-----   208    -----
Dopisi.
V Buda-Peštu 20. rožnika. V. (Dalje.) — Zapustimo mrtvaško polje ter poglejmo, kaj se zunaj pokopališča godi. — Na cesti koj pod žaljami več ljudi vo-zovlaka iz kolodvora pričakuje. Stopimo nekaj korakov po cesti do vrh klanca, ter se ravno nad prerovom (tunelom) ustavimo, skozi kterega se mora splaziti vo-zovlak. Ta prerov ni dolg; vožnja skozi trpi komaj 1 minuto. — Obrnimo se na drugo stran, na kteri bo lukamatija na dan prisopihal. Komaj je moč Čez klanec priti, predno si hlapon na ^drugi strani prerova počne brlizgati na daljno pot na Stajarsko. Tako grenkega potovanja ni kmalu kje, kakor je med budinskim prerovom in Promontorom, za pešca kake 2 uri hodd. Tukaj so namreč budinski grenki studenci; morebiti da tudi v Ljubljani poznate „budinsko grenko vodo", vsaj onim ne bode neznana, kterim se želodec in čreva ne izpraznujejo radi; takim je budinska grenka voda dobra in mngokrat gotova pomoč. Ravnina, na kteri grenki studenci izvirajo (toda ne po celi) je blizo tako velika kakor ljubljansko polje od Šmarne gore pa do Ljubljane. — Grenki studenci pa niso tako na vrhu zemlje, da bi sami od sebe tekli, treba jih je bilo najprej zaslediti, potem so se pa na več mestih luknje v zemljo zavrtale in vodnjaki napravili, da se grenka voda iz njih žaga kakor v Ljubljani na n&rodnem (kapucinskem) trgu ali pa v Cojzovem grabnu. — Navadna butelja grenke vode veljd, ako si jo sam naža-gaš, 7 krajcarjev; pri tem se je pa še lahko napiješ, da imaš težavo domii priti. Blizo grenkih vodnjakov (štiren) so tudi nektere krčme za take, kterim se vino bolj prileze kakor grenka voda. Lega tega kraja ni tako vabilna, da bi se trud izplačal, grenko-vodne štirne obiskovati. Zanimivejša je pot, ktera od vrh klanca nad Kristininimi žaljami na Bloksberg pelje. Ne trpi četrt ure, da se do vrha tega hriba, do nove trdnjave pride. — Tukaj gori pa popotnika res čudapolni
-------   209    -------
razgled pričakuje. — Ne ves, kam bi se najprej ozrl. Ce pogledaš nazaj, odkodar si prikoračil, kažejo se ti vsi najbliži budinski hribi, v njih podnožji pa, ali prav za prav v podnožji velikega in malega švabskega hriba, Kristinino mesto z mnogimi lepimi vrti in poletenskimi domiči, na desni strani nad Kristininim mestom pa strmi budinski trdnjavni hrib, kterega ob vrhu opasuje močno zidovje. Z Bloksberga v Kristinino mesto in v budinsko trdnjavo tako od vrha gledaš, da bi mogel videti, kaj se v posamesnih hišah godi, ako bi hiše streh in stropov ne imele. V globini med trdnjavinim hribom in Bloksbergom je srbsko mesto razpostavljeno, ktero je deloma tudi kakor po stopnicah ob samem Bloks-bergu skoraj do tretjega dela njegove višave kakor la-stovčino gnjezdo prilepljeno. Hiše v srbskem mestu v dolini od Kristininega mesta do Donave so na pogled stare in še precej prostorne in premožne; kar pa jih je po hribu, so pa prave bajte. — V srbskem mestu se nahajajo srbske toplice (Kacenbad). Njih sedanji posestnik je kaj krasno topliško poslopje sezidal. — Stopimo tedaj dalje, da se nam pogled na Donavo in v Pest razgrne. — Na marsikteri grič in hrib sem že splezal, al ne vem se spomniti, da bi bil še kje za tako majhen trud krasnejši razgled užival. — Kakor sem že omenil, je pogled z budinske trdnjave na Donavo in v Pest vrlo mičen, pogled iz Bloksberga pa je čaroben. Nizko pod teboj mogočna Donava teče, po kteri parobrodi gori in doli plavajo, še več jih pa na obedveh bregovih, posebno pa na peštanski strani pri kraji stoji. Proti severju skoraj pol ure hodd od Bloksberga se dva z visokim drevjem obraščena otoka skoraj vštric vidita; veči teh otokov se „Marjetni otok" imenuje po neki ogerski kraljičini. Tu je nekdaj lepo poslopje stalo, zdaj je pa ta otok zabavališče Pešto-Budincem, posebno ob nedeljah in praznikih. — Med budinskim pobrežjem in tema dvema otokoma je mnogo mlinov na ladjah, ktere pa morajo na suho potegniti, kadar Donava začne zamrzovati.
Če pa v Pest pogledaš z Bloksberga, kažejo se ti lepo razredene ulice tega mesta, posebno kar jih je na gornjem koncu mesta (v Leopoldovem mestu) in na kraji Donave. Nektera zidanja se od druzih posebno odlikujejo zarad svoje velikosti in nenavadne stavbe. Med temi moram omeniti poslopje magjarske akademije koj nad mostom; koj za tem pa poslopje družbe podonavskega parobrodstva. Pod mostom se posebno eno novo poslopje od druzih odlikuje zarad svoje višave in nenavadne stavbe, to je, peštanska nova reduta, ktera je, kakor sem slišal praviti, peštanskemu mestu blizo en milijon zlatov stroškov prizadjala. — Na peštanski strani je breg Donave z rezanim kamnjem podzidan. — Tudi več predmestij, na kterih je drevje zasajeno, se v Peštu vidi, namreč: Elizabetino, Jožefovo in Sečenijevo predmestje. — Ako pogled še dalje čez Pest razpneš, se bodeš začudil velikanski novi cerkvi sv. Leopolda, ktero že menda kakih 10 let zidajo, a še ni dodelana; kadar bode pa dovršena, bode najveličastneja stavba celega mesta in menda tudi cele ogerske dežele; še celo veliko škofovsko cerkev v Ostrogonu bi utegnila prekositi ali vsaj ne manj krasna biti. — Za Peštom se vidi mestni gaj, ravno tako, kakor se vidi z ljubljanskega grada ljubljanski mestni log, samo da je ljubljanski mnogo veči in z drevjem bolj zasajen.
(Dalje prihodnjič.;
Iz Velikovca na Koroškem 22. junija. —a. — Rad bi vam iz našega kraja poslal veliko torbico novic, al kje jih vzeti, pa ne vkrasti? Bodite tedaj za danes z malenkostjo zadovoljni. Hrup vojske, ki se pričenja na jugu in severju, se ve, da je segel tudi v našo sicer tihotno okolico.    Tudi pri   nas   se  že na  vso moč na-
pravljajo prostori ranjenim vojakom. Kaj se bode dalje godilo v naših krajih, bodem „Novicam" rad povedal. *)
l\a Munah 20. jun. A. K. — 3. dan t. m. je ce3. namestnik gospod baron Kellersperg po službi Božji v Žejanah tudi naš kraj obiskal ter se več časa tu mudil. V narodni šoli je pregledal šolske zapisnike, lepopisne izglede in prečital proste šolarske naloge, ktere so pre-vzvišenega gospoda jako zadovolile, ker so segale v narodno vsakdanje življenje, na pr. kako Munci oglje (krbun) napravljajo? kako ovčji in kozji sir delajo itd. Pri obedu pri gostoljubnem gospod farmanu se je priljudno pomenkovalo o mnogovrstnih domačih zadevah in popoldan še enkrat se poda v ljudsko šolo , da se prepriča na tanko, koliko učenci znajo. Radostni smo slišali popolno zadovoljnost deželnega gospoda poglavarja o naši šoli. Pregledal je tudi občinske po njihovem načrtu osnovane drevesnice, ter živahno priporočal marljivo saditi sadonosna drevesa. — Videli smo tedaj tudi mi, kako iskrena skrb je deželnemu poglavarju za srečo dežele naše. Bog daj mnogo takih za občni blagor skrbnih mož!
Iz Senožeč 16. junija. **) — Dopis iz Senožeč od 8. rožnika v „Novicah" med drugim pravi: „Dozdaj sta imela" itd. Zakaj pa sem jez šel v šolsko poslopje, naj pojasnijo sledeče vrste. Že leta 1861. so srenjska predstojništva sklenila, da je treba popraviti podrto ka-planijo. Načrt poprave se je poslal v Postojno okrajnemu stavbinemu uradu, ki je po komisijni preiskavi odgovoril, da kaplanija je tako slaba, da po raznih popravilih more samo za silo in le za kaki 2 leti za enega samega kaplana z enim poslom prebivališče biti, ako bi se pa stanovanje za oba kaplana napravilo, bi se mogla kaplanija do tal podreti in nova stavba bi stala 2500 gold.; to pa nikakor ni svetovati, ker hiša stoji na zelo neugodnem prostoru; po takem naj se za zidanje pripravniši prostor ali pa kje drugod pripravno in primerno stanovanje poskrbi. Kaplanija se je „poflikala" in kaplan je ostal v nji. 27. julija 1863 pa je farno predstojništvo c. kr. okrajnemu uradu naznanilo , da kaplanija se hoče podreti. Vsled tega je bila 7. avgusta 1863 še enkrat komisijno na tanko preiskovana , in spoznalo se je, da je kaplanija za stanovanje zelo nevarna in se toraj za drugo stanovanje skrbeti mora. Na to so se pogodili z g. Demšarjem, da on svoje stanovanje, ki ga ne potrebuje, za 50 gold. na leto odstopi. Ker je pa to stanovanje le začasno, in se je nadjati, da fara sopet dobi zgodnika, se bode moralo za novo kaplanijo skrbeti. Zakaj je moj prednik še v podrtii ostal, ktere se je pred tako bal, mi ni znano; jez pa se nisem hotel v novo nevarnost staviti. Letos spomladi so srenjska predstojništva spoznala, da za novo kaplanijo je najbolj pripravni županov ma-gacin, ker je blizo cerkve in ima tudi lep vrt, zraven pa tudi notranja osnova veliko stala ne bo. Cena mu je postavljena na 1500 gold., od kterih se bo še kaj odbilo; je pa streha in zid v prav dobrem stanu. Ta sklep so vsi radovoljni in prostovoljni podpisali; podpisi se niso ne nabirali ne prosili. — Pot v Senadol je zadeval le reško cesto, za ktero bodo srenje prosile, da se v deželno cesto vzame in se na prošnjo vsa srenjska predstojništva podpisujejo.                               Fr. L-—.
*) Zgodilo se bode po želji Vasi; naša želja pa so zanimive narodne ali druge važne novice.                                          Vred. **) Po pravilu „audiatur et altera pars" — al s tem pristavkom, da se vrednistvom o tacih malenkostnih zadevah ne more nakladati, da bi polnile svoj list s celimi „adresami" faranov itd. Pravilo je pravzaprav to: kolikor vrstic enega, toliko vrstic druzega. Nas gosp. dopisnik iz Senožeč ni imel nobenega druzega namena, kakor to, da priporoča varčno gospodarstvo.    In to je tudi po naših mislih pravo!
Vred.
------210   ------
V Senožečah 22. rožnika. M. — Krompir je osut; drugo delo na polji za sedaj opravljeno in košnja je tu. Pota so pa taka, da še koz po njih goniti ni varno. Ai na en hip se tudi Roma ni zidala! Novi občinski odbor ni še oživel, stari pa tudi še ne popolnoma v pokoj šel. Ko zaspi, mu z veseljem zapojemo: Re-quiescat in pace!
Iz Vrhnike 23. junija. — Kar je res, je res; naš c. k. okrajni predstojnik gosp. Mulej se je krepko potegnil za to, da bi se napravilo v kantonu vrhniškem le 6 velikih občin in sicer 1. na Vrhniki, 2. v Borovnici, 3. v Preserji, 4. v Horjulu, 5. v Polhovem gradcu in 6. v Rovtah. Al žal nam je, da bode deloma trma nekterih sosesčanov, deloma pa občinsjsa postava sama podrla dob^r namen predstojnikov. St. Joštarji hočejo sami z a-se biti! In kaj neki so ti Št. Joštarji? Nekoliko raztresenih sel je, kjer stanuje pešica gorjancev malo premožnih in malo omikanih. Revna občina bo životarila, da ji Bog pomagaj. Tudi soseska Crnivrh, ki šteje 3 uboge vasice, hoče samosvoj na občina biti! Tako bojo St. Joštarji hodili v Crnivrh, da se pobahajo s tukajšnjimi samosvojci. Bodi Bogu potoženo, da moremo reči, da so naši stari očetje mnogo pametnejši bili od svojih sinov; oni so imeli le občino Vrhniko, Polhov gradeč, Borovnico in Logatec. Zdaj se kaže, da jih bode dvakrat več! Al tega raz-cepljenja ni samo trma sosesčanov kriva; tudi občinska postava je — to se že zdaj vidi — v tem pomanjkljiva, da posebne deželne postave je v to treba, da se dovoli iz razdruženih občin združenje novih. Da pa je mogoča deželna postava, je treba deželnega zbora, kterega morebiti dolgo ne bo, tedaj se na-nj čakati ne more; po takem se Vrd, Mirke in Podgora, čeravno spadajo pod faro vrhniško in si združenja želijo, pa so dozdaj pod občino borovniško bile, z vrhniško pri tej priči združiti n e morejo, zato ker imajo §. 3. zoper sebe. Ali bi tacih zadev ne mogel dovoljevati tudi deželni odbor s c. kr. vlado vred? Čemu v to deželni zbor in toliko zamude? Al se ve, da zdaj še ta postava veljd. Tako je skušnja povsod še le prava učiteljca!
Iz Kranja. Zdaj je žalibog vendar le resnica, kar so „Novice" pisale že pred nekimi meseci — gospod dr. Polak, spoštovani advokat, je umrl in nedeljo popoldne pokopan bil. Pogreb je bil slovesen, kajti zraven mestnjanov naših so ga spremili žlahtniki in znanci iz Tržiča, Radoljce in Ljubljane.
Iz Ljubljane. Postavo za požiganje mahu na ljubljanskem močvirji, kakor jo je premenil poslednji deželni zbor, je presvitli cesar s sklepom od 24. maja t. 1. potrditi blagovolil. Prememba ta zadeva spomladansko požiganje, ktero je po §. 5. tako-le dovoljeno: „Ako bi se v jeseni zavoljo nenavadnih natornih pri-godkov (neugodnega vremena) ne dalo mahovje poži-gati, tedaj sme komisija za osušenje močirja dogovorno z deželnim odborom požiganje izjemno dopuščati tudi spomladi, vendar pa nikoli ne dalje kakor do 15. maja, ter se morajo spolnovati gori naznanjene odločbe."
— Ministerski ukaz od 12. dne t. m. zapoveduje, da se ima prihodnji mesec tudi na Kranjskem začeti druga rekrutba, v ktero so poklicani fantje rojeni 1845. leta in za njimi leta 1844., 1843., 1842. in 1841. Da se lože dobi potrebno število, se bojo za palec (col) manjši mladenči jemali, tedaj tudi taki, ki merijo le 59 dunajskih palcev. Vse druge polajšave za opro-stenje od vojaščine veljajo tudi za to rekrutbo, samo to ne, da bi se pri tej rekrutbi kdo odkupiti ne mogel. — C. kr. deželni poglavar s pozivom od 4. dne t. m.  prosi  dobrotnike  po  mestih  in   po   kmetih,   naj
prebolele vojake ali take, ki so lahko ranjeni, vzamejo na svoj dom, da se popolnoma okrevajo. Oklic ta se glasi tako-le: Nastopila bo neogibna potreba, veliko število bolnih in ranjenih vojakov spraviti v vojaške bolnišnice. Ker pa skušnja uči, da se v bolnišnicah,, kjer so bolni in ranjeni nakopičeni, prikažejo nalezljive bolezni, toraj se mora že zdaj paziti na to, kako se bo v okom prišlo tem nesrečnim nasledkom in kako bo treba ravnati, da ne pride preveč ranjenih in bolnih v bolnišnice. Tega se bomo najlože ogibali, ako se bodo preboleli in lahko ranjeni vojaki, ki se dajo prenašati in prevažati, sprejemali v domaČo oskrb po deželi. Tukaj, kjer pridejo v prijazna stanišča in na zdrav zrak, tako, da so prav kmalu zmožni za službo domovine; ob enem se bo pa, kolikor je mogoče, tudi od-vračala velika nevarnost, da bolnišnice ne postanejo gnjezda nalezljivih bolezni.
Kakor so v vojski 1859. leta mnoge občine (soseske) in posamni dobrotniki pripravljeni bili, ranjene in prebolele vojake sprejemati in jim dajati živeža in postrežbe, dokler se niso popolnama ozdravili, tako, mislim, da bode tudi to povabilo, s kterim se danes vpričo-nevarnosti, ktera nam po vojski žuga, zaupljivo obračam do prebivavcev kranjske dežele, smelo se zanašati na vspešno udeležbo. Gotovo je več družin, ktere sicer denarja darovati ne morejo, ktere pa po svojih okol-ščinah iz ljubezni do svojega bližnjega rade vzamejo enega ali več lahko ranjenih ali prebolelih v oskrb, ter jim bodo postregle s čedno posteljo in z zdravo hrano-V marsikteri veči občini se utegne najti kak prostor pripraven za stanovanje več tacih vojakov, milosrčnost prebivavcev pa bo pripravila potrebno pohišje in bo skrbela za hrano in postrežbo.
Ako bi se pri kakem lahko ranjenem ali prebolelem vojaku zdravje shujšalo ali bi se bolezen povrnila, se bo tam , kjer ni nobene bolnišnice, skrbelo za majhno zasilne bolnišnice, posebno v krajih kantonskih gosp6sk, kjer bo tudi potrebna zdravniška pomoč pri rokah. Splob se pa zanesljivo pričakuje od zdravnikov djanska pri-pomoč, kakor jo zahteva njih poklic in zapoved Iju-doljubja.
Tisti dobrotniki in pa občine, kteri se hočejo vde-ležiti tega milosrčnega djanja, naj naznanijo c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani ali kaki svoji kanton-ski gosposki ali ljubljanskemu magistratu število tacih vojakov — razločevaje ali hočejo oficirje ali prostake — ktere prevzeti v stanišče in postrežbo so pripravljeni.
H koncu se še opomni, da je c. kr. armadna komanda v Veroni, spoznavši dobroto te naredbe, naznanila, da za vsacega vojaka, ki se vzame v osebno skrb, se bode iz vojaškega zaklada plačevalo polno plačilo, kakor je sicer odločeno za vojake, kadar so med-potoma.
—  Prostovoljcev za „planinske strelce" se je v Ljubljani brž prvi dan (20. dan t. m.) nabralo 102; oglasilo se jih je okoli 200. Ko se nabere še več denarja, se bojo taki prostovoljci nabirali še v Radolici, v Postojni in Novem mestu.
—  Predsedništvo c. k. deželne sodnije je ponudilo jetnike na Žabjeku za cufanje platna vsacemu, kdor ima starega platnenega perila za šarpije, pa ljudi ne, ki bi ga cufali. Kdor ima take tvarine, naj jo izroči ječarju na Žabjeku, ki platno izvaga in prejem potrdi, potem pa cufanje izročniku povrne, ako noče, da se ono kar naravnost izroči družbi usmiljenih gospd.
—  Gospčm, ki od hiše do hiše nabirajo milodarov za ranjene naše vojake, je čitalnica ljubljanska po enoglasnem sklepu izročila 50 gold. s tem pri-stavkom v blagi ta namen, naj se ta znesek obrne na pomoč ranjenim,  a ne drugim pred začeto vojsko.
------    211    ------
—  Hranilnica ljubljanska se je zopet radodarna skazala. Na prošnjo, ki ste jo si. Todstvu vložile gospd K. Bleiweisova in gospd E. Eiselnova, kterima so bile v nabiro milodarov za ranjene vojake odločene gornje Poljane, je namreč hranilnica v ta namen darovala lepi znesek od 500 gold. Gospodje uradniki hra-nilnicini so pa še posebej dodali 43 gold. 20 kr.
—   Konec šol v Ljubljani bode 15. dne prihodnjega meseca.
—  Dopolniti imamo imenik v poslednjem listu imenovanega novega muzejnega odbora s tem, da za denarničarja je bil voljen gosp. A. Dimic.
—  Prihodnjo nedeljo (1. julija) poje v trnovski cerkvi pri sv. maši ob 9. uri dopoldne slavnoznani pevski zbor Čitalnice naše pod vodstvom gosp. Fabijana. Pela se  bo Kempterjeva maša  v  D-dur   z orglami.
—   Obcespoštovani gosp. Luka Je ran je po dol-zem potovanji se srečno iz Carigrada po morji pripeljal v Trst in odtod po železnici  domu  zdrav in vesel.
— Iz odbora „Matice" smo za razglas sprejeli sledeče
Naznanilo Matice slovenske.
Zgodovina slovenskega naroda je dovršena. Konec tega tedna se prične razpošiljati g. poverjenikom z vljudno prošnjo, da jo blagovolijo razdeliti udom po imeniku, kterega s to knjigo vred prejm6. Udje imenik dobe s „koledarjem" in ,,društvenim poročilom" meseca septembra. Po 10. §. „Mat." pravil morajo družbeniki sami plačevati stroške za pošiljanje društvenih knjig, toraj jih prosimo, da g. poverjenikom povrnejo poštnino. Precej po razpošiljatvi prične se ta knjiga razprodajati po čitalnicah in bukvarnicah, kjer bode veljala 60 kr.; naj se toraj pri tajništvu kmalu oglase si. narodne čitalnice in bukvarji, kteri jo hočejo prodajati , ter naznanijo, koliko iztisov da žele prejeti; 8 kr. provizije se jim zagotovlja pri vsacem prodanem iztisu.
V imenu odbora Matice slovenske v Ljubljani 25. junija 1866.
Dr. Lovro Toman, prvosednik.
Anton Lesar,   odbornik in tajnik.