarja. Mornariški so-trudnik švedskega časopisa »Dagens Ny-heter« se peča v nekem članku s podmor-oiško vojno in opozarja na to, da so do-■egle nemške podmornice v zadnjih šestih Biesecih pomembne uspehe in da vse kaže na nadaljnjo poostritev podmorniške vojne. Iz nemških uspehov se posebno opazi uničenje zavezniškega brodovja tankerjev pri Azorih dne 12. januarja, kar je bilo zelo neugodno za Sevemoamerikance v Severni ■Afriki. Medtem ko so vojaki in oklopnjaki 2a prevoz preko Atlantika potrebovali več tonaže in pojačanega konvojnega varstva, 80 bile nemške podmornice, katerih število navajajo švedski strokovnjaki s 500, stalno izboljšavane. Odgovorni možje na sovražni strani se pečajo vedno bolj zaskrbljeno s to nevarnostjo, katere niti več ne poskušajo zanikati. šef angleške mornariške delegacije v Washingtonu, admiral Noble, ni povedal ničesar novega, če je označil podmorniško ne- varnost kot »zelo resno«. Zahteval je več ladij za konvojsko varstvo. Vojne ladje, »ki jih zelo nujno potrebujemo«, se morajo takoj po dograditvi staviti v službo. V isti rog trobi šef ameriškega vojnega informacijskega urada Elmer Davis. Poudaril je, da je smatrati podmorniško nevarnost še za dolgo časa za zelo resno. Nemške podmornice so dosedaj januarja na Atlantiku potopile več zavezniških ladij,. kot v prvih dvanajstih dneh decembra. Davis pa se je branil, da bi sporočil številke potopitev. "Toda skrbi ne delajo samo potopitve, temveč tudi poškodovanja ladij. Ameriški časopis »Fairplay« poroča, da so angleške ladjedelnice tako zelo preobložene s popravili, da se lahko popravijo samo poškodbe, ki neposredno ogrožajo varnost ladje. To pa pomeni veliko nevarnost, kajti čim dalje se odlagajo ostala popravila, tem več dela je kasneje potrebno za njihovo popolno popravilo. vj-ts - % K velikemu uspehu naših podmornic proti konvoju tankov za Severno A i r i k o Velikansko ognjeno morje in goste dimne oblake, tako vidi posadka podmornice toT* pedirani sovražni tanker. (PK.-AuTnahme: Kr egsberichter Meisinger, PBZ., M.) Držama posestva Ukrafine i nemški režiji Celokupna površina znaša 6,300.000 ha Kot povsod v Sovjetski uniji, so boljše-viki tudi v Ukrajini uvedli kolhoze in sov-hozo. Nekdanjo lastno zemljo kmetov so razlastile občine, oz. je to storilo več občin ali vasi in so jih nazvale kolektivna gospodarstva, kolhoze, na katerih je bivši kmet sedaj moral tlačaniti kot proletarski poljedelec ali pa so iz večjih posestev, do-nien itd. napravili državna posestva, sov-hoze (sovjetskoje hozjajstvo — sovjetski gospodarski obrat). Obe vrsti, tako kolhozi kot tudi sovhozi, sta bili oblike, ki nista imeli prav nič skupnega z resničnimi socialnimi zahtevami, temveč sta služili izključno in samo dvema glavnima namenoma: maso naroda potlačiti na kolikor mogoče nizko enako višino in jo tako držati na uzdi in potem pridelke polja in dela izrabiti za oboroževanje z vsemi njemu slu-žečimi gospodarskimi odseki s končnim ciljem; svetovno revolilfcijo. Državna posestva bodo nrcjcna po neniSkih načelih Nemško poljedelstvo je stalo pred velikansko nalogo, da napravi iz nekdanjih Sovhozov racionalne poljedelske Veleobrate, državna posestva, urejena po nemških načelih, torej vzorne obrate, ki naj ne prehranjujejo samo fronte, dežele in tudi domovine, temveč naj s svojim zgledom osrečijo tudi ostalo deželo. Kar je na-Slo, je bila absolutna praznina, požgane ruševine. Umikajoči se boljševiki so povsod, kjer so le imeli količkaj časa, vse uničili, kar je bilo sploh možno uničiti, poklali so živino in jo razgnali, ljudi odpeljali. Samo tam, kjer je nemški vojak presenetil bolj-Gevike v svojem bliskovitem prodiranju, se je še nekaj našlo. Nekaj zanemarjene živine, morda celo nekaj podlage, iz katere se je lahko za silo dalo sklepati o sestavi obratov. Ravno te podlage so bile odločime Važnosti. Razen opustošenih obratov, maj- hnih ostankov živine, je bilo povprečno 5—6 delavcev na vsakih sto hektarjev zemlje. Teh 5—6 delavcev naj nadomesti od boljševikov uničene stroje, ki so v vsakem veleobratu nujno potrebni, do 80% s svojim ročnim delom! Poldrugo leto je poteklo. S pravo obsedenostjo se je vživel nemški poljedelec v njemu povsem tuje razmere, je z avtomobili pripeljal domače delavce iz obljudenih okrajev v uničene, je z neizrečenimi težavami iz nekoliko delov deset ali še več uničenih strojev »napravil« novega v domačih kovačnicah, ki imajo skoro samo orodje, ki so ga sami napravili in zbrkljali. In je to izvršil. Danes nemški vzorni obrati Po osemnajstih mesecih so državna ukrajinska posestva na najboljši poti, da postanejo to, kar se je zdelo nemogoče, namreč vzorna posestva po nemškem pojmu! Stavbe so, v kolikor je bilo to sploh možno, večji del popravljene. Tudi nove stavbe niso samo zamišljene v načrtu, temveč se že grade. Opekarne, mlini in drugi slični obrati delajo in tudi stanje živine se je izredno hitro dvignilo, kar je zasluga izvrstnih ukrepov umnih nemških živinorejcev. Posebno pažnjo se umevno posveča obdelovanju polja. Nemški go-jitelji semenja so poroki, da bo kar najboljše rodila blagoslovljena črna zemlja. Poleg gospodarskega napredka tudi niso zanemarjali socialnega vprašanja. Domačemu kmečkemu delavcu so na razpolago zdravstvene naprave, skupne kuhinje itd. Ima deputatno zemljo in poskrbljeno je, da si lahko nabavi po nizkih cenah tudi potrebne stvari — v kolikor je to sedaj v vojnem času možno. Do 80.000 ha velika posestva Nekaj številk more poudariti važnost državnih posestev v Ukrajini. V celem je 2215 državnih posestev, poleg malih obratov in posestev srednje velikosti so kol osi do 80.000 ha površine! Povprečno pa merijo po okoli 2850 ha. Celokupna površina znaša 6,300.000 ha, torej nekako toliko, kot Belgija in Nizozemska skupaj. Skoro šest in pol milijonov hektarjev povečini najboljše zemlje sveta. Nemška pridnost, nemška dejavnost in smotrno znanje so poživeli in spravili v zagon težavno in sedaj enotno izgrajeno aparaturo državnih posestev — velikansko polje je za Evropo pridobljeno, podani so najboljši izsledki za bodočnost. 01|ш1пј razliolnihi i slmln Unqlife X X , Zagreb, 26. januarja. V navzočnosti hrvatskega zunanjega ministra so izročili tukajšnjim dopisnikom po zunanjem ministrstvu izdano sivo knjigo, ki dokazuje banditstvo na hrvatskih tleh. Zunanji minister je pojasnjeval ta dokument, ki se opira izključno na uradne vire. Definiral je pokret četnikov in komunistov glede njegovega značaja, izvora in namena in je med drugim razložil, da je razcepljen na dva dela : eden pod vodstvom polkovnika Mihajlo-viča, ki ga animira »jugoslovanska« emigrantska vlada v Londonu in komunistično partizansko gibanje, ki stoji pod poveljstvom kominterne. Banditske skupine, ki so prvotno med seboj sodelovale, so se kasneje ločile. Needinost med Londonom in Moskvo o jugovzhodnih evropskih vpraša-,--- njih зе je pokazala tudi v odnošajih med obema banditskima skupinama. Zunanji' minister Lorkovič je opozoril na z dokumenti podprto odgovornost angleške vlade, ki moralično in finančno podpira ta-kozvano jugoslovansko vlado, da vzdržuje z lastnimi agenti četništvo na Hrvatskem. Na ta način je jasna vrednost, katero pripisujejo v praksi tako zvanim človečanskim idealom, o katerih govori angleška propaganda. Siva knjiga, tako je poudaril minister, objasnjuje praktično uporabo altant-ske karte in pojasnjuje to, kaj smatra an-glosaško-sovjetska zveza kot svobodno demokratsko človečanstvo. Hrvatski narod, ki gre po poti svoje tradicije, ostaja tudi sedaj zvest svoji historični misiji, obrambi civilizacije, in je odločen, da se bojuje skupno s svojimi zavezniki do končne zmage. London ne bo vesel novih ozemelj Obkro^evuini poskusi v Afriki brez uspeha Bern, 26. januarja. Po angleških četah nanovo zasedeno tripolitansko ozemlje — med tem v poročilu OKW omenjena kraja Misurata in Homs — se mora resneje presojati, kot bi se to morda zdelo pri površni presoji. Zavezniško vojaško vodstvo v Severni Afriki stoji pred nalogo, ki bo zahtevala prav posebnih naporov od aliiranih čet. Ne sme se tudi prezreti tako pravi angleško poročilo, da so se izognile osovinske čete vsem Montgomeryjevim obkroževal* nim poskusom. S tem je deloma neposredno, deloma posredno priznano, da so se osi-šču popolnoma posrečili odmikalni manevri. Aliiranci skoro ne bodo mogli resno preprečiti nevarnosti neposredne zveze, da, sklopitve obeh, v Tripolitaniji in Vzhodni Tuneziji stoječih armad osi — tako poroča neko angleško poročilo iz Londona. Taka pridružitev — tako javlja poročevalec »Evening Standarta« — bi v Severni Afriki po mnenju tamošnjega glavnega stana aliirancev »ustvarila najtežji taktični položaj, pred katerega so bili sploh kdaj doslej aliiranci v Severni Afriki postavljeni.« Če so vzdržale čete o sovine nekaj mesecev v Tuneziji, je postal ničev od aliirancev v Severni Afriki zasledovani načrt, da se napravi to ozemlje za napadno bazo zoper Evropo. Neko nadaljnje angleško poročilo še enkrat opozarja na to, da imajo čete osi v Tuneziji vsaj napram ameriškim četam več bojnih skušenj. Naslednji boji ne bodo ne samo izredno težki, temveč ravnotako polni zgub za aliirance. Angleži in Amerikanci pri tem »opozarjajo na prednost skrajšanih front in dovoznih črt na strani osi«, kar bo v bodoče vedno bolj važno. ШШ' ' - . -< k : '::/:: -4'''........\ \ .' r Л , .? ■ ■ I ' i Sovjetsko o r o*z j e zoper Sov j ete 2 municijo vred uplenjeni sovjetsKi metalec Sranat uporabijo nemški gre^adirji v boju Soper sovražna gnezda ostrih strelcsv, Eriegsberichter Schlaudraff, HH., M. Oktopnjaški grenadirji napadajo Slika o težkih obkroževalnih bojih pri Toropecu. Oklopnjaiki grenadirji ao sedli na svoje oklopnjake in prodirajo proti boljievikom. Pozorno opazujejo bojno pokrajino, da lahko vsak čas skočijo z voza in napadejo. (PK.-AuinahnM: ff-Knegab*ricbter Ftiiach, ScA, И.) Bila sta zraven Dva grenadirja, ki sta se bojevala v kotlin-ski bitki jugovzhodno ad Toropeca iit sta sovražnika premagala. Eriegsberichter Hermann, Sch., 2L Bette I. — Nr. И. KAPAWANKTM BOTE Mittwofh 27. 'Tlti'.ner 194S. Der liebe Gott von Amerika] .Gode own country" - Der Yankeegott und die Geschfilte - Der „gebenedeile" Stalin | Dl* Nordamerik*ner brflsten ildi d»mlt, tmter •Intm bcsondcrcn gottlichcn Schmie zu stchcn; sie reden gerne von Ihrem Landc als von ,Gods own country . Wir findcn in der Tat in den Vcrclnigten Statten eine eigcntiimliche mit dem Quakcrtum vermischte puritanlsche Tradition die iie fur Kcli-jlositat haltcn und die sie dazu verleitet den Gott-begriff mit Gesdiaftemachcrei r.u verqulcken. Dicse Tradition nimmt ihren Ursprunj; vom Jahre 1620. lis die ersten Turitaner auf der ..Maydower" in der Bucht von Massachusetts landeten. Si? crklarten oamali, da6 ihnen Gott das gjnze l.and iibereijnet habe. Wer ihnen dicsen Besitz streitij nadie. der versiindije sich an Gott. So jjeschah es denn audi, onS dret Jahrć nadi der l.andun?, «Is es hieS. dafi die Indianer einen OberfaP auf die puritanisdie Ge-meinde planten, der Geistlidie Milan Standish die Hiiuptlinge zu ciner Beratung cinlud. Kaum abet. daB die „Heiden" den Rium betrctcn batten, licR er die Turen verrnmmeln und die Indianer »urden buchstablidi, wie die Chronik bcriditet, zur Ehre Gottes in Stiidce geha&t. Das liegt nun 300 Jahre zuriick aber die geistige Erbschaft der Puritaner 1st dcshaib nicht verbloBt. Man kann manches Ungeheuerliche im I.ande Roose-▼elts besser vcrstehen, wenn man sidi dlese Tatsache vor Augen halt. Die amerikanliehaltene verscharfte U-Boot-Gefahr trSjt zu der allftemelnen Analcht bel. daB d«s (epiwnte Heer so ;ro6 sei daB ta onmSglicb Irjend-wo an den Fronten antesetzt werden kSnnt*. well e» .'Infach an Tonnage fchle. Man loll aa also erst jar nldit aufstellen. N«di alnat Melđtmt im ,Ли«ск(«Л Ргав" «* Montevideo erklirte der nrujiuavUdie President Bal-domir fiber die Anlelheverhandlungen mit dcn USA die Bediirfnlsse. die mit der Anlelhe jiedcckt werdrn sollen, bellefen aldi auf rand 15 Milllonen urugua^i-sdier Peaoa. Damlt aolle die Landeaverteidisun; orja-nlsiert. neue Lnftb|fen jebant. Dods erweitert. •tratejisdie Strafieo telejt and Kasemen errichtet werden. Wie ee aber mil der panamerikanlschen Zusammenarbeit aossieht. %eht am beaten aus elner EFE-Mel-dung aas Havanna hervor, nadi der der Verband der kubanischen Zndcerfabrlkanien. eine Denkschrift ver-Sffcntllchte. In der Ober den %ehr echlcchten Fort-fidin sei mit d"n hislfr crreirhien ergehnissen nieht 'u-fripr pomočnice ao po do danes znanih Stevllkali nabrali 1,^04.000 IIM, S je dežela Karnten dosegla svoj najboljfti Uspeh nabiranja, kajti predhodnji Izid zbirke WAP Iz zadnjega aprila, ki so ga z 1,0-11.000 KM smatrali za edinstveni rekord, je bil znatno potolfen. Končnovelja\Tii Izid te zbirke, ki je prlilčno 10.000 RM \1Sji od deielne eestne zbirke 1948. leta, bo, kar je že dane# gotovo, »e prekoien. V naslednjem podajamo uspehe v posameznih Krelslh po vrsti njihovega vrstnega reda. Spittal Lienz Klagenfurt St. Veil Villach Ste!n Vaikermarkt Hcrmagor Wolfaberg Rađmannsđorf Kralnburg vršilo najboljšo prireditev v Kreisu, vožnjo z lahkimi sanmi, ki Je po stari narodni Segl še v navadi. — Bruggen zaznamuje kvoto na osebo 8.85 RM, Wiklern RM 8.71. Grel-f en bur g: RM 6.00. Prels St. Veit an der Glan Je Javil, da Je Ortsgruppe Deutsch Grlffen letos nabrala 13 krat več ko v lanskem letu, S o r g pa enajstkrat, Guttarlng desetkrat, M e I s el d 1 n g devetkrat. M e t -nltz In Weltensfeld sedemkrat. H e f t in SralJburg Šestkrat. Ne smemo tudi pozabiti dobrega uspeha v Kreisu S t e 1 n. "rez dvoma niso vse Ortsgruppen, ki so se odlikovale nad drugimi, poslale posebnih poročil, brez dvoma tudi ni moči navajati vseh, ki so si v tej zvezi stekli zasluge, kajti pogoj tega edinstvenega uspeha Je bil, da so prispevali vsi po svojih močeh. Vsak Krels Je dal svoje najboljše, povsod so bili nabiralci neumorno na delu, povsod so tekmovali rojaki in pokazali radodarnost, ki je opravičila veliki povod deželne cestne zbirke. Številne prireditve so tudi pomagale za dosego uspeha. Prebivalstvo v Kčlrtnu se ne bi bilo moglo lepae priznati za FUhrerja In za bojujofio se fronto, kot z deželno cestno zbirko 1943. kvota na osebo Relchsmark v Rpf 258.000.— 468,12 103.000.— 323,29 254.000.— 228,19 134.000.— 222,34 175.000.— 232,32 76.000.— 124,96 57.897.56 11G.20 21.235.05 1)14,71 45.800,- 92,34 37.000,— 75,10 52,233.57 «9.04 l,203.9(Xi.l8 18»,:!^ stein Je zbral 22.836 Reidišmark Predavanje o Sovjetski Rusiji Vsak Kilmtner je za lastno deželno zbirko 1943 daroval povprečno RM 1.90, vsako go-epod'njatvo v Gauu RM 7.80. Celokupni Jzld lanskega leta Je bil po tej zgledni radodarno-stl več ko za trikrat večji. Posamezni Krelsl In Ortsgruppen so se v pravem pomenu be-flede prekosili same sebe. Tako Je Krels Spit-* tal z četrt milijonom dosegel sedemkratni znesek lanskega leta In dobil pri tem kvoto na osebo RM 4.68. Skoraj neverjetno se zdi, da je Ortsgruppe L i n d brez vsake prireditve dosegla kvoto na osebo RM 16. G m U n d je javil povprečno RM 10.49 — to staro mesto Je iz- V okviru delovnega programa NSDAP Ortsgruppe Stein se j» zonet v-Sllo veSerno šolanje za Amtslelterje NSDAP In Amtswalterje KVB. Ortsgruppenlelter Je podeiil tovarišu Haderlappu besedo za njegovo drugo predavanje o sovjetski Rusiji, ki je zbudilo še večje zanimanje kot prvo, ker Je govoril o svojih osebnih doživetjih v Sovjetski uniji. Nato se Je Ortsgruppenlelter zahvalil vsrm sodelavcem in zbiralcem zadnje zbirke WHW. Uspeh Ortsgruppe Stein je podal nad vse pričakovanje visok znesek 22.836 RM. Za ta nad vse razveseljiv, dosedaj Se nedoseženi uspeh gre zahvala pridneftiu delu In Izvrstni organizaciji, katero Je Ortsgruppe Stein tokrat lzve*dla. S to zbirko je bila dosežena kvota 3.35 RM na osebo. Ta kvota je privedla Ortsgruppe Stein na prvo mesto v vsem Kreisu. Na pestrem večeru s tombolo, dražbanjem itd. je bil dosežen znesek RM 33.GOO. Kolikor Je bilo strankinih tovarišev In zaposlenih moči ter Amtslelterjev KVB na razpolago, vsi so se požrtvovalno postavili v službo dobro stvari. Med zVi'ralci smo v'deli Kr?isleiterja, Landrata In druge osebnosti Aus dem Hrelse Шпкиш Kralnburp. (Kmečka služba gforcnj-ekegra Hitler Jugenda v Karntnu.) Na Številnih dobro obiskanih zborovanjih je pozval Gauredner Pg, K e n d a dne 23. januarja Hitler Jujend v starosti od 14. do 18. leta za prostovoljno službo na kmetih. Mladini je predočll, da je njena največja In najlepša dolžnost, da nemškemu kmetavza nas vse poma-pri njegovem delu. KraJnbnrg. (Krajevna kronika.) Po daljšem odmoru so začeli 12. januarja zopet a poukom na ljudski Soli v Wartu. Ker je bi?o šolsko poslopje za okoli 700 Šolarjev premajhno, so poleg Šolskega poslopjr postavili sodobno barako in s tem dobili prostor za pet razredov. S tem je poskrbljeno, da se bo zopet začelo s tako važnim poukom. — Nedavno so se pričeli v ljudski fioll v Wartu novi jezikovni tečaji. Tečaji se vrSe dvakrat na teden. Priglasilo se je okoli 2500 oseb. Prebivalstvo se zelo zanima za nemške tečaje. — Te dni je otvoril gospod Loipolt v Wartu vrtnarijo za zelenjEvo. Prodajalno Ima v Kralnburgu, SchillerstraBe Stev. 4. IlUfleln. (VaSka kronika.) Krelsfrauen-echaftsfUhrerln Pg. Fischer je 21. januarja Imela apel v strankinem domu v HOf-lenu. Govorila je polnoStevllno zbrnn'm Ab- teilung-slelterluen, Block- In Zellenfraucn o IzvrSenem delu In o bodočem dolu. Pripeljala je novo Ortsfrauenschaftsieiterin Antonle Velehovskye in sc je zahvalila dosedanji voditeljici ge. Slanz za njeno delo. Iz besedi se je razbralo zadovoljnost z Ortsgruppo H6fiein. — Mladinska in otroška skupina sta Imeli svoj apel 21. januarja In so priredili pri tej priliki podoknlco KreIsfrauenschaftsfUhrerin Pg. Fischer. — Qpremljenje strankiftega doma se stalno nadaljuje, čeprav ob danih razmerah nekoliko počasi. Lepi prostor za šolanje dobi še veliko peč, dočlm se taka že nahaja v strankinem uradu. Vsi prostori čakajo samo Se na slikanje. ZvvischtmwJlssem. (živahno delovanje.) Tokratno cestno zbiranje za xlmsko pomoč je doseglo v naši Ortsgruppl pravi rekord. Nabralo se je skupno RM 1518. Za zbiranje so bili določeni vsi funkcionarji, kakor tudi ženska skupina. Zimski šport je postal v zadnjih dneh zelo živahen. Mladina prav pridno Izrablja lepe zimske dneve za svoj šport. Salrach. (Iz vaške kronike.) Pri zadnji cestni zbirki se Je pri okroglo 3-000 prebivalcih te občine nabralo 522.82 RM. Kvota na osebo znaša torej y! Rpf. — Pred kratkim je iz tukajšnje občine odrinilo 27 mlađ'.h mož na Krelsa Stein, ki se niso bali truda, da pripomorejo Ortsgruppl in s tem tudi Kreisu do dobrega uspeha zbirke. H koncu je Ortsgruppenlelter podal nekaj obvestil o bodočih prireditvah Ortsgruppe Stein. V zvezi s tem šolanjem je govoril v okviru generalnega apela strankinih tovarišev in zaposlenih moči Krelsrlchter in Landrat dr. Dou-Jak in Imel daljše predavanje. Izvajanja so bila zelo zanim'va In usmerjena v to, da se ob-novno delo v Kreisu Stein še bolj izboljša, kot Je bilo doslej. državno delovno službo. — V minulem letu je bilo 23 porok. — SO. januarja 1943. leta bo Deutsche Arbeltsfront NSG-Kraft dur Freude, Ortsgruppe Salrach, priredila pester večer. Na to slavje se opozarjajo In prisrčno vabijo rojaki. — Dne 20. januarja je zimska pomoč poslala tukajšnji Dlenststelle NSV zopet 7000 RM, da jih razdeli med revne rojake. Kaler. (Krelslelter je govoril.) Te dni je Imela Ortsgruppe zelo dobro obiskano zborovanje staršev In mladine, na katerem je Krelslelter pozval mladino Ortsgruppe, naj se tudi v letu 1943. stavi na razpolago za službo na kmetih v Kilrntnu. Nato Je opravil Krelslelter apel Ortsgruppe s štabom Ortsgruppe, Zellen- in Blocklelterjl KVB, Zellen- in BlocU-lelterji NSV. Deuteclicn Frauenwerkes in Ju-genđgruppe, z Ortsbauernfilhrerjem in njegovim! sotrudnlk!, na katerem so razmotrlvall probleme Ortsgruppe. Mantschitsch. (Prva prireditev v strankinem domu.) Pred kratkim se Je v okviru prosvetnega krožka vršila prva prireditev v strankinem domu. Domači kvartet Je poskrbel za godbo in pesmi, ki so se sploSno dopadale. Zabava Je bila dobro obiskana. Po sploSni želji se-bodo te Večerne prireditve v rednih presledkih ponavljale. Pri tem bodo predvajali predavanja, narodne plese, pefje In godbo. Kraii Me n Morftutsch. (Krajevna kronika.) Prpd nedavnim se je vršilo v »Ljudskem domu-: po KVB. organizirano, predavanje. Govornik Pg. K te s e r iz Radmannsdorfa je orisal v globokem smislu krajevne In svetovne razmere. — Naslednjo nedeljo se Je vršilo ravno tako v »Ljudskem domu« predavanje »Eltern und Klnd«. Govornik Pg. M U11 e r Iz Stelna Je porabil to priliko ter apeliral na starše, naj dobe svoje otroke iz gozdov nazaj, v nasprotnem (f^ronnpunkt deb v žarišču dneva Und nun flle vferte RciSisklelderkarte lu (iedaj 4. Rclc hsUleiderkarte П. Teli „Bepunktcte" Bander und Kurzwaren Um die gcreditf yerccilung zu sicliern, sind nunmehr audi eine Rcihc Uandarcikel und Kurz-* waren „bepunktet" wordcn. je einen Punkt (гч fordern nunmehr beispielswcise 75 Zentimetcr Sodtenheltcrband. 1 Meter Hosentragerband, bis. 1 Meter Damenhutb.ind iibcr 20 Millimeter breit und bis 60 Zenrimeicr Un^es, 30 Millimeter brei-tes Scrumpfhalterband. Damenkragen, -jabots und -revers sowie ein Piar Damenmansdietten kosten, ebenfalls jeweils einen Punkt. Halbe Punkte fur WeiUwaren und Sdiuhbandef, Viele dieser nun punktpfliditigen klcineren Artikel kosten nut einen halhcn Punkt. So er-i fordern beispielswe'ie ein Paar Sdiwciliblatter, zwei Paar Sdiuhbh'nder und bis zu (>0 ZentH meter langes, 4 /Centimeter breitcs Miedergurt-' band jeweils einen halben Punkt. Audi Anstedt-^ blumen und -sdileifen aus Spinnstoffen erforderni einen halben Punkt, de&gleidien Rusdien, Plissees, WasdiestiAereien und Blenden bis zu zweieinhalbi Centimeter Fertigbreitc, die als Mcterware ge-f kauft werdcn. Die Punktpflidit fiir alle diese Агч tikel verhindert, dali sie von Verbraudiern ge-kauft werdcn, die sie nidit benotigen. Die Punktbcwertung bci Reparaturen Audi die Punktbcwertung von Reparaturen Isi eingehcnd neu geregelt wordcn. So erfordert das Anstridten von Mannerstriimpten und -sodien zwei Punkte, das von 1-r.iuen- und Kinderstrilmp-fen je nadi Grofie cin bis zwei Punkte, das Aii^ stridden von Struhipispitzcn einen Punkt. Fiir, das VerlSngern eines Frauenrodies sind je ange-fangene 10 Zentimeter vier Punkte zu entriditcn, zwei Bcinrander amiubcssern erfordert einen Punkt usw. Dort, wo die Punktzahl nidit genau im Katalog zur Klciderkarte angcgcben ist, rich-tct sic sidi nadi deir Material v crbMudi. Werdendt M litter mufitcn sidi bisher fur ein Umstandskleid einen Bezugschein auistellen lassen. Sie erhalten nunmehr von sedisten Sdiwangersdiaftsmonat ab auf Antra; die Zusatzkarte fiir wcrdende MUt-ter nut 50 Punkten. primeru Imajo pričakovati glasom odredbe Gau-lelterja najstrožjo kazen. Obema govornikoma se Je zahvalil Pg. Keinrlch Pfcrschy. — Istočasno se je vršil v posojilniški hifil ustanovni občni zbor Raiffeisenkasse. Za predsednika Je bil izvoljen Alois Z e h r e r, gostilničar .v Morftutschu, za njegovega namestnika občinski komisar F u g g e r Johann, za predsednik#, nadzornega odbora pa nadučitelj Pg. iHelnrlch, Pferschy. — V šoli so zborovali stari avstrijski bojevniki. Komonda. (Popolon uspeh ra vojno pomoč.) Zadnjič je prfredila Ortsgruppe sreJolov, pri katerem so bili dobitki izžrebani in Izdražbani. Ta pridobitev in cestna zbirka Je Imela lep uspeh 4871.04 RM. St. Mardn bH LlttiU. (Ogromen uspeh zbirke za WHW.) Nad vse pričakovanje ja proSlo nedeljo uspel na korist vojne zimske pomoči prirejeni zabavni vaški večer. Prireditev se je vršila v okusnb opremljeni in okrašeni dvorani KVB, ki je bila docela zasedena, ter so tako domačini kot vsi okoličani občudovali razne zanimive točko zelo pestrega sporeda. Najbolj Jim jo pa ugajal nastop litijskih gostov HJ., ki so zaplesali več koroških narodnih plesov. — Po pozdravu In pa, zahvali vsem. Je Ortsgruppenlelter Pg. Weiss prejel od komisarja tuk. mejnostražnikov g. N e 1 d e j a znaten znesek 1225 RM, ki so ga nabrali med seboj na raznih postojankah ter Je bil nato skupen znesek 4000 RM odposlan na okrožje. Rolf Lennar: VZAKONZNJIM! Hnmorfstfčni romnn 1 v Binzu je ženitni semenj. V Stettinu je dvakrat na teden slanikov eemenj. Tukaj so izločeni slaniki, in kupci Bi izberejo najbolj mastne. Kaj takega se o ženitnem sejmu v Binzu ne more trditi. Dekleta leže sice- tudi na izbiro — ne kot slaniki, ampak kot lene, Vendar srečne jegulje na soncu v pesku ob obali — in gospodje stvarstva pristopajo ošabno po tekalni stezi ter si ogledajo »lepotice«. Za zelo tolste se malo menijo, tudi ne marajo .zelo suhih. Najbolj priljubljena je zdrava srednja sorta. Kdor je zapazil žrtev, o kateri meni, da zadostuje vsem zahtevam estetike in po morebitnih telesnih, duševnih in srčnih vrlinah — ali obstoje v zadnjenavedenih dveh Bmereh, je treba še pozneje preskusiti — Obeta postati zabavna zakonska ženica, Btori prvi korak. Temu sledi takoj drugI. Ker kepalna obleka le to prepreči, da Človek ne kupi mačka v vreči, vobče pa ne daje pojasnila o premožnosti hiše, h kateri Bpada izvoljenka, se poznavalec tolaži s popoldansko plesno čajanko ali — Se bolje — z večerno zdraviliško promenado. Ako koraca tam »gospod papa« počasno, leno in navidezno preudarno, »gospa ma-ftia« pa z dragocenim poletnim kožuhom — < In »izvoljenka« naposled. sladko in ljubko kavita т fino blago in okraiiena z dragim lepotičjem — takrat so dani vsi pogoji za srečen zakon. Vsaj na strani moških. Christa Moller se nahaja s svojimi starši v Binzu. Ona ljubi Binz. Prej so dajali prednost Westerlandu na Syltu. Odkar je pa Christa postala starejša — osemnajst let ji je — ljubi Binz prav posebno. V Westerlandu se sukajo zreli letniki; v Binzu vlada mladina. Moška in ženska. Ne zato, ker bi bilo Christi treba, iskati si moža — o ne. Christa je očarljivo preprosto dekle in njen papa je zelo, zelo bogat. Pa vendar. Kdo ve? Takoj drugi dan se je zraven njih izpraznilo mesto na obali, in nov stanovnik se je vselil. Mlad gospod. Ni delal tega, kar store vsi drugi gospodje, namreč da občudujejo Christo od glave do pete in tudi v sredini, ampak pisal je. Pisal je ves dopoldan na listih papirja. Ko je bil nekoč za spremembo skočil v vodo in plaval okoli nekje na horizontu, si je Christa iz njegovega obrežnega sedeža prinesla tak listič in čitala. Kot nadpis je tu brala: Ribja novela. Pokazala je listič tudi papanu, in mama jo rekla: »Položi to hitro zopet tja nazaj. Kaj si bo vendar mislil, če to vidi.« Toda gospod z ribjo novelo je sedaj postal nevaren predmet Christinega zanimanja. Napeto ga je opazovala, ko se je bližal. Tu je pa že tudi priskakljal, hiteč kot mlad delfin v plitvi vodi v obrežju. Tam se je zavil v svoj kopalni plašč in izpostavil nato svoje telo soncu, da ga zarumeni, Christa je bila razočarana. Rajši bi bila videla, da bi pisal naprej svojo ribjo novelo. Opoldne je bil izginil, popoldne tudi, in zvečer ga je Christa videla na zdraviliški promenadi. Bil Jo sam, na videz zelo čeden in tudi elegantno oblečen. Imel je svetle, mišjesive hlače, in svetlosiv — toda druge sivosti kot hlače — je bil tudi njegov de-centno kariranl suknjič. Toda na Christo ni nič gledal. Zvečer pri plesu ga ni bilo. Prihodnje jutro je prišel zelo pozno na obalo, jim pokimal tja čez in rekel: »Dobro jutro«. Nato je zopet izložil svoje lističe in čečkal nanje s svojim nalivnim peresom Mont Blanc. »Nemara pišete kakšno knjigo?« je vprašala Christa tja čez. »Novelo«, je rekel in pisal dalje. In papa, ki se mu je čuden obrežni sosed tudi začel dopadati, je menil: »Ali pa to potem tudi vse natisnejo, kar vi tu napišete, mladi mož?« Viktor Holland je bil skoroda razžaljen. »Kar je od mene, vse natisnejo.« »In kakšno ime Ima ta novela?« »Ribja novela.« »Ribja novela?« »Da.« »To je pa prav originalno!« »Originalni domisleki zajamčijo uspeh«, se je glasil odgovor mladega gospoda. »Odkod pa imate vedno svoje domisle-ke?« ga je Christa odkrito občudovala. O tem da Se nI ražmiSljal. Njegovo okolje mu daje pobude. »Jaz tudi? Ali boste morda o meni tudi kaj pisali?« »O vas?« Viktor je sklenil, prekiniti svoj polet misli z zasilnim pristankom. Povod za to je bila Christa. Zložil je svoj aeroplan, postal s tem Zemljan kot vsi drugi in premeril svoj nasproti. Gledal je po Christinih dolgih, vitkih, golih nogah navzgor, premaknil pogled na njene rjavo upodobljene roke, si ogledal njene ramena, njen obraz in se veselil razposajene obilice plavih kodrov, ki so ji padali na tilnik. Občutil je, Christa je bila dražestna, nevarna, mala žena. »Vi ste veliko prelepa. O vas bi že moral pisati pesnik, za kaj takega sera jaz premlad,« se je smejal. »Lej, le j,« je posegla sedaj v "pogovor gospa mama — za matere kot povzročiteljice je vedno laskavo, če kdo dvori njihovim hčeram — »naš gospod sosed je videti ne le moder, ampak tudi galanten.« Pod Viktorjevo intenzivno ofenzivo pogledov je Christa zardela in postala zmedena. Papa je moral priskočiti na pomoč. »Kako se pa кодба vaša ribja novela? S srečnim koncem?« »Se ne vem. Poznam novelo sam še le do sredine. To mi дпога še le priti na misel.« »No, in kako so pa pričenja ? Pripoveduje te nam vendar kaj o tem.« In Viktor je poročal, kako sta se bili dve ribi, gospa ribja samica in gospod ribji samec, spoznali v zalivu pri Binzu, kako sta: se druga drugi dopadli in sklenili skupaj plavati naprej.., j^Dalje grihodnjič,j| Btran ft. — 8tev. 8.__K A R A W A NKBX BOTE Sreda, 27. januarja Mednarodni teden karntnerskcj^a Športa na ledu Eiierland - nemški mojster v liilrem drsanju Kliepl na dragem mesln - Berlin je dobil poitrajinslto Ш1е1о Klagenfurt, 26. Januarja. Ze v drugič je doletela raagenfurt častna naloga, da Izvede največjo športno prireditev Nemčije na ledu. TekinovallS6e je bilo kot prejšnje leto lepo ležeče mestno športno ozemlje s 400 metrov dolgim umetnim drsališčem in drsališčem-sta-dlonom na ledu, kot ga skoraj nI v Nemčiji. Otvoritev športnega tedna na ledu se je izvršila prvi dan popoldne na z zastavam, okrašenem mestnem športnem svetu. Polek leknioianja Tekmovanje se je pričelo s 500-metrsklm hitrim tekom za* junior je (moške), katerega ee je udeležilo 20 tekačev Iz vseh Gauov Nemčije. Mladeniči na 500 metrov 1. Kurt Blaas (EV Worther See Klagenfurt) und Josef Lowinger (Wiener EG) v 47.4 sek.; 3. Rudi Geuer (KMner Eisklub) 48.4 sek.; 4. Kari MelBl (Wiener EG) 49.7 sek.; 5. Fritz Frltsche (Rot-WeiQ Berlin) 49.8 sek. Tekma žensk na 500 metrov Nato je sledil tek preko 500 metrov za žen-eke. Tu je dosegla gospa Balg-Bauer Iz KAIna pričakovano zmago. 600 metrov — ienske 1. LllU Balg-Bauer (KSlner БС) 56.4 sek. (im Allelngang); 2. Anneliese Schorr (Berliner Schlittechuh-Club) 56.6 sek.; 3. Ruth Hiller (OPostsportgemeinschaft Berlin) 57.2 sek.; 4. Inge Baumann (Altonaer Schlittschuhverein) 68.1 sek.; 6. Eva Gleue (Rot-WelB Berlin) 69.2 sek. Pokrajinska štafeta 5000 metrov; (600+800+1600+ 2000 metrov): 1. Berlin 8 min. 21.9 sek.( (Schmidt, Jtilge, May, Egerland). 2, Wlen 8 Min. 27.3 sek. (Plnkenzeller, L6winger, Machoid, Hptm. Ing. Stlepi). Ogri — \ieok mednarodni razred Mednarodni prvovrstni brzl tek so izvajali nato ogrski tekači. Pri teh ae je poznala Sola Wienerja in bivšega evropskega mojstra Karla Wazuleka. Ogri so bili na vseh štirih progah prvi, čeprav sta se Blaas in Meterc na kratkih progah izvrstno držala. štafeta preko 5000 metrov (600+ 800+1600+ 2000 metrov); 1. Budapest, 8 min. 14.9 sek. (Kllllan, Berekneyi, KiB, Pajor). 2. Mešana štafeta, 8 min. 60.0 sek. (Blaas, Meterc, Geuer, Spardel). športni uspehi nemških mojstrov in pri tekmovanju v hitrem teku so bill seveda odgovarjajoči vojnemu'času in ao zaostajali za onimi zadnjih let. Vsak ve, pod kakimi okoliščinami so morali tekmovati na.^1 športniki. Mnogo jih je na fronti In so dobili dopust samo za čas nemških prvenstvenih tekem, drugi pa zopet delajo naporno v oboroževalnih obratih. Vsi ti skoraj naravno ne morejo trenirati In brez zadostnega treninga kot tudi tekmovanja ni moči v teku zadobitl Izrednih časov. Mnogo je odvisno pri hitrem teku tudi od proge In ravno v-nedeljo nI bila najboljša. Bistveno pa je, da so se prvenstvene tekme sploh vršile. 2e to govori za nezlomljivo voljo nemškega Športa. Dobili smo novega nemškega mojstra v hitrem teku na ledu. V zelo napetem boju na vseh štirih progah je zmagal mladi kolesarski brzo-progaš Werner Egerland (Rdeče-bell Berlin) nad svojim najbolj nevarnim tekmecem Ing. Stieplom (Wlen). Stiepl je že tri leta neprestano na fronti in nI čuda, da se ni mogel tako pripraviti, kakor bi bilo to potrebno za državno mojstrstvo. Prvenet\'ena tekm« n* 500 metrov. Trije padci 1. Roman May (Berliner SC) 48.0 sek; 2. Hauptmann Ing. Stiepl (Wiener EG) 48.3 sek.; 3. Werner Egerland (Rot-Welfl Berlin) 49.9 sek. 1500 metrov so tekli v nedeljo pri slabih razmerah na ledu. Ing. Stiepl je Imel nesrečo, da je tekel v petem in poslednjem paru tekmovalcev In se je zastonj trudil s svojo telesno težo zoper zavratnostl ledu. Tekmovanje mož na 1500 metrov 1. Hans JUlge (Berlin) 2:40.2: 2. Werner Egerland (Berlin) 2:42.0; 3. Roman May (Berlin) 2:44.0. Pr\"enntveno tekmovanje mož na 5000 metrov 1. Werner Egerland (Rot-WeiB Berlin) 8:52.3 sek.; 2 .Hauptmann Ing. Stiepl (Wiener EG) 9:03.2 sek.; 3. Hans JUlge (Rot-WelB Berlin) 9:18.3 sek. Prvenstveno tekmovanje na 10.000 mertov 1. Werner Egerland (Berlin) 18:46.3 sek.; 2. Hans JUlge (Berlin) 19:07.2 sek.; 3. Ing. Max Stiepl (Wlen) 19:14.3 sek. Sploina ooena po točkah 1. Werner Egerland (Rot-WeiB Berlin) 213,450; 2. Hauptmann Ing. Stiepl (Wiener EG) 215,735; 3. Roman May (Berliner SC) 217,437; 4. Hans JUlge (Rot-WeiB Berlin) 218.623; 5. Herbert Schmidt (Berliner SC) 225.827; 6. Walter Meterc (EV WOrther See Klagenfurt) 282,050. Kurt Bkaa (EV WSrther See Klagenfurt) najboljši Junior Nemfilje Junlorske tekme so bile v znamenju Kla-genfurterja Kurta Blaasa, kl je pri splošni oceni prišel prepričevalno na prvo mesto in je dobil nagrado OberbUrgermelstra . Hitri tek mladcnlčev na 1500 metrov 1. Alexander КШег (Berlin) 2:35.1; 2. Kurt Blaas (Klagenfurt) 2:38.4; 3. Rudl Geuer (KCln) 2:38.4. Brzl tek junlorjev na 3000 metrov 1. Kurt Blaas (Klagenfurt) 5:50.4; 2. Alexander K6hler (Berlin) 5:50.4; 3. Rudolf Geuer (KOln) 5:51.0. Splo6na ocena junlorjev 1. Kurt Blaas (Klagenfurt) 158.600; 2. Rudi Geuer (KOln) 159,700; 3. Alexander KShler (Berlin) 160,000. Uspehi žensk Dobro je bilo tekmovanje žensk, kl so vkljub težki progi Izvedle do konca svoj tek. Uspehi 80 sledeči: Skupno itervilo točk žensk se glasi; 1. Anneliese Schorr (Berliner SC) 178,783; 2. Ruth Hiller (Postsport Berlin) iSb.SOO; 3. um Balg-Bauer (KOlner EC) 182,350); 4. Inge Baumann (Altonaer EV) 183,267. Alova uredba v nogomeln Bereichsfachwart za nogomet je Izdal novo uredbo, po kateri je dana vsem prvakom Gauov možnost, da pridejo v llgaško (Bereichs-klasse) prvenstvo. V letošnjem letu bodo odigrane tozadevne izločilne borbe med prvaki Gauov Ktlmtna, Stelermarka, Nlederdonaua, Oberdonaua, Salzburga In WIena. Iz Berelchs-prvenstva izpadejo od dosedanjih 11 klubov 3 klubi ,na njih mesta pa stopita dva prvaka Gauov, in sicer zmagovalec iz skupine A, kl jo tvorijo K&mten, Nlederdonau in Stelermark, in skupine B, kl sestoji iz prvakov Iz Wlena, Oberdonaua In Salzburga. Po žrebu igrajo v prvem kolu Kftrnten proti Stelermarku v A-skupinl in Oberdonau—Wlen v B-skuplnl. V drugem kolu Igrajo: Stelermark—Nlederdonau In Wlen—Salzburg, v 3. kolu pa Nlederdonau— K&mten In Salzburg—Oberdonau. Povratne tekme sledijo po enakem vrstnem redu na IgriSftu drugoimenovanega. Predvideno se bo to tekmovanje pričelo 4. Julija in bo 8. avgusta že končano. Radi omenjenega izbirnega tekmovanja bo zanimanje In borba za naslov prvaka Gaua znatno pojačano, saj bo Imel prvak zaslgurano serijo nadaljnjih lepih borb. Dočlm bo v Stelermarku verjetno zmagovalec marburSkl Rapid ali Kapfenberg ,bo v K&mtnerskem Gauu borba za prvo mesto med Luftwaffe, VSV in ABlingom, kl tvorijo z enakim Številom točk vrh tabele. Aus dim Hreise Radmannsdorf Radmannsdorf. (Vprašanje skakalnice za športnike.) Leta 1938 so napravili v vasi Lanzowo na zelo ugodnem mestu srednjeveliko skakalnico. Ta skakalnica vsa leta ni služila samo za skoke do 30 m, temveč je privlačevala staro In mlado, peS In na smučeh, da, čeravno se niso vadili na skakalnici, 80 vsaj uporabljali bližnji teren za vaje ali da so gledali mladino na snegu, še lansko leto je bilo na tej skakalnici zelo živo. Danes je ni več, ker je vso napravo nekdo odnesel. To občutijo športniki tembolj, ker se danes daleč kam ne more Iti in ne peljati. Samo v Veldesu Je majhna skakalnica, svoječasna velika je postala tudi neuporabna, ono v Leesu so odnesli in se gre sedaj lahko samo še v Planlzo ali na Breslach, kjer so športniki sami napravili novo skakalnico. Vse to pa Je za bližnjo in daljšo okolico Radmannsdorfa premalo in vsc%:kor nezadostno In je zelo obžalovati, da Se pred kratkim v Radmannsdorfu obstoječe skakalnice nI več. Ker ni pripravnih prostorov za skakalnico, se morajo izrabiti oni, kl so na razpolago. Ravno omenjena okolica pri Radmannsdozfu Je za to zelo pripravna In so svoj čas celo nameravali, da poleg obstoječe skakalnice zgrade Se eno večjo — 60-metrsko, — za kar pa ni bilo sredstev. V interesu snežnega Športa, športnikov In Športnega naraščaja bi bilo želeti, da se omenjena ČudoTito človeško telo Srce - motor s 1,375 PS - Kal opravijo naši organi Le prevaS emo v vsakodnevnem življenju navajeni, da smatramo svoje telo kot nekaj eamo ob sebi razumljivega in radi tega po navadi veliko ne premišljujemo o njem In njegovih funkcijah. Sele če je kaj v neredu, se spomnimo, kako zelo smo odvisni od neznansko finega sodelovanja vseh udov. In vzllc temu je čudo življenja In čudo človeka največje, kar ga je na zemlji. Površno gledano, je človek toplotni stroj, kl zgoreva mesto oglja sladkor In mast. Izračunali so, da potrebuje človek 1 toplotno enoto, da dvigne 100 kg en meter visoko, dočlm potrebuje parni stroj za isto delo 1,6 toplotnih enot in lokomotiva 12 toplotnih emot. Noben stroj nI tako trpežen kot živo, utripajoče srce. 70 ali več let bije 'dan za dnem stotisočkrat na dan in si privošči med posameznimi utripi samo kratek odmor 0,2 sekunde. Življenjsko delo tega malega motorja s 1,375 PS je zato neizmerno. Z enim utrlpoi* požene srce toliko krvi v telesni obtok, kl odgovarja vsebini pitnega kozarca. Srce bi torej lahko napolnilo v 1 minuti 7 vinskih steklenic. Množino krvi, kl jo požene srce v dveh dneh po žilah, bi morali odpeljati z železniškim vozom. Sedemkrat na leto bi srčna ml-Slca človeka lahko izčrpala znameniti heldel-berSkl sod in tekom sedemdesetletnega življenja bi lahko založila celo brodovje 25 tankarjev, napolnjenih z rdečim sokom. Sestaviti bi morali vlak 12.500 voz, da bi odpremlll 2,500.000 hektolitrov, kl jo počeme srce v 70 neutrudljl-vih delovnih letih. Lok#m#tlv* tega velikan-ekega vlaka hi že dosegla kolodvor v Stendalu, ko bi zadnji voz Sele šel iz Berlina! Neizmerno je tudi delo, kl ga Izvrši črevo tekom življenja Samo 1,2 kvadratnega metra, torej ploskev srednjevelike namizne plošče, znaša površina razprostrtega črevesa, kl mora predelati tekom življenja 13.800 1 vode, 8.100 I mleka. 18.000 kg žita, 13.860 kg zelenjave, 10.800 Jajc, 6600 kg krompirja, 6000 kilogramov sadja, 1530 kg masti, 1092 kg masla, 720 kg mesa, 360 kg rib, 330 kg stročnic, 270 kg sira in 150 kg soli — da naštejemo le najvažnejše. To Je skupno preko 71.000 kg, torej okoli 5 polno naloženih tovornih voz ali 13 zvrhoma naloženih tovornih avtomobilov, ali 71 enotonsklh dobavljalnlh voz! In kako je s pljuči? Po njih se dovaja našemu telesu za vse delovne procese neobhodno potrebni kisik. Ta naloga se more Izvršiti mamo s tem. da se razdele pljuča v neskončno fine vejice, od katerih vsaka se konča v Izredno majhnem mehurčku. Približen pojem flnostl te razčlenitve poda dejstvo, da Imajo naša pljuča nič manj kot 300 milijonov takih končnih mehurčkov, kl bi razgrnjeni po tleh, pokrili tla male dvorane od 10X10 m velikosti. Z vsakim lahkim dihom se razdeli % litra svežega zraka po tej ploskvi. V mirnem položaju zadostuje ventilacija 6,7 litrov na minuto, da se pokrije telesna potreba kisika. Plavalec potrebuje že šestkrat toliko, povprečno 43,4 litre če vzamemo srednji napor za en dan, prevzamejo pljuča 32.0001 kisika na dan. To pomeni na leto 11% milijona litrov, kar odgovarja prlUčno vsebini srednjevellkega velikomestnega pUnomera. Te neikatere številke naj zadostujejo, da na kratkom opišemo čudovito delavnico človeškega telesa. skakalnica Se to zimo zgradi, za kar pa je že skrajni čas. Veldee. (Jezero Je zamrznilo.) 2e nekaj dni pokriva naše jezero gladka ploskev ledu, deloma gladka kot zrcalo in pripravna za hojo, vendar se svari pred sploSno hojo po ItdiSCu, dokler ne bodo pristojna mesta dala dovoljenja. Veldee. (Mlekarna.) Zdravilišče Veldes je že dolgo časa pogrešalo to važno napravo in obstoji tačaa le nabiralnlca mleka, Id pa ne more zadostiti raznim zahtevam. Provizo-rlčno je občina Veldes dala do nadaljnjega na razpolago dosedanjo nablralnlco mleka, da jo preurede, da se za prve čase odpravijo težkoče, dokler ne bodo začeli s projektirano novo gradnjo. Veldes. (Apel OVtsgruppe NSDAP in KVB.) Ortegruppenleiter Pg. Schumi je za zadnjo nedeljo sklical apel v dvorani strankinega doma. Govornik je orisal delo Ortsgruppe in pozval vse navzoče k Se živahnejšemu sodelovanju, da bo Veldes zavzelo tudi glede dela podviga njemu primemo mesto. Šolski vodja Pg. Jerolitsch je govoril o nalogah Sole, Pg. S u p a n kot Sachwalter NSV in znan kot neutrudljivi delavec pri preskrbi potrebnih, pa je obširno obravnaval naloge WHW in pozval tudi pri tej priliki vse navzoče, zlasti one, ki lažje dado, naj tudi v bodoče dajo za to veliko socialno delo svoje prispevke in jih po možnosti pomnože. Veldee. (Gospodarsko poslopje je zgorelo.) V sredo je v zgodnjih jutranjih urah začelo goreti Gospodarsko poslopje posestnika in pekovskega mojstra Soklltscha na gradu Veldes. Ker je prostovoljna požarna bramba kar najhitreje posegla vines, so požar lokalizirali, tako da sosednji objekti niso utrpeli škode. Požar je domnevno nastal, ker je bil v smeti neprevidno pomešan še tleč pepel. Skoda ni velika in je krita po zavarovalnini. Veldee. (Otvoritev lovskega doma.) Lovski dom, prejšnji hotel »Pri lovcu*, obratuje zopet pod novima lastnikoma zakonskima Otto in Friedl pl. Ingram, dolgoletnima gospodarjema Hochstallhausa v Berchtesgadnu. Veldee. (Dnevi za odmor v gostinskih obratih.) Ortsgruppenfilhrer gospodarske skupine za gostilniške obrate in obrate s prenočišči, gospod Toni iz Veldesa, je pred nedavnim sklical zborovanje, da z zaintezi ranimi zadovoljivo reši vprašanje ureditve dne-vov odmora, upoštevaje posebne prilike v Veldesu kot zdravilišču. Prisoten je bil tudi vodja prehranjevalnega urada B pri Landratu v Radmannsdorfu Pg. Schmledmaier, kl je vsa zadevna vprašanja izčrpno pojasnjeval, nadalje Kr3lsgruppenleiter gospodarske skupine župan Pg. P a ar, ki je dal praktična navodila glede samoskrbe zlasti glede kuhinjskih odpadkov, glede vrtov in poljskega gospodarstva. Zasedanje so obiskali vsi Betriebsfiih-rerji, kl pridejo v poštev. Ratschach-Mftten. (Zborovanje Ortsgruppe) Preteklo nedeljo je imela Ortsgruppe KVB zborovanje, za katero se je zelo zanimalo prebivalstvo Ratschacha. Pg. dr. Hoc h-81 e 1 n e r je govoril o velikem pomenu kmečke službe v i. vojnem letu 1943. in je naslovil prisrčne besede v prvi vrrtl na mladeniče in dekleta, Id naj bi at bUi svestl te pomembne naloge. Opisal je v posameznem velika dela, kl Jih jo IzMTjUla kmečka služba preteklo leto y vseh delih Gaua Kttmten v največjo zadovoljstvo in se je z gotovostjo nadejal, da bo našel njegov poziv vse razumevanje za sedanji položaj. StarSem je posebno priporočal, naj svoje otroke pouče, da se bodo v kmečki službi najbolje izšolali in s tem napravili predpogoje, ki so danes neobhodno potrebni za prevzem dednega posestva. Nato se je vršil razpored, ki se je tikal socialnih zboljšanj tu in tam. Vsak rojak je lahko povedtl svoje želje, za katere je obljubil Kreisleiter, da jih izvede po svojem najboljšem znanju. St. Anna uiiter dem Loibl. (Zborovanje In apel.) Pred kratkim se je vršilo prvo zborovanje naše Ortsgruppe v letošnjem letu. Obiskal nas je ter nam na tem zborovanju go-vofil naš Kreisleiter Pg. dr. Hochsteiner o službi na kmetih. Z najprisrčnejšimi besedami je pozval mladino, da se tudi v letošnjem letu v tako lepem številu odzove in javi za službo na kmetih v našem prelepem Alt-gauu. Posebno pa nas je razveselilo njegovo sporočilo, da se bo kljub temu, da imamo 4. leto vojne, pričela graditi ljubeljska cesta In tunel, kl bo za našo obmejno občino največje važnosti. — Po tem zborovanju se je vršil pod Kreisleiterjevim vodstvom službeni apel vseh Amtsleiterjev, ki so podali poročila o svojem delu v Ortsgnippi. Po danih navodilih jih je Kreisleiter pozval zopet k nadaljnjemu delu z obljubo, da se lahko ob vsaki priliki zanesejo na njegovo pomoč. St. Anna unter dem Lolbl (Iz vaškega življenja.) Poslednji člani sprejeti v KVB. V ponedeljek 18. t. m. se je zopet zbralo бв prebivalcev naše Ortsgruppe, da sprejmejo članske izkaznice KVB. Nove člane Je zaobljubil ter jim razdelil legitimacije in znake naš OrtsgTuppenlelter Pg. Schubert. S temi so bili sprejeti v KVB zadnji, tako da so sedaj vsi prebivalci Ortsgruppe 100%no člani Kflrn-ter Volksbunda. — Uro pozneje se Je vršila prijetna in zabavna kinopredstava Iz kmečkega življenja (Grešna vas), pri kateri se je dvorana napolnila skoraj do zadnjega kotička. Ob tej priliki je bila izražena želja, da bi se mladini pri nedovoljenih filmih vstop •dovolil vsaj k tedniku in morebitnim dodatnim filmom. Rodbinska kronika iz fioroniske Kreis Radmannsdorf Radmannsdorf. V 4. četrtletju se Je v občini Radmannsdorf narodilo devet otrok (pet fantov in štiri dekleta). Umrle so v tem razdobju samo tri osebe. Pred stanovskim uradom je bilo od dneva njegove ustanovitve do konca 1942. leta sklenjenih 331 porok. Zborovanje trgovcev v HralRbnrgn Die Oberleitungsstelle des Handels za Gorenjsko je priredila pred kratkim v veliki dvorani hotela »Stara pošta« v Krainburgu sbo-rovanje za vse trgovce občine Krainburg ia sosednjih ot>čm. Zborovanja se je udeležilo 130 trgovcev. Kreisstellenleiter Kana L 6 e C h e r jim je govoril o splošnih vprašanjih trgovin*-In predvsem o zapiranju trgovin ob sredah popoldne in o dolžnostih, ki jih mora izpolniti trgovec napram skupnosti. Pozval je trgovce, da ne mislijo samo na zaslužek, temveč da vrSe splošno koristno delo! Kreisstellenleiter Hans L 8 s C h e r je v svojem predavanju tudi poudaril, da je od zadržanja trgovca zelo odvisno razpoloženje ljudstva. Kreisobmann der Deutschen Arbeltsfront, Pg. Remschnig je pokazal na razliko med bivšimi strokovnimi zvezami in Deutschen Arbeltsfront in prosil trgovce, da ravnajo z uslužbenci vedno po nacionalsocialističnih vidikih. Opozoril je tudi, da ne gre ravno za plačo, lU se jo plača uslužbencu, temveč da Je veliko važnejSe, da se BetrlebfUhrer briga za svojega uslužbenca. Nadalje je rekel, da je predvsem važna naloga trgovcev tudi pravilna skrb za mladino. Po tem ko je govoril vodja prehranjevalnega urada B. Pg., E b n e r o prehranjevalnem položaju pri vpoštevanju gorenjskih razmer, je pozval Gewerkschaf tsfilhrer Wilhelm R a m i n-g e r trgovce, da prijavijo vsa obstoječa učna razmerja v smislu naredbe šefa civilne uprava gotovo do najkasneje 31. januarja pri tTber-leitungsstelle v Krainburgu na predpisanem obrazcu. Nadalje Je trgovcem ponovno naznanil, da se morajo točno držati časa zapiranja in da smejo začasno zapreti trgovino samo z dovoljenjem Landrata. Kako zelo Deutsche Arbe4t»front kulturno skrbi za v Reich« zaposlene inozemske delavce, Izhaja med drugim iz tega, da se daje delavcem možnost, da lahko Igrajo domače gledališke Igre. V ta namen je neka nemška založba' v zadnjem času izdala 24 knjig ukrajinskih gledaliških Iger, katere bodo dali taboriščem, kadar jih bodo potrebovala. Pozor, „Hišni koledar*" Vsem prodajalcem in raznašalcem Usta »Karawanken Botev. sporO' čamo, da je vsa naklada »Hišnega koledarja^ že razprodana. V mnogih primerih se ni moglo dostaviti naročenega števila, temveč ae je dostavilo samo skrčeno število koledarja. Kdor ni prejel »Hišnega koledarja 1943.а in mesto njega za isto ceno želi beležni koledar, naj to takoj pismeno naznani NS.-Gauverlagu Karnten, Zweig-verlag Krainburg in Kxaiabutg, Veldeaer StraBe 6. greda, 27. januarja 1943. KARAWANKEN BOTE Strtin 7. — *tev. 8. ^Razno Dr. F. J. LokM АшвсћпсИеп! Anfbewalirent Prt žolraiiiškcm prometu med zatemnitvijo Jnoramo bUi previdni ne samo na kolodvorskih oodnikih, temveč tudi v vlakih sam'h na tem-olh hodnikih, ker se sicer lahko zmotimo v ■Vratih, kot se Je te dni dogodilo 40-letnemu tnožu v brzovlaku Bremen—Berlin, katerega J* pri Salzwedlu vrglo na tračnice In je bil woJ mrtev. V ieiodcu neke kraw, katero so zaklali blizu "»esta Oslo, so najll srebrno svetinjo s sliko ^amemltega norveškega Igralca Josefa Bruna. Svetinjo so kovali leta 188(2. v spomin na 50-letnico rojstva Bruna. Znamenita najdba v kravjem želodcu je zelo dragocena, ker so do-■lej poznali samo dva eksemplarja te svetinje. V m#kmm brsovlaku, ki se je s polno hitrost-J® približeval Švedskemu glavnemu mestu, so •e odprla elabo zaprta vrata, ob katerih je slo- petletni deček, tako da je ta padel Iz vlaka, so z zasilno zavoro takoj ustavili. Ko so Pe tiru Iskali sledove dečka, so ga naSll v glo-zametu, v katerem je tičal z glavo ^&YzdoI In obupno cepetal z nogami. Ko so osvobodili Iz tega nerodnega položaja, so ^dell, da je bil otrok popolnoma nepoškodovan. Prt Liozenzen na Brennerju je lavlna zasula Bekega 40 letnega uradnika. Sele po več urah ■e je mogel toliko oprostiti, da je lahko uporabil pličalko In poklical pomoč. Zasuti je za-dobll lahke ozebline In si zlomil nogo v mečih, Prinesli ao ga v dolino. V RottharnUnstru (Bayem) so našli, ko bo ^*«11 drob Iz zaklane krave, v njenem želodcu (enako uro, ki jo je bila krava >požrla«. Ko so ^го navili, je Sla kakor prej. Po svojem potovanju v kravji želodec nI utrpela nobene škode. Hudo }e zadelo učenke v Srbiji. Srbski na->ifinl minister je prepovedal nedoraslim dekletom, ki obiskujejo srednje Sole, kratko striženje laskov. Mlade dame morajo nositi ali dolge kite ali nataknjene lase kakor njihove babice. Tudi valujoče pažne frizure In druga lepotlčenja glave so prepovedana. Samo nekaj trenutkov je pustila neka mati tz Osterradtha pri Krefeldu svojega triletnega ilnčka v kuhinji. Ob njeni odsotnosti je poskušal otrok piti Iz kotla, polnega vrele vode. Pri tem si je tako močno opekel, grlo, da je kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico, Umrl. Vzgledno poirtvovnlnort je pokazala neka prebivalka iz Borkena, katera je o priliki letošnjega zbiranja zimske pomoči že večkrat darovala vso svojo mesečno rento. To darilo moramo tem višje ceniti, ker je darovalka sama vojna vdova Iz prve svetovne vojne. n)eufseli mefhćdi^eh und ptakti^eli 144. STUNDE. Vberschriften, die wir in der Zeitung lesen. Zusammenbruch aller ruBlachen Offensiv-pltine — Zlom vseh ruskih načrtov za ofenzivo (napad). Die Entwicklung in Afrika — Razvoj v Afriki Amerikaner und Islam — Amerikanci in Islam Kraftegruppe im Terekgebiet zerschlagen — Sovražnikova skupina v ozemlju ob Tereku razbita. FUhrerbotschaften an Japan und Italien — Fiihrerjevi sporočili Japonski in Italiji. Torpedoflugzeuge vernichten 26.000 Brt. — Torpedna letala so uničila 26.000 brt. Ober 63.000 amerikanische Seelente unter-gegangen — Nad 63.000 ameriških mornarjev se je potopilo. Sowjjtstellungen im Gegenstofl durch-brochen — Sovjetski položaji v nasprotnem sunku (naskoku) prebiti. Empfang beim Botschafter Oshima — Sprejem pri poslaniku Oshimi. Telegrammaustausch zwischen dem Fiihrer und Mussolini — Fiihrer in Mussolini sta si poslala brzojave. Spanien bckennt sich zu Europa — Španija se priznava k Evropi. Finnland kiimpft um seine Existenz — Finska se bojuje za svoj obstoj GroBer amerikanischer Transporter ver-senkt — Velika amerikanska prevozna ladja potopljena England bekennt seine Kriegsschuld — Anglija priznava svojo vojno krivdo. Terrorangriff auf Turin — Strahovalni (teroristični) napadi na Turin. Hungerdemonstrationen in Teheran — Gladovne demonstracije v Teheranu. Die Dreierpaktmachte eine unlosbare Schicksalsgemeinschaft — Moči tro-zveze — neločljiva usodna skupnost. Frau Roosevelt sprach zu viel — Gospa Roosevelt je govorila preveč. 1262 Panzerkampfwagen vernichtet — 1262 oklopnjakov uničenih. Wandlungen des europaischen Verkehrs — Spremembe evropskega prometa Kulturpolitische Notizen — prosvetno-po- litične beležke Rund um den Lindwurm — Okoli Zmaja Personalnachrichten — Osebne novice Verschiedene Unfalle — Razne nezgode Der Rundfunk — Radio Aus dem Gerichtssaal — Iz sodne dvorane Heimatgau Karnten — Domača pokrajina Karnten Kreis Krainburg — Kreis Krainburg Todesfall — Umrli Der Sportberichterstatter — Športni poročevalec Wirtschaftliche Tageschronik — Gospodarski dnevnik Mitteilungen der Arzte — Zdravniška poročila Sonntags- und Nachtdienst der Apotheken — Nedeljska in ponočna služba lekarn Amtliches — Službeno Bekanntmachung — Razglas Vortrage — Predavanja Stelleneinzeiger — Službo dobe Vermischtes — Razno Kleiner Anzeiger — Mali oglas Stellenanzeiger — Službo dobe Stellengesuche — Službe iščejo Mietgesuche — Vzamem v najem Zu vetmieten — Oddaja stanovanj Zu verkaufen — Prodam Kaufgesuche — Kupujem Zu pachten — Vzamem v zakup Zu tausehen — Menjam Unterricht — Pouk Heiratsantrage — Zenitve, ženitne ponudbe Verloren — Zgubljeno Gefunden — Najdeno Verschiedenes — Razno Konzerte — Koncerti Theater — Gledališče Lichtspiele — Kinske predstave Kurz, aber interessant — Kratko, a zanimivo Berufserziehungswerk der DAF. — Poklicno delovno delo nemške delovne fronte Der tagliche Markt — Dnevni trg Kurzmeldungen — Kratka poročila. Der neue Film — Novi film Wirtschaft und Arbeit — Gospodarstvo in delo Aus anderen Gauen — Iz drugih pokrajin Freitag-Borsen — Borze ob petkih Warenmarkte — Blagovni trgi Finanz-Anzeigen — Denarna naznanila Transporte und Lastautovermietung — Prevozništvo in dajanje tovornih avtomobilov v najem Wohnungstausch — Menjam stanovanje Verdunklungszeiten — Čas zatemnitve Vor dem Richter — Pred sodnikom Bestattungen — Pogrebi Grundstiick-Gesuche — Kupim zemljišča Wochenspielplan des Stadttheatcrs — Tedenski pregled mestnega gledališča Zur Beachtung — Uvažajte Vergniigungsanzei^en — Zabavna naznanila Tanz und Gymnastik — Ples in gimnastiki Korperpflege — Telesna nega Auto- und Motorradmarkt — Trg za avto< mobile in motorna kolesa Das gute Buch — Dobra knjiga Schragrollenlagerachsen ssmt Ra-dern und Reiien fur Gespannwagen /IU(o- und Traktorenanhanger. — Hauswasset-Pumpenanlagen voli-automatisch fiir elektrischen AnschIuB, sowie auch mit Benzin-oder Dieselmotorantrieb. Schiauche aller Art: Wasser-, Industrie- und PreBluftschlauche. — Dichtungs-material alter _ Art; Gummi- und Textiltreibriemen, sowie Kon- servierungamittel hiezu. Gummi-berufsstiefel, Gummischiirzen und Gummihandschuhe. ANTON GSCHIEL SPtZlAL-UNTEKNEHMSN hOK 8 E (t f 11-U NG t: N U icCHNlbCHE WAREN KLAGENFURT, OTTO-PLANETTA-PLATZ 1 / RUF 1101 VI L L AC H, RINOMAUERGASSE 11 / RUF 4757 Osi za poSevne valjčne tečaje a kolesi in obroči za vpreine vozove, avtomobile in prikolice traktorjev. Crpalne naprave za hiSne vodovode popolnoma avtomatične na električni priključek, kot tudi na bencinski pogon ali na pogon Dieslovih motorjev. Cevi vseh vrst: vodne cevi, industrijske cevi in cevi za stisnjeni zrak. Tesnilni material vseh vrat; gumijaste in pletene gonilne jermene kot tudi za to potrebna sredstva za konzerviranje; gumijaste poklicne čevlje, gumijaste predpasnike in rokavice. df)ezialfmus fiit '^Cerrenmoden KlarenfuH, Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 8 • Ruf 1245 Fra„.uk. Sdiinhoweti Seilerei und Handlung Hriinlun. Ain iMmgirtiR Kupujem vsako množino konopljinega in lanenega prediva Kdrninerisdie Hlagenfurt Doro^assc 3 Fcrnrnt 2416, 244 Landcshypofhekcnansfalt Das Qeidiniilini dcs Beiđiitfaocs Gewahrung von Darlehen gegen grundbucherliche Sicherstellung fiir Ncu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften - Gew^rung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkaut von Ptandbrieten und Kominunaischuld-sdicinen. - Haftung des Reichsgaues Konten. stran 8. — Stev. 8. KZ.BAWANKEN BOTB Sreda, 27. januarja 194% Zuteilung von Zuckerwaien Der Chef der Zlvilverwaltung, Abt. ErnAhrung und Landwlrtschait, glbt ftJr den Berelch der besetzten Gebiete KSrntens und Krains bekannt: Im Lauie des Monats Februar eriolgt wleder elne Zuteilung von Zucker-waren an Kinder .und Jugendliche bis einschlieBIich des 18. Lebensjahres, soweit diese Im Besitze der rosa Nahrmlttelkarten sind. Die Verteilung vvlrd im Wege der Vorbestellung geregelt. Die Inhaber von rosa Nfihrmittelkarten fflr Kinder bis zum 3. Lebensjahre und ffir Kinder und Jugendliche vom 3. bis einschlieBIich 18. Lebens-jahre mUssen von diesen Karten iUr die jetzt lauiende 45. Zuteilungsperlode den Abschnitt N 32 von demjenigen Einzelhandelgeschfift abtrennen lassen, bel welchem sie die Zuckerwaren beziehen wollen. Ebenso muB der Stammabschriitt der Karten vom gleichen GeschSft abgestempelt werden. Die Vorbestellung soil sich tunlichst auf Konditoreien und Zuckerfachgeschafte beschrSnken. Sie muB bis spStestens 31. janner 1943 beendet sain. Nach diesem Termin kdnnen far diese Zuteilung keine Vorbestellungen mehr angenommen werden. Die Ausgabe von Zuckerwaren erfolgt nach Eintreffen derselben. chef der Zivilverwaltung Aht. ErnfhrunT und Landwirtschaft. (Jc&e§ SckHC$ef* Cro^handal mit Gafraid«, Mehi, FuttermiHeln und (onfligen tandwirlsdiaft-licfien Erzougnisian, Saalan, HOlienfrSchU ВОгб und LagftrKausi Vlllach«rRing 17 Fttmftpr*ch«r Nr* 17-49, nach Btiroschlu^ 11-97 KLAGENFURT SENF rabrik- C.wengar Klagenfur /\niqelassene Fabriki^n Braudibare Masdiinen kauft KURT FKICK Klagenfur# Salmstralie Fernrut 1486 ESSIG Fabrlk C.Wenger KIsgeniurt KAFFEE ERSATZ f a bili k C.Wenger Klaaen(uri Obering. ЂоМЛ Spezialunfernehmen fur Warme-, Kelfe- und Schallisolierungen Sf. Velf a. d. Sawe Laubholzstilmme am Stock oder geschlftgert zu kaufen gesucht. Vermlttlung erwUnscht. Johannes Dlppold, Holz-industrle Vlntgar, in Buchheim, Post GSriach. Ruf Nr. 8. Debla listnatega drevja na panju ali posekane kupim. Posredovanje zaželeno. Johannes Dippold, Holzindustrle Vlntgar, in Buchheim, Post GCriach. Ruf Nr. 8. R. HLEBSCH • KRAINBURG O^aiiglaserei ^lashonJlung Gegen Einkauficheine; Sperrpiattcn: Budie, Fidite, Panelplatten -Eichstelder Sperrturen. Ohrte Einkaufsđiein; Furniere 0.8 bis 3 mm inlandisdie und auslandische Herkunft fvir aufien und innen. HANSTRANINGER II Klaganfurl, Vfiikermarkter StraBe - Rut 1595 /K Umrla nam je naša ljubljena mama. gospa Marin Krainz, roi. Dekleva vdova uradnika. Pogreb drage pokojnlce je bil v torek, dne 26. januarja v Ljubljani. Ljubljana, Belgrad, Krainburg 24. I. 1943. V imenu sorodnikov: Vladimir Krainz. Qalanlerie - OfTlodo AL. BRIKOWETZ - KR4INBURG Luster, Tisdislehlampen und Oluhbirnen in grower Auswahf R^D/OHAUS KERN KLAGENFURT - BURGGASSE NR. 4 '^окапп 0soini^ Manutakturwaren-Handlung Krainburg, Adolf-HItlar-Platx Оапж Ing. F. DuEtnig. Hlagenfurt Placiri«lFamlllenanachluB«. HiSno pomočnico, ki ima veselje do otrok in zna nekaj nem 5ko _ govoriti, sprejme takoj rodbina v Wienu. Predstaviti pri Mirnigg, Klagen-furt, St. Veiter StraRc 5. 500-1 SInžbo dobi Vajenca, močnega, po možnosti kmetskih staržev iz okolice Krainburga sprejme Julius Seunik, mehanik, Krainburg-Wart. 5405-1 Sprejmem takoj dobro izurjenega čevljarskega ■ prikrojevalca, Gospodično, lahko priprosto, s posebnim talentom za risanje sprejmem kot pomožno moč v svojem foto-ate-litju. Ostalo po dogovoru. , Foto Jug, Krainburg. 5800-1 I kateri je popolnoma sposoben samostojnega dela za gornje dele Škornjev. I Ponudbe na Schuhfahrik Paul Obercder, Krainburg, Veldeser Str. 41. 5440-1 Listnatega obli kavega lesa, ka kor orehovega, lavorjevega, čreš njevega, jelSeve ga, bukovega itd. tranko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grolshandel, Kla-genturt, Volker-markter Strafie, Bahniibersetzung 8690-7 Zamenjam sta« no vanje, eno-i sobno v Krain-i burgu za enako v mestu ali okolici. Dopise na K. B. Krainburg pod šifro ,Plačam prevoz*. 5442-15 Vešča blagajni-čarka z znanjem nemščine za restavracijo v Rrainburgu se takoj sprejme. — Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Vestna". 5843-1 Sinžbe išče Pisalni stroj in rabljeno moško kolo kupi: Julius Scunig, Krainburg - Wart. 6406-7 5436-7 Vrtnarstvo Bretschko, Аб-lingiHirschkogel-gasse _ 11, takoj sprejme eno služkinjo in eno moško moč za vrtnarska dela. Б400-1 Sprejmemo takoj pisarniškega u-radnika za blagajno in fakture in enega pis. praktikanta. Pogoj: znanje nemščine. Dopise na; Hans Hinter-mann & Sohn, Obst, Gemiise etc. Grofihandel-Import, Krainburg. 6303-1 . . , . Motorno kolo, Šofer, samski, j^bro ohranjeno •P?"«".,'" ""t^-iaOO do 800 ccm |l,.v, išče službe kupim. Dopise na za tak^ ali por.- b. Krainburg ne)«- .Dopise ,e ; j „Dobra poslati na K. B | pneumatika". Krainburg poi Kupim tudi do- '__|ber pisalni stroj 16-letna deklica, z nekoliko znanjem nemščine, IZ poštene družine, bi se rada izučila v trgovini kakršne koli stroke, z oskrbo hiši. Cenjene ponudbe na K.B. Krainburg pod Pridna in fJo-štena". 6439-2 Sposobno kuharico za vse ali sluikinjo za vse, ki zna kuhati, se išče. Sprejme se v družino. Dopise na Dr. Frani SAalla-bodc, Reditsan-walt, Wien Mauer, Haupt-strafie Nr. Bo. 1037-1 Brivskega vajenca tako) sprejme brivec v Stobu pri Domsdiale. Natančen naslov pove K. Bote Krainburg. Tapetniikega vajenca sprejme Viktor Tonejz, Krainburg, Al-bredit DUrer-gasse 1 6430-1 Prodam Blagajne, varne pred požarom in vlomom, omare za spise in knjige Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprechterstr. 32, 3554-6 Prodam zračni kompresor, katerega se lahko ogleda na. licu mesta pri Schuh-fabrik Paul Obereder, Krainburg, Veldeser Str. 41. 5441-6 Listnatega rezanega lesa kakor orehovega, javorjevega,' čreš njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količi no, Hans Тга hinger, Holz-groKhandel, Klagenfurt, Volker-markter Strafie, Bahniibersetzung 8091-7 Izguhlleno Sivo usnjeno г<У kavico, levo, sem zgubil na cesti od Safnitz т Feichting. Najditelj, ki rokavico vrne lastniku Franko, Friseur, Krainburg, dojji 20 RM nagrade. 5408-2B Zgubila se jc leva usnjena rokavica, rjava, na cesti Safnitz-Feichting. Najditelj dobi od lastnika Franza Franko, brivca v Krainburgu ob vrnitvi rokavic« 20 RM najde-nine. 1030-22 Meniam Prodam fotoaparat Spiegel-rcfleks 0x12, Tessar 4,5, 15 cm Foto Nadischar, Neumarktl, Oberkrain. 8014-H Kupim Menjam prima klavirsko harmoniko za dobro diatonično harmoniko. Dopise na K.B. Krainburg p'd2f „ICIa" vierharmonik". 5443-15 Zimsko suknjo rabljeno a dobro ohranjeno, za manjšo * osebo, oddam. Bar, Krainburg, Ha-biditgasse 9. 5431-15 Boljšo preprogo ca 3 do 4 m® kupim. Ponudbe na Hermann Jamnik, Krainburg, Am Hang št. 20. 5436-7 Zamenjam motorno mlatilnico (slamoreznico ali elektromotor 5 Ks) za dobro ohranjeno motorno kolo od 200 do 500 ccm. Ponudbe na Franz Kremser, St. Veit-Sawe. 3013-15 Dne 18. januarja, v ponedeljek, sem v Krainburgu na cesti od Florjant-sdiitsdia, klju^ čavničarja, do kolodvora zgu^ bila srebrno za-pestno uro. Po-i stenega najditelja prosim, da uro vrne g. K. De-poliju v pokojninski hiši, Veldeser Str. 14, proti nagradi. 5437-22 Razno Dotična oseba, ki je zamenjala 9. januarja v gostilni Krisdinar, Wart, moj klo« ВиЦ, in pustila svojega s cniarni L. O., se poziva, da istega takoj vrne, da se izogne posledicam. Oddati je pri K. B. Krainburg. 6434-28 Dokaz arijskega pokolenja priskrbi Familien< forschung, Graz, Grieskai 60. 8588-23 Sporočamo, d« ne sprejemamo nič več naročil za hišni koledar, ker je naklad; razprodana. 5314—28 иМшмЛсцг vieK :#»$avov, v«l!kosfi in kupi In prodfija Ingenleur Квг1 Ввск Klagenlurf, Karawankenzeil« 5 Proilm !• za piimane ponudb«- /K Vsemogočni je poklical našo ljubljeno edinko Marie med nebeške krilatce. Pogreb bo v sredo ob pol 10. url dopoldne iz hiše žalosti v Neumarktlu, Platz der SA, na farno pokopališče. Neumarktl, 25. januarja 1943. žalojoia atek in mamica Widmar. /K .Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma preminul naš predobri brat, stric, svak in oče gospod Josef Marlsćhan upravitelj Slajmerjevega doma v Ljubljani v 53. letu starosti. Pokopali smo ga v Ljubljani pri Sv. Križu dne 20. januarja 1943. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Krainburg, Laibach, ABling, Viktring, 21. januarja 1943. ŽALUJOČI: Anton Martschan, brat, Krainburg, DRUŽINE: KoBcliier, Jswonky, Basinger aus ABling; Lempel ans Viktring: Šaonik, Novak ans Krainburg in ostalo sorodstvo.