UČITELJSKI
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". /^eVjska
Izhaja 1. in; 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna St. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se poSiljajo na uredništvo v Trsu, V-StfiHie na8^apjpv$BCič\' nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu”, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za čl^tf izdajateljico brezpl^kp, naročnin?*
,v Tr^tu. *	^
Izdaja
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n.
odgovoren Silvester Pertot. — Ust je Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edine
Stev. 7.
V Trstu, dne 1. aprila 1921.
AL. HREŠČAK:
0 notranji preuredili „Zueze“.
V našo organizacijo sili s tajno a nezdržno silo letargija, t. j. hiranje duha. Če napreduje v tem tempu še nekoliko časa, nas bo objel kmalu ledenomrzli dih kadaver j a. ,Naša or* ganizacija je postala konsorcij za vzdrževa* nje dveh listov, reducirala se je na predsed* nika in blagajnika, njeno delovanje na pred* sednikove intervencije. Vsi poskusi galvami* ziranja posameznih vnetih tovarišev (pred* vsem v našem listu) ostanejo žalibog poskusi, ki ne morejo vzpodbujati k nadaljnemu eks* perimentiranju.
»Učiteljski list« ni izraz teženj naše orga* nizacije, ni njen bojni klic, ni zrcalo njenega delovanja, niti vidno znamenje njene du* hovne strukture, ampak — in to je bridka resnica — njen umetni rednik. Razmerje, ki mora vladati med vsako organizacijo in nje* nim glasilom, postaja v našem slučaju — po* časi, a gotovo — nerazmerje. Življenje, ki bi moralo pluiti v organizaciji in čigar valoVa* nje bi se moralo reflektirati v glasilu, je pri nas če hočem biti optimišt — še v embrij* skern stanju; to stanje pa ne dviga valov, ne meče refleksov — zato nimamo glasila. Želeti bi bilo, da bi prešinjal organizacijo enoten duh. — To bi bilo idealno stanje. — Pri nas ga nedostaje. Toda potrpljenje: nesreča ni še tako velika; se pač diferenciramo. Diferen* cijacija je pa predpogoj vsakega razvoja. Ta* ko v splošnem je to gotovo resnica; v našem slučaju je treba razumeti diferenciacijo cum grano salis. Le v toliko, v kolikor se diferen* cijacija tudi spozna kot razvojni činitelj in zavestno nastavi svoje delo v njeni smeri, tvori predpogoj kulturnega razvoja. V vsa* kem drugem slučaju pomeni vezanje sil, hro* menje volje posameznikov in celote. Kot nujna posledica se pojavi letargija, ki je predstopnja smrti.
Ta drugi slučaj je naš slučaj.
Mi učitelji dobro vemo, da ne predstavlja* mo duhovne enote. Gospodarsko, razredno: pač; a nič več, pa tudi nič manj. Ta gospodar* ska in če hočemo tudi pravna^ enota nas sili v enotno organizacijo; tudi naše pičlo število govori za to. Vsi drugi razlogi pa nas silijo v diferencijacijo. Prihodnje delegacij* sko zborovanje bo stalo pred težko (a po mo* jem mnenju neizvršljivo) nalogo, ohraniti enotno organizacijo, ustvariti pa kljub temu vse pogoje za uspešno socijalno, to je pred* vsem gospodarsko * politično in kulturno de* lo svojih članov. Brez tega dela. ne pomenja učiteljstvo v narodni strukturi ničesar. To delo pa je mogoče le na podlagi programa* tičnega načrta. Naša organizacija nam ne more dati tega načrta, ker je kot zveza raz* ličnih duhovnih tendenc le kompromiscrskai organizacija. Naš narod je na ta način oro* pan osmih sto kulturnih delavcev; to je zlo* čin, za katerega — vem — ne bo hotel in mo* gel prevzeti »Zvezin« upravni odbor nikake odgovornosti. In da je mera polna, treba ugo* toviti še to: teh osemsto učiteljev po veliki večini ne lenari, — dela. To delo pa je brez načrta, obsojeno; že a priori, da ne obrodi sadu —, pomenja torej negospodarsko tro* šen j c sil. In to je drugi greh; — ne na na* rodnem telesu, ampak na telesu naših orga* nizirancev.
Ni druzega torej, kot da zasadimo svoj secijski nož v ta kardinalen problem naše »Zveze«. Ce »Zveza« tega problema ne reši, se mora raziti v interesu učiteljstva in naro* da. V tem trenoku upam, da razpad »Zveze« ni neizogiben. Teoretično, t. j. sama na sebi je ta naloga izvršljiva; gre le za to, ali bomo znali dobiti poti in sredstva za to realizacijo.
Prvi korak je, da se posamezne duhovne smeri skušajo programatično grupirati in iz* čistiti, in sicer na nevtralnih tleh naše »Zve* že«. Vse drugo bo sledilo samo po‘sebi.
VELJKO SOKOL1Č:
(Svršetnk.)
Iz ikolske prakse.
(Bileška.)
»Sečam.«
»Pa?!«
Dete je oborilo glavu.
Ja sam zašutio. '
Onaj drugi naš pasulj rasao je, procvetao i čak oplodio se. Deca su pomnjivo promatrala čitav njeg.ov razvoj i tako i nesvesno ponav* ljala sve ono gradivo, što smo ga mi na šet* njama i u školi promatrajuči razvoj bilja pro* učili.
Bio sam zadogvoljan sa zanimanjem i zna* njem dece, ali sam hteo prodreti dublje u dušu onoj trojici, kao i ostaloj deci, da ih po* učim, osvedočim o štetnim posledicama uži* vanja alkohola za to, jer je to uživanje su u mestu X prilično običajno. Vodila me kod toga misao: više čina, manj e reči! — Da, reči ost oj u ovakim slučajevima reči osobito u o v a k i m slučajevima i dobro se mo* že ovde aplicirati ona: Po jednom uhu unutra, po drugom van! Zašto? Zato, što je uživanje alkohola prešlo iz neznanja u strast, što se dnevno sugerira o njegovom blago* tvornom delovanju, nego i zato, što se tu sklonost baštinilo. Taj biogenički zakon naš je narod veorna dobro i jasno izrazio rečima: Kakvo drvo takav klin; kakav otac takav sin.
Tu dakle apstraktna predika o štetnom delovanju alkohola — po mojem sudu — ništa ne pomaže, nego treba utecajem na osetila i kroz njih činjenicima segnuti du* boko u dušu, da se ustrajnim utiscima, zornim predodžbama i neumoljivom logikom očevid* nih dokaza, utisne u biče individua jasne, odredjene predodžbe, koje če se uvek budno uzdizati kao diametralne opreke baštinjenim ili nasledjenim sklonostima, kada se ove sta* nu buditi.
Iznesoh pred decu zgodnu sliku, koja je prikazivala alkoholičara kako u pijanstvu po* činja nedela, a deca i žena mu stišču se, drhču pd straha pred njim. Bilo je svakojakih pri* Predaha.
Upotrebih zgodnu priliku i razložih tek sada deci zle posledice uživanja alkohola: nesamo za onoga, koji se piču podaje i za njegovu obitelj, nego i porod njegov.
Deca izidjoše iz škole. Ostao je u školskoj sobi samo onaj dečak, koji je pio »kad je bilo mrzlo.« Čedno pristupi k meni, pogleda me, a za tim reče:
»Gospodinc učitelju, ja ne ču piti rakije.«
Pogladili ga po kosi i rekoh mu:
»Ivane, održi tvoje obečanje!«
»Hoču, gospodine učitelju! I ocu sam sve ispripovedao, što sam u školu vidio.«
Dere ode, a ja sam ga pogledom pratio i setio se reči francuskoga psihologa Gustava le Bon*a, što no ih iznese u svome delu »Miš* Ijenja i verovanja«: »Sposobnost gospodare* n ja nad afektivnim impulzima sačinjava bit* ni elemenat civilizacije. Nikakav socijalni život ne može postojati bez ove esencije svakoga morala.
Obuzdavanjc afektivnih impulsa obioa* jem, moralom i zakonima, ne predstavlja borbu izmedju osečanja i razuma, več borbu borbu izmedju različitih osečanja, koja razum dovodi u sukob.« —
Prava svrha nauke jeste stalna borba proti v samovolje prirode.
V. Š. :
Razglednice
kao učevno sredstvo mogu nama učiteljima vilo poslužiti u čitavoj obuci, a ponajvečma u zemljopisnoj. Njima možemo buditi ne* samo estetsko čustvo i smisao za umetnost, nego i unapredjivati sve detetove intelek* tualne i moralne sposobnosti. Gde ne može pomoči učiteljeva reč i obuka, tu če mir pri* skočiti u pomoč slika svojom velikom pri* vlačivošču. Slike govore mnogo gledaocu, znade li jo samo čitati (razumevati). U dja* četu budi zdravu maštu i podaje obuci neku realniju podlogu u pomanjkanju dašto zor* 111 v. Pomagala. Verbalizam je naj veča mana naših škola1 (pošto ova manjkaju) i ne vodi k svrsi ni uspehu. Puke reči ne stvaraju čiste pojmove O' ničemu. Mi stariji, bogatiji na zornim predodžbama, možemo štošta shva* titi i samim govorom i tumačenjem putem asocijacije i analogije, ne mogu to nasuprot deca, kojima je duša, reko bi, tabula rasa. — Našeg učenika valja da podučava život, predmeti, učila, zorna pomagala; valja ga učiti putem svih njegovih pet osetila, osobito u realijama, pošto jedino ovako može doči do jasnih predočaba i vernih pojmova o ne* čemu. Sto više učenici: rabe u obuci svoja ču* tila, tim solidnije bit če njihovo znanje, tim večma unapredit čemo njihove duševne spo* sobnosti. Vildjevši u neko j gradskoj školi p—6 soba raznih zbirki, usklikoh: Blago tebi, učitelju na ovakovoj školi, pošto tu poduča* vaju i govore predmeti (objekti)! Naše seo* skejugoslo venske škole jesu nažalost prazne, al imademo jedino narav (prirodu) i — slike, pa razglednice, kojima se mi nastavnici moramo služiti svagde i svagda u obuci, pai i u zemljopitenoj. Kakva li razlika u obuci, na* brojaju li i čitaju deca gradove na zemljo* vidu, ili, ako im naš zemljoviid, (ertež) nosi slike dotičnih gradova! Dečja mašta znat če nadopuniti mainjkavosti slike tako, da če mu ona u duši ukrisiti, probuditi žive slike punc života. Držim, da bi se zemljopisna obuka morala počim ati putovanjem, dotilčno izleti* ma več u zavičajnoj obuci, iza koje valja da sledi umišljena putovanja pomoču pripove* dan j a; erteža i razglednica. Imam li, prime* rice, za obučnu svrhui putovanje iz Pazina do Trsta, ni j e li naj naravni je (iza samog pu* tovanja) da naertam na ploči želez, prugu, a uz nju nanižem slike (razglednice) mesta i krajeva, što ih sretamo na putovanju, pa da* što i Pazina te Trsta. Crtež, učiteljevo pripo* vedanje i razglednice stvorit če obuku zani* mivom, živom, a što je glavno, deca če si ta* ko moči »tvoriti o torne jasnije predlodžbe, a napokom če ovako oni naučiti zemljopisno gradivo lašnje i vemije. Svrha je postignuta. Osvedočen sam, da bi se valjalo več u po* četno j obuci posluživati razglednicama i dru* gim slikama u svrhu, da deca shvate slike prispodobom poznata objekta i slike mu. Svrsishodno je za to, da učitelj poseduje što bogati ju zbirku razglednicama, a mogli1 bismo do njih doči uzajamn. razašiljanjem. Razgled* nice neka nam predstavljaju nesamo gradove (zgrade), nego i reke, gore okolice * priroda. Tko od nas nastavnika imade više slika i ra"* glednica, imat če i bolji uspeh u Zemljopisi- ' u svim ostalim realnim predmetima.
Dobri učitelji so kakor oblaki neba: v svo* jih besedah grme. v svoiem življenju svetijo in s svojim delovanjem prinašaio deželi ve* liko sadu.	B	U	h	r	i n g.
*
Vsakdo si daje sam svojo vrednost, in mi smo veliki in majhni, kakoršna je naša lastna volja.	S	m	i	1 e s.
Pouk materinščine v ljudski šoli.
Referat Ivana Vovka.	(Konec.)
Spisje.	; mišljenju drugih, spozna naj naziranje druž*
Namen spisja je, da se učenci nauče sp ra- k e, v. kateri mu bo živeti in privadi naj se di* viti na papir svoje misli v pravilnem jeziku f^Pdni. To so dovolj tehtni razlogi, ki nam
1_ 1  	:	   .J	1_ i	n 1»	1 1 n rl ,1 Ui n rvni',. ... 1« M ..	1.!^ L ~	_l1_1_1_*__
in 1.0141C111 ra^.pureuDj.
Najprej mi je omeniti, da se v najnovejšem času od priznanih modernih pedagogov in šolskih praktikov naglaša potreba gojiti p ros sto spisje. Znani so v tem oziru zlasti Schar* relmann, Jensen, Lamzsus in drugi. Til zadrte* vajo le prosto spisje. Nekateri dovolijo kveč* jemu to, da daj učitelj več tem, med 'katerimi naj učenec izbira, drugi pa gredo še dalje in pravijo: Sploh nobenih tem, učenci naj pišejo sami, o čemer hočejo, navadno iz svojega življenja:; te spisne vaje naj bodo nekaki otroški dnevniki.
Za to stališče govore sledeči razlogi: 1. Če smo postavili načelo, da bodita vzgoja in pouk individualna, da ustvarjaj otrok sam od sebe, tedaj ne smemo trpeti nikakega ob nav* ljanja ne brezmiselnega ponavljanja. 2. Na* loga, ki si jo je učenec sam izbral, bo res nje* govo delo in ogledalo njegovega znanja ih njegove individualnosti. 3. Take naloge imajo za učenca brez dvoma veliko večjo privlač* nost, kakor pa šablonsko ponavljanje učite* ljevih besed. 4. Take spisne vaje in naloge vzamejo pouku manj časa, ker odpade pri* prava.
So pa tudi razlogi, ki govore proti temu ek* skluzivnemu stališču.
To stališče stavi prvič visoke zahteve v učenca in učitelja. To postopanje obeta uspeh pri otrocih iz boljših hiš, ki imajo že doma dobro vzgojo, zlasti otroci boljših meščan* .skih krogov. Dalje v neprenapolnjenih raz* redih, ki štejejo kvečjemu po 30 otrok.
Dalje pa treba pomisliti, da se izpremeni vsaka pretirana čednost v greh, da govorim s Cankarjem, torej tudi pretirano individuali* ziranje otroka utegne biti vzgoji na kvar. Prav je, če jemljemo v ozir individualnost do neke mere, vendar pa moramo pomisliti, da se pozneje v življenju svet prav nič ne ozira na individualnost posameznikov, zato bi utegnilo pretiravanje v tem oziru otroka raz* vaditi in pomehkužiti.
Tretjič, vemo vsi, da so današnje kulturne pridobitve sad tisočletij in da so nešteta po* koljenja sodelovala pri tej: ogromni zgradbi. Torej ne moremo zahtevati od otroka ali go* jenca, da ustvarja sam vse nanovo.
Končno pa se mora gojenec privaditi tudi
ur amiju, tta ui	Ul	Hit	llolU CKoKlUZlVnO
stališče, ampak pojdemo tudi tu po zlati sre* di:	Zato pa moraano poleg prostega spisja
gojiti obnavljanje beril, spise in orise, za ka* tere smo učence zadostno pripravili; pozabiti ne smemo tudi na pisma in opravilne spise. V splošnem velja pravilo; v nižjih razredih prevladuj obnavljanje, v višjih prosto spisje.
Na podlagi povedanega bi delili spisje ta* ko* le:
1. Obnavljanje berillnih sestavkov in uči* telj e vega priipove do vanj a;
2. prosti spisi s pripravo;
3. prosti spisi brez priprave;
4. pisma in opravilni spisi,
Učno postopanje bi bilo sledeče:
I. Priprava. Učitelj formulira z učenci stavke, ali odstavke, opozarjajoč jih na pra* vopisne posebnosti, zlasti na ločila. Taka pri* prava je potrebna v nižjih razredih. V višjih razredih ne formuliramo stavkov tako na* tančno, vendar pa je po večini dobro dati vsaj razporedbo. (To ne velja za 3. točko.)
II. Spisovanje pripravljenega, in sicer kot naloga ali vaja, bodisi šolska ali domača.
III. Popravljanje, ki ga mora učitelj skrb* no izvršiti. Naloge popravljamo izven po* uka, vaje pa lahko v razredu skupno z otroci.
IV. Popravek, ki ga izvrše otroci. — V slučaju, da je naloga izpadla slabo, je dobro, če pišemo vso nalogo skupno na. tablo in v zvezke. Že pri popravljanju mora učitelj iz* brati nekatere napake, zlasti take, ki so jih mnogi učenci napravili. Te napake se ob* ravnavajo pred razdelitvijo zvezkov, tako, da poskuša popraviti najprej tisti učenec, čegar je pogrešek, če ne zna on, drug učenec in še le potem učitelj. Seveda je treba napako po* praviti z utemeljevanjem, ne pa morda reči; To besedo pišemo tako, ali to rečemo prav tako ... Pri prostem spisj.it brez priprave se* veda ni misliti na to, da bi popravili vse po* greške. Zadostuje popraviti nekaj bolj gro* bih; strogost bi tukaj ne bila na mestu.
Glede pisem bi bilo povedati, da naj so' ko* likor mogoče naravna, neprisiljena, izvirajo* Ča iz potrebe. Tudi ne smejo biti šablonska, ampak kolikor učencev, toliko različnih pi* sem.
LISTEK
JOŽE RUPNIK:	1)
Obris ziofoifine itnliinn. slovstva.
Uvod.
Slovenci nimamo menda nobenga enot* nega pregleda o italijanski literarni zgo* dovini. Znana so nam kvečjemu posamezna imena, tako Dante, kojo »Nebeško1 kome* dijo« prevaja J. Debevec v »Domu in svetu«, Prešernov učitelj Petrarca, Machia* ,elli, znan po svojem stavku v razmerju med namenom in sredstvom, DAnnunziO, ki si je prav za prav pridobil več lovorik s svo* jimi pustolovstvi, kakor pa s peresom.
Ker nas razmere silijo, da se nekoliko na* tančneje seznanimo s kulturo naših novih bližnjih sosedov Italijanov, mislim, da niko* mur ne bo škodovalo, če si malo natančneje ogleda zgodovino italijanskega leposlovja.
Da je obris slovstvene zgodovine, ki ,(a objavljam v našem listu kritičen, ne morem trditi.
Radi obstoječih razmer sedaj ni na razpo* lago dovolj virov — držal sem se najbolj do* stopnih, ki so mi bili priporočeni in ki bodo objavljeni na koncu razprave. Tudi je treba za tako delo zelo temeljitega študija , ter pisma*učenjaka; vedar pa vkljub temu, upam, da bo ta poizkus marsikomu dobrodošel.
Snov bo razdeljena na sledeče tri dele:
I. Postanek in razvoj italijanskega jezika,
II. Sistematični pregled leposlovne zgodovine in III. Kratki življenjepisi naj znamenitejših italijanskih pesnikov in pisateljev.
I. Postanek in razvoj italijanščine.
Ko je propadla nekdaj tako cvetoča in silna rimska država,, se zanjo tipični prepad med patriciji in plebejci ni premostil. Dediči rimskega cesarstva so preskrbeli za obilico naredb in navad, ki so razlikovale premož* ne j še od nemaničev in ena izmed teh razlik je bila občevalni jezik.
Dočim je bilo plemstvo, posebno v sred* njem veku skrben varuh klasične latinščine, je bil živi jezik, ki. ga je govorilo priproSto ljudstvo dostopen različnim spremembam in vplivom. Propadu države je sledil propad rimske kulture, posledica je bila, da se je vedno bolj ukoreninjal in razširjal obče* valni jezik širših mas. Ko pa se je začel uve* (javljati vpliv drugih, tujih jezikovnih ple* men, so se potomci latinščine — bilo jih je več — vedno bolj odaljevali od svoje matice in so oostali samostojni jeziki: italijanski, francosko*provensalski, španski, portugalski itd. Na pirenejskem polotoku je mnogo pri* pomogla arabščina jeziku: do samostojnosti, na francoskem germanski in keltski, na Ro* munskem pa slovanski jezikovni elementi.
Če primerjamo te naslednike z ozirom na prvotni jezik, latinščino, uvidimo, da ima italijanščina v svojem besednem zakladu razmeroma najmanj tujih (germanskih, arab* skih in grških) elementov; vseh skupaj je komai desetina. Nadalje so oblike prvotnim* latinskim jako sorodne in čisto jasno doka* zuieio svoj izvor (n. pr. tempo — tempus, ter* ra, luce — lux.) To dejstvo si moremo razla* gati z zemljepisno lego apeninskega poloto* ka, ki ni bil tako dostopen jezikovnim in kulturnim vplivom sosedov, kakor pa Fran* cija. Na severu zapirajo Italijo Alpe, na se*
Slovnica.
Slovniški pouk v lj. šoli je imel nasprotni* ke že od nekdaj, in ima, jih še danes. Zlasti filantropišti in Herbartovi učenci so hoteli vreči slovnico iz šole.
Vkljub temu pa je obveljala zahteva, da se poučuj tudi slovnica na lj. šoli. Toda tudi tu velja načelo da bodi pouk nazoren in razvi* jajoč. Podlaga je čitanka in živa govorica. Iz žive govorice izvesti pravila, od posameznih vzgledov sc preide k splošni m _ zaključkom, t. j. k slovniškim pravilom.
Razni: deli slovnice, kakor oblikoslovje, de* bloslovje i. t. d. naj se obravnavajo mešano, torej ne smemo se omejiti najprej na obliko* slovje, potem, še* le, ko bi ta poglavja kon* čali, bi prešli/ k drugemu. Pouk naj bo kon* centričen: t. j. v vsakem šolskem letu iz vseh poglavij nekaj, in sicer se v vsakem nasled* njem letu ista snov razširi.
V naslednjem primer, kako bi obravnavali 0*jevsko sklanjatev, moških samostalnikov.
Učna slika:
L Zadnjič smo govorili o sklanjatvi ženskih samostalnikov, ki se končujejo na a. Koliko je sklonov, števil. Kako se imenujejo kon* enice za posamezne sklone? — Sklonila. Da* nes si bomo ogledali, kako se pregibajo sa* mostalniki moškega spola, ki se končujejo na soglasnik.
II.	Bralii bomo berilo »škorec« po stavkih ter si poiskali samost, moškega spola: »Star gozdar je imel škorca, ki je znal prav raz* ločno izgovarjati nekatere besede.« Poiščlimo samost, moškega spola »gozdar«, »škorca«. Ta stavek napišiimo na tablo, vi pa v zvezke, Vprašaj po besedi »gozdar«. (Kdo alii kaj je imel škorca:	goizdar.) Napišimo na strani:
»gozdar«, ravno tako »škorca«. Tako se napi* šejo še sledeči stavki:	Tudi sosedov Tone
se je tega ptiča zelo veselil, zato je pridno zahajal k gozdarju. Tone pogleduje po lepem ptiču. Urno stopi: za krotkim škorcem.
Tako imamo na tabli omenjene stavke in zraven samostalnike v tistih sklonih seveda v isti vrsti, kakor so stavki napisanil
Torej na tabli bi imeli te * le samostalnike:
gozdar	imen.	gozdar	—
škorca	rod.	ptiča	a
ptiča	daj.	k gozdarju	u
k gozdarju	tož.	škorca	a
po lepem ptiču mest.	po lepem	ptiču u
za krotkim škorcem druž. za krotkim škorcem em
Čitaj prvi stavek! (»Star gozdar ...«) Vpra* šaj po samost, »gozdar«. Po katerem sklonu se vprašamo tako? (Po imenovalniku.) Torej
verovzhodu, v Benečiji pa ni bilo misliti na nikako jezikovno asimilacijo s slovanstvom; to je bilo mogoče le na Romunskem, kjer je bilo pleme popolnoma odrezano od svojega bivšega kulturnega središča, zibelke nekdanje rimske države.
Glavne spremembe, ki jih je doživela la* ščina, predno je postala iz latinščine samo* 'stojen jezik, so bile sledeče:
Prva skupina laških besedi je germanskega izvora: biondo, bianco, lancio etc., arabskega: algebra, alcool, zero etc. in grškega izvora: dogma, chiesa, etc.
Po' zakonih di — in asimilacije so se spre* menile mnoge latinske besede v italijanske, n. pr.: fatto od faetum, cominciare od cum* initiare.
D^čim ima latinščina šest sklonov, .si1 je pridržala italijanščina od vseh le enega, naj* raje četrtega, (tempus * temporis:	tempo).
Skloni se tvorijo s pomočjo predlogov: il pa* dre, dal (da il) padre,al (a il) padre.
Sprega glagolov je ostala v bistvu neizpre* menjena, le nekateri glagoli so privzeli v ita* lijanščini drugo vrsto, kakor so jo imeli v latinščini, (studiare od studere). Poedine obli* ke za različne čase so sc sčasoma spremenile in deloma med seboj pomešale; nastale so v italijanščini nove daljše, opisne oblike.
Prve in najbolj zgodnje oblike in preosnovc so razvidne iz raznih napisov V. stoletja; pra* vih pisanih spomenikov že izrazito spreme* njenega jezika pa najdemo šele v sredi X. stoletja. Vzrok temu je spoštovanje, ki so ga gojili Italjani do tradicije in do klasičnih starin.
Med prve jezikovne spomenike štejejo, ka* kor mi Slovenci, tudi Italjani verske formule in cerkvene pridige.
Odboru ftžaške Glasbene Matice v spominsko kn]i$o!
Glasbena Matica bi imela biti središče vsega muzikalnega življenja v okupiranem ozemlju. Imeti bi morala vzorno šolo za klavir in vijolin, poskrbeti za učne knjige za te inštrumente v našem duhu in jeziku, zalagati muzikalije po vzgledu Ljubljanske matice. Imeti bi morala vzoren pevski zbor, v zvezi ž njim šolo za preobrazbo naših pevovodij in preosna-vanje našega — sedaj podivjanega — cerkvenega petja. Zbirati bi morala naša in tuja glasbena dela v veliko monumentalno biblioteko.
Ustvariti bi si morala stalen kvartet na lok ln orkester z neobhodno potrebnimi pihali za klasično muziko.
Glasbene šole se snujejo izven Matice; enako se zbirajo misleči ljudje, ki so posvetili svoje življenje umetnosti, drugod. Koliko umetnikov, koliko strokovnjakov je izšlo iz matične šole; koliko jih bo izšlo? Pevski zbor je bil na taki stopnji kakor Velesila ali pa zbor v Boljuncu ali pa na Proseku. Včasih so besedo napisano in.- tiskano, in sicer večkrat; I bili pri nasše boljši zbori. Napredoval pa je tudi do tako se mu vtisne celotna slika besede v spomin. Iz izkušnje vemo, da pri čitanju ne vidimo več posameznih črk, ampak vso bese* do. Dokaz: Če pridemo do čisto neznane be* sede se moramo ustaviti in jo analizirati. To sem omenil zaradi nižjih razredov. Novi izra* zi se napišejo z velikimi črkami na tablo ter se prepišejo.
Pravopisje učimo le v zvezi s spis jem, ne samostojno. Pravopisne napake v vajah in nalogah se skupno popravljajo. Ravno tako tudi raba ločil, kakor sem že omenil pri po* glavju o spisju.
zapišimo imen. gozdar. — Tako postopamo pri ostalih samostalnikih, s tem razločkom, da napišemo sklone po vrsti (glej gori). Po* glejmo si sedaj sklonila za posamezne sklo* ne: Imenov. — rod. a itd. Sklonila se napišejo zraven. (Na tabli imamo: stavke, kakor smo jih brali, zraven samost, v dotičnih sklonih, še dalje: samost, razdeljene po sklonih in zraven: sklonila.
Pravopisje.
Tu imamo dvoje: 1. pravilno pisanje besed, 2. ločila.
Glede 1. točke. —- Predstava komplicirana:
ai) zvočna predstava našega govora;
b) vidna predstava pisane sede.
Ne zadostuje, razločno ih jenje, ampak je treba tudi,
besede je
in tujega
in tiskane be*
pravilno govor* da učenec vidii
i danes:	Od narodnih pesmi v začetku do umetnih
j (Adamičevih, Foersterjevih i. t. d.) in potem nič več naprej. Po vojni pa je črpal iz tujih literatur umetne in potem zopet narodne. Če bomo živi drugo leto pa iz »Slavčka« in čez dve bomo vsi vprek »dadaisti
| DAVORIN TRSTENJAK. |
aprila. Pred razhodom smo še’ zapeli par naših večno lepih pesmi in sklenili smo, da se v prihodnje sestanemo vsak mesec. Imeli bi se vsikdar o čem pogovoriti in treba je, da se spoznamo do dna, da natančno vemo, koliko in kakšnih moči in sposobnosti je v nas. Tovariša Iv. Mercina in Feigl, ki je bil navzoč kot gost, omenita, da bi bilo umestno, da se tudi goriško in nekdanje kranjsko učiteljstvo bolje spozna med seboj. Hubelj naj mas ne loči več; nika-lcih mej ne sme biti več med nami. Spajajo naj nas Golgota, značajnost in neomajna vera v Velikonoč. — Razšli smo se v svesti, da je bil to eden najlepše uspelih sestankov po vojni. Prihodnji sestanek bo 7. aprila istotam.
ŠOLSKE VESTI.
Komu v korist bo ta debata? V zadnji številki »Učit. lista« smo objavili članek tov. Pahorja, -ki govori o organizaciji zadružništva med našim narodom in je po nazorih, ki jih v njem razvija, odgovor učitelja-socijalista na »Besedo slov. učiteljstvu« ki jo je prinesla »Edinost« od 22. svečana. Ugotavljamo takoj na tem mestu, da je število pristašev »enotnega zadružništva« (nazor, kateremu nasprotuje tov. Pahor) v našem stanu veliko in da so le redki, ki so prepričani o nujnosti organizacije zadružništva v okviru posameznih strank. In vendar smo dali našemu tovarišu svobodno besedo v listu, da je lahko svoj nazor podrobneje obrazložil ter obenem
Na reformo cerkvenega petja ni vplivala Matica do odgovoril na zaključne besede člankarja v »Edino-danes niti najmanj. Kvartet: Prvi poizkus in zadnji j s ti«, ki so izzvenele v trditev, da je delo na zadruž-obenem s Topičem je z njim ugasnil. Orkester so ti-j nem polju vseh tovarišev-socialistov narodu v sti, ki vedo povsod vse lepše in boljše, — omalova-i škodo. Tovariš Pahor, ki je član »Zveze«, je imel ževali; mojim besedam, da ga bodo zadušili, niso! tedaj pravico, da se v našem listu oglasi v imenu verjeli... Pa zgodilo se je. —Spomnite se na Topi-1 svojem in svojih somišljenikov, ki delujejo v isti čev Koncert, pa spoznate, zakaj ni mogoče teh usod- j smeri. Članpk smo tem raje objavili, ker je bil v nih zmot odpustiti nikoli več! Danes se najde pri; svojem osnovnem tonu načelen.
................................... Če-	*	'	"
Nanj je odgovoril v »Edinosti« od 19. marca g. Virgilij Šček v člančiču, kjer trdi, da naš tovariš «kmetov ne pozna, ker tiči le v 2. nadstropju sežanske ljudske šole itd.«
Na ta odgovor nam je poslal tov. Pahor obširen, temperamentno pisan članek z naslovom »0 metodi samostojnega zadružništva«, v katerem trdi, »da
„ i „ „ . _____ i i • -	,	-.-i	ci, najemajo zensne, k.i so v svojin zanievan SKrom- dopušča politično uverjenje g. V. Ščeka dvojno ko-
—.. ..!..xlfVCu	ne)še, najemajo ljudje, ki so od vas drugje odvisni rist«. Tu navaja naš tovariš nastop svojega nasprot-
odboru samo še kdo, ki orkester —- »zastopa« sar ni, ni mogoče zastopati.
Krivdo za vse to je iskati v »razmerah«. Če bi advokatski zbornici predsedoval Srečko Kumar ali Janko Ravnik ali kdorkoli od umetnikov sploh,... eh razmere so krive. Ako se namesto potrebnih
Dne 10. februarja t. 1. je umrl v Zagrebu po j n}°ist(ov za kjavil:' vi|°.lin in za dru&° najemajo učen--	-	-	”	ci, najemajo zenske, ki so v svojih zahtevah skrom-
in prijatelj ter duševni voditelj učiteljstva — Davorin Trstenjak 73 let.
I	,	|	4ZW*jO%«y	O o uu v U J Ul UKJt VU » lo 1-1J
hrvaškega J ;n so jjm zaraditega vezane roke in usta, da ne spre-
v starosti
Davorina Trstenjaka je rodila slovenska zemlja. Že v mladih letih ga ;je privedla uso* da med brate Hrvate, kjer sc je Trstenjak po* svctil učit. stanu, ki mu je žrtvoval vse svoje bogate zmožnosti! in sposobnosti Med učitelj* stvom je v njegovem kulturnem in gospodar* skem snovanju in delovanju igral važno, od* ločilno in vodilno- vlogo. Njegova jaka. iz ra* žita osebnost je imela1 mogočen vpliv na vse strani tako v lastnem stanu, kakor tudi v vsem prosvenem pokretu nove Trstenjakove ožje domovine ter vsega slovanskega juga. Poleg Filipoviča, Basarička, Ivkanca, Lj. Tomšiča, Pejnoviča ostane v povestmici hr* vaške pedagogike in hrvaškega stanovskega učiteljskega gibanja ime Davorina Trsten ja* ka zapisano z neizbrisnimi črkami.
Hrvaško učiteljstvo, ki se je združilo v »Savcz hrvatskih učiteljskih društva« je dalo svojemu Trstenjaku največjo odliko: izbralo ga je za predsednika ,svoji centralni organi* zaciji, ki ji je načeloval do letošnjega leta. S tem je hrvaško učiteljstvo dokazalo, da odo* brava Trstenjakovo delo, da se strinja z njim in da hoče hoditi po oni jasno začrtani poti, kamor je ponosno, samozavestno- in pogum* no krenila njegova markantna osebnost.
Trstenjakova odkrita in poštena duša se jasno zrcali v vsaki njegovi zapisani besedi, kakor se je brez hlimbe in zastrtosti oglašala iz vsake njegove govorjene besede: kar mu je bilo na srcu, to mu je bilo na jeziku. A vse življenje mu je bila borba za svobodo šole, za svobodo stanu, za svobodo naroda! Zato njegov ugled požrtvovalnega kulturnega de* lavca jasno sveti' na vse strani, dvigajoč ma* lodušne, podžigajoč verujoče, da je le pravi* ca in resnica zmagovalka in da v boju za ide* alne šole, naroda in človeštva podleže vse, kar ni iskrenega, poštenega in vzvišenega!
Slava njegovemu spominu!
(Po »Učit. Tovarišu.)
govorijo tega, kar bi morali in ne storijo tega, za kar je že skrajni čas — tedaj razmere, da razmere . .. Da se socijalni položaj umetnika pri nas tako po-
nika o priliki nekega shoda na Krasu, kjer se je vršila javna debata o zadružništvu. Ves članek tov. Pahorja je hudo oseben in prepričani smo, da bi z njegovo objavo potegnili naše strokovno glasilo na
nižuje, da se njegove težnje in težnje umetnosti pri j nivo vsakdanje politiške borbe, kar bi po smeri, aas ne uvidevajo, da se njegove žrtve ne cenijo više: ki ga je zavzel razgovor med obema nasprotniko-
kakor žrtve, ki jih je doprinesel katerikoli stan, da velja umetnik pri vsemogočni gospodi za hlapca ali pa za berača ... so proklete razmere ,., Res, zakaj si umetnik ne izbere kakega bolj rodoljubnega poklica, da bi imel tudi pisarno, v kateri bi delalo zanj pet, šest ljudi in bi prihajal sam le sprejemat avdi-jence in delit »gnade«. Potem ne bi imel stanovanja blizu strehe in sitnosti, da če mu kdo posodi posteljo, jo ima, če ne pa Bog pomagaj.
Da se oni, ki učijo, odirajo, da se pri potrebnih stroških stiska, da se hrani v nepotrebnih fondih in da nazadnje vse skupaj hudič požre, so krive tudi razmere.
Da je Matica dekla nevredne gospodinje politike, so pač razmere, kakor so bile razmere za dramatično društvo preden je prišel Milan Skrbinšek.
Da se pri nas hote ali nehote vara umetnik, umetnost in ljudstvo — so tudi razmere.
»Le krepko naprej po začrtani poti« in imeli bomo slovenski kulturni škandal.
V Gospodovem letu 1921,	Ivan	Grbec.
IZ ORGANIZACIJE.
»Sežansko učiteljsko društvo« je zborovalo dne 10. marca t. 1. Na zborovanju je referiral tov. Kenda o izidu deželne učit. konference, na kateri se je razpravljalo o šolskem vprašanju. O reviziji šolske samouprave sta govorila tov. Hreščak in Pahor, ki sta zavzela stališče, kakršnega mnenja je bilo tudi vse učiteljstvo. Sklenilo se je, da učiteljsko društvo temeljiteje pretrese to vprašanje, a šele nato se odzove zadnji okrožnici civ. komisarjata, ki zahteva od
ma, ne razjasnilo čisto nič pojmov in bi ne pomenilo tedaj nikakršne koristi ne za slov. učitelja in niti za slovenski narod sam.
Pa smo prejeli od g. V. Ščeka še en dopis, kjer ugotavlja, da ne misli spraviti pod en klobuk vseh slojev našega naroda (kar trdi naš tov. Pahor), ker se v narodnih zadrugah organizirajo le kmetje, delavci in sploh vsi izkoriščani stanovi, a to brez vseh kapitlastov, ki jih ima naš narod le majhen odstotek.
Iz vsega podanega je razvidno, da je zašla debata o zadružništvu na pot, ki jej mi ne moremo slediti. Problem, ki je bil v začetku zastavljen je ta: Ali bo imel naš narod korist od tega, če je zadružno organiziran po strankah, ali ne! — To je vprašanje, ki bi utegnilo zaimati naše tovariše. Vse drugo je same pikolostvo, ki ne vodi nikamor.
Uredništvo »Učit. lista«.
Starši kot gosti v šoli. Nemško naučno ministrstvo je izdalo odlok a katerim dovoljuje učiteljem prepustiti starše šoloobveznih otrok kot goste k pouku. Vprašanje c javo-sti pouka ima med Nemci precej pristašev pa tudi nasprotnikov; zato je dalo ministrstvo učiteljem v tem o-ziru za enkrat prosto roko. Namen, tega koraka je zbližati šolo in dom.
Odhod v Jugoslavijo. Dr. Frančišek Kos, profesor na idrijski realki, je bil imenovan za kustosa na Rudolfinov muzej v Ljubljani in je v teh dneh zapustil svoje mesto v Idriji. — Ravnotako je odšel v Jugoslavijo profesor Ludovik Mlakar, ki je bil imenovan za profesorja slovenščine na realko v Ljubljani. — Tako se krči na našem ozemlju število učnih moči in če pojde tako naprej, bo ves krik in vik za izpopolnjenje našega šolstva popolnoma zaman. Saj ne bomo mogli v najkrajšem času niti več se-
učiteljstva, naj bi tako vprašanje rešilo kar čez noč. ^	^
O zastopstvu v okrajni šolski svet se je učiteljstvo staviti poštenega profesorskega zbora za eno edino ponovno izreklo, da bo vztrajalo na tem, kar je ze g0i0 jn p0tejn še govorimo o nekem razvoju. Vpra-
nlrl «» m « I rt	\ / rt lir *»rt	rt rt	rt rt	m. rt	«*rtrt	rt*	rt	I	a	1	rt	—1 — rt I 4 rt trt 4	^	,	■ ,	,	.	,	.	rt	,	,	,
| sanje je, ali ga ne oviramo tudi sami! La ironijo pa smo čitali ob odhodu prej omenjenih gospodov v »Edinosti« vest iz Idrije s sledečimi stavki: »Nisem
T. CARLYLE:
O PliflHOTI
Naša prva dolžnost je zatirati plahost. Moramo se je oprostiti, sicer nam je delo nemogoče. Naša dejanja so suženjska, neresnična, zgolj dozdevna, da, naše misli so hinavske dokler biva v nas plahost. Biti moramo junaški. Hi naprej in se moško oprostiti — v zaupanju, da smo Poklicani in izvoljeni od višjih moči, in da niamo plahi. Možje smo le dotlej, dokler obvladujemo plahost.
sklenilo. Volitve so se namreč že vršile. Izvoljena; sta bila tov: Štrekelj in tov. Hreščak; slednjega civ. j komisar pa ni hotel priznati. Učiteljstvo je sklenilo j
vztrajati in za slučaj ožjih volitev vzajemno pokazati j	smo	bili tako tesno zvezani,« je pravil
svojo trdno voljo. Razpravljalo se ,e se o zadruzm- j učitelj, svojim tovarišem_ (Bil je namreč ginjen nad
štvu, nakar se je zborovanje zaključilo
Sestanek učiteljstva vipavskega sodnega okraja.
slovesom, ki mu ga je pripravilo idrijsko dijaštvo.) »Rad grem na novo službo, a silno težko mi je
----------------   /	-	*	CT	O	.	j "	VU1	» v	rtrtrtB	J	~
Dne 10. marca se je sestalo učiteljstvo vipavskega ocjiti zapustiti tako srčno vzajemnost. Ko bi bil sodnega okraja v Vipavi v hotelu »Adrija«. Tov. j prej vedel. da ima človek toliko zaupanja in lju-Kmet, naš agilni predsednik, je z zadovoljstvom po-1 bežni na zavodu, bi bil še tu ostal.« — Mi; pa pra-zdravil skoro polnoštevilno zbrane. Je namreč tudi vimo; X0 so fraze, ki ničesar ne operejo! nekaj takih, ki se sicer radi odtegujejo skupnim se-j Naša nada. Naznanjamo, da so priprave za izdanje stankom.	| prve številke tega novega našega mladinskega lista
Razmotrivali smo o preuredbi šole z avtonomnega, i že v polnem teku, tako da bo mogel list 'iziti že v pravno - ekonomičnega in didaktičnega stališča ter; prvi polovici tega meseca. Ob tej priliki priporoča-o preustroju našega pravnega stanja, o višji zobraz- mo še enkrat vsem tovarišem, posebno pa Istranom bi učiteljstva in naših plačah. Prišli smo soglasno' da delajo vztrajno za obstoj tega lista, ki bo pomeni! do enotnih predlogov, ki se bodo končno obravna-; istrski deci to, kar pomeni »Novi rod« slovenski, vali na okrajni konferenci v Postojni dne 1. in 2.; Vsak naj stori torej svojo dolžnost!
Zborovanje društva »Unione magistrale giuliana« v Trstu, V dneh 11. in 12. marca t. 1. je zborovala v našem mestu zveza italijanskega nacionalistično-liberalnega učiteljstva Juliske Benečije. Zborovanja so se udeležili odposlanci vseh deželnih učit. društev in svoja zastopnika je poslalo tudi osrednje društvo iz Rima. Na dnevnem redu je bila, poleg drugih, tudi točka o gospodarskih in moralnih zahtevah učiteljskega stanu, dalje točka o bodoči preu-redbi našega šolstva. Stališče, ki so ga zavzeli zborovalci, je razvidno iz obširnega dnevnega reda, ki ga navajamo v skrajšani obliki: V očigled nujni potrebi, da se deželna zakona Istre (iz 1. 1908.) in Goriške (iz 1. 1906.) nanovo preurede v smislu popolnega izenačenja učiteljskega stanu z drugim, z enakovrednimi nauki opremljenim deželnim uredništvom, se zahteva, da se 1) priznajo meščanskošol-skemu učiteljstvu na deželi iste pravice, kot jih ima v Irstu; 2) gmotni položaj učnega osobja ženskega spola naj izenači z moškim; 3) pokojninsko vprašanje službojočega učiteljstva naj se uravna po novih preuredbah; 4) da se do popolne izvršitve teh učiteljskih postulatov, dovolijo učiteljstvu primerni predujmi na račun končne ureditve, in sicer a) učnim osebam brez družine predujem mesečnih 100 lir; b) oženjencem obremenjenim z 2 osebama mesečnih 150 lir; c) oženjencem s 3 ali več osebami mesečnih 200 lir. Ta predujem naj se meščansko-šolskemu učiteljstvu z izpitom zviša za 50%, onemu brez izpitov za 40%. Vsi poviški naj imajo veljavo od januarja 1921.
Glede preuredbe šolstva so se zborovalci, videč stanje, v katero je zašlo naše šolstvo po krivdi nesposobnosti vladnih krogov, izrekli za rešitev tega važnega vprašanja od strani učiteljstva samega. V to svrho pozivajo osrednje vodstvo v Rimu, da ustanovi v okrilju organizacije poseben odbor, pomnožen s šolniki iz naših krajev, ki naj po temeljitem proučenju italijanskih in avstrijskih šolskih zakonov končnoveljavno uredi šolstvo v modernem duhu. Pri tem delu naj velja načela, da je vzeti iz obojih šolskih zakonodaj, kar je dobrega in to uveljaviti po vsej državi. To delo bo mogoče ustvariti po uverjenju zborovalcev najkasneje do decembra letošnjega leta.
. Šolska občina. V letcšnji drugi številki nemške pedagoške revije »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule« (Založništvo A. Haase. Praga, Annahof) razpravlja Pavel Flere o šolski občini in dfenem delovanju. Revijo priporočamo vsem, ki se žele natančneje seznaniti z modernimi stremljenji na šolskem polju.
Telesna vzgoja. Pedagoški in znanstven list »Popotnik«, XLI. prinaša izpod peresa znanega veščaka dr. Ljudevita Pivka sledeče strokovne članke o telesni vzgoji: 1. »Glavna metodična načela za telovadbo«. — 2. »Učili načrt za telovadbo na štirirazrednih deških meščanskih šolah«, — 3. »Telesne vaje ženske dece«.
Učitelj — knjigovez. Geslo naše šole se glasi: delovna šola! Ali ne bi bilo umestno, ko bi učitelji in tudi učiteljice — naučili učence vezati knjige? Seveda, najprej bi se morali tega sami naučiti. Ali bi bilo to tako težko? Kdor hoče, gotovo najde priliko za to. Jaz sem trdno ■prepričan, da bi s tem najbolj pospeševali namen, ki stoji danes na dnevnem redu. Kako naj šola budi v učencih zanimanje do dobrega čtiva, tudi za tisti čas, ko ne bo več učitelj stal za njimi in jih vedno drezal. Pravzaprav je to isto', kakor vprašanje: Kako naj učitelj budi zanimanje za nadaljno izobraizbo? —
Zelo hvalevredno delo bi bilo, ko bi učiteljska društva vzela to stvar v roke. Morebiti bi kazalo, da se najprej nekoliko učiteljev in učiteljic, ki imajo najlepšo' priliko za to, nauči v šolskih počitnicah pri kakem knjigovezu, kako se to delo opravlja. En teden dni bi bilo gotovo zadosti za to, morebiti še manje. In ti bi potem pokazali svojo umetnost svojim tovarišem. S tem bi najprej učiteljeva knjižnica veliko pridobila. In od učiteljev in učiteljic bi se potem lahko' naučili učenci.
Morebiti bi bilo tudi mogoče na sličen način sc naučiti, kako se iz desk izdelujejo primerna stojala za knjige, To bi bila lepa in hvaležna naloga delovnega pouka. (Iz »Ped. Letopisa«, XIV.)
Pazinska okolica je tudi občutila »bojevniško« bojevitost. Ker je padel baje mednje kamen, so ti začeli streljati, preiskovali so stanovanja, zaplenili so nekaj poljskega orodja, dali so aretirati nekaj ljudi in so nato vdrli v stanovanje našega tovariša Medvediča, kjer so razbili vse, kar jim je prišlo pod roko.
Iz Furlanije, »L' Idea del Popolo« je prinesel član,-čič v katerem je opisal razmere na šolah v Furlaniji, kjer poučujejo učitelji, ki jih učenci ne morejo razumeti; 90 odstotkov furlanskih šol ima take učitelje. Kaj naj porečemo k temu šele mi, ki nimamo z it. jezikom sploh nič sorodnega in je naša mladina v Gorici primorana, da pohaja v italijanske šole?!
Abecedne tabele za ljudsko šolo se dobe v knjigarni K. T. D. (Gorica). — Cena: 12 L za 25 pol v velikosti 60X50 cm.
DAROVI.
Ob priliki krsta pri »Lojzetu« se je nabrala za naše malčke lepa vsota 96 L. S tem denarjem se je naročilo šol. vodstvo v Dornbergu na 8 iztisov »Novega Roda«, Darovali so po 12 L sledeči gg. Inž. Gasser, Ign. Križman, Jaka Rojc, Fran Drufovka, Andrej Vodopivec, Ernest Šinigoj, gdč. Jelšek in ga. ■Jos. Golja, Bog daj mnogo posnemovalcev!
Književnost in umetnost
»Novega Roda« 3. štev. je izšla s sledečo vsebino: 1. I. Gruden: Pustov pogreb. 2. Fr. Bevk: Lovec in zajček. 3. K. Širok: Tri ptičke. 4. Cv. Golar: Ej, hej! 5. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. 6. Slika, 7. Multatuli — Fr. Ločniškar: Pravljica o japonskem kamnoseku. 8. Rutar — Simonov:	Naši
pradedi pod Franki. 9. Slika. 10. Zv. Kosem: Domotožje. 11. Pouk in zabava. 12. Kotiček malih.
»Mladika«, Peta štev. ima to - le vsebino: 1. Dr, Fr. Detela: Vampir, — 2. Joža Lavrenčič: Materi. — 3. f Branko Jeglič: Anka. — 4. Stano Kosovel: Pisma z doma. — 5. Milan Pugelji Glasba. — 6. Janko Samec: Otroka moja. — 7. Finžgarjeva petdesetletnica. — 8. Venceslav Bele: Detinsko blagovestje. — 9. Za nase malčke. — 10. Iz naše književnosti. — 11. io in ono. — Uredništvo in uprava »Mladike«, Gorica (ul. Carducci 4). — Stane na leto 16 L.
Dr, Janko Bezjak: »Občna zgodovina vzgoje in pouka s posebnim ozirom na ljudsko šolstvo«, Ljubljana 1921. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. Cena broš. 50’^— K. Strani: 258. — Evo nam knjige, ki smo je Slovenci pogrešali. Knjiga je spisana seveda v prvi vrsti za naše dijaštvo (za moška in ženska učiteljišča). Za rabo na učiteljiščih je morda malo preveč obširna, toda za poznejšo rabo jako priporočljiva. Pisatelj je razdelil vso snov v 12 poglavij: I. Vzgoja in izobrazba pred Kristom; II. začetna doba krščanstva; III. srednjeveška vzgoja in izobrazba; IV. prehod na novi vek, doba humanizma; V. vpliv reformacije na šolstvo; VI. doba realizma; VII. najimenitnejši pedagogi 17. stoletja; VIII. pietistl; IX. vzgoja in šolstvo v 18. stoletju; X. Ivan Henrik Pestalozzi; XI. drugi važni pedagogi 19. stoletja; XII. zastopniki modernih vzgojeslovnih struj. — V njenih poglavjih dobimo poleg znamenitejših tudi še manj znamenite pedagoge ter nam opisuje vse preporode in obrate v pedagogiki do današnjega dne. Izredna posebnost dr. Bezjakove »Občne zgodovine« pa tiči na njenih zadnjih straneh v XI. poglavju (oddelek Č): »Ljudsko šolstvo 19. stoletja in najnovejše dobe na Avstrijskem, zlasti pri Slovencih«. Pedagogom tega časa sta postavljena na čelo V. E. Milde (1777 - 1853.) in A. M. Slomšek (1800- 1862.; 13 strani). Tema sledi cela vrsta pedagoških pisateljev, kakor: Vodnik, Primic, Ravnikar, Metelko, Praprotnik, Tomšič, dr. Močnik (f 1892, ne 1. 1877!), Klodič, Hubad, Levec in dr. D) oddelek govori o ljudskem šolstvu pri Srbih, in sicer pri Srbih na avstr. - ogrskih tleh in v Srbiji. V zadnjem (XII.) poglavju pa označi g. pisatelj tiste vzgojeslovce, ki zastopajo razne struje modernega vzgojeslovja. Ti so:	Meumann,	Natorp (dru-
žabno vzgojeslovje), Kerschensteiner (državljanska vzgoja in delovna šola), FSrster, dr, Papst in Sche-rer, Lichtwark, Ellen Key (Otrokovo stoletje), k zadnji pa Slovenca Viktor Bežek (1860- 1919) in Henrik Schreiner (1850 - 1920), — Želimo, da si dr. Bezjakovo »Občno zgodovino vzgoje in pouka« nabavi vsak učitelj (saj je to prva v slovenskem jeziku), da bo spoznal svoje velike može, ki so neumorno in požrtvovalno delovali na polju vzgoje in pouka. — Vladimir.
Poziv, »Narodna Tiskarna« v Gorici (Vetturini 9) izda tudi za prihodnje leto Koledar, Zabavno knjižico in če le mogoče še eno knjižico.
V ta namen se obračamo do vseh naših cenj. pisateljev, pesnikov in prijateljev, naj bi nas krepko podprli, da bi mogli tudi v bodočem letu napredovati. V bodoči izdaji bi redi pokazali svetu vso lepoto naše ljubljene domačije. V ta namen potrebujemo spisov in fotografij o vseh lepotah in zanimivostih naše domačije, ki je prišla pod Italijo, zlasti fotografij lepih cerkva, šol, samostanov, gradov, pokrajin, zgodovinskih oseb, kipov, fotografij naših kulturnih delavcev, pisateljev, pesnikov, slikarjev, kiparjev, naših umnih kmetovalcev, bivših poslancev, umnih rokodelciev, sploh vsega, kar dela našo malo domovino zanimivo, slavno in veliko. Posebno skrb naj obračajo naši prijatelji na narodne noše, na skupine društvenikov, zadrugarjev itd. Imeti želimo fotografij vseh še ohranjenih noš na Goriškem, Tržaškem, v kanalski dolini na Koroškem, v beneški Sloveniji, v Istri in na Kranjskem, Vse, kar je iz davnih časov še lepega, dobrega in zdravega v našem poštenem ljudstvu, naj pride na dan. Naša izdaja naj vzpodbudi rojake, da bi se spet poprijeli lepih in častitljivih šeg, običajev in noš naših dedov in da bi zabrusili med staro šaro, kar smo nelepega sprejeli od tuj-,cev. Pokažimo spet, da smo vredni sinovi slavnih dedov! — Spise in fotografije bi radi imeli že v rokah do konca maja t. 1. — Bodi naše podjetje za prihodnje leto posebno kulturno delo, ki naj navda našemu ljudstvu poguma, ponosa, vztrajnosti in navdušenosti za nadaljevanje narodnega življenja in delovanja. Pokažimo vsemu svetu moč in voljo, da hočemo tudi v bodočnosti živeti kulturno življenje pro-svitljenega naroda. — Uprava »Narodne. Tiskarne« in Uredništvo Koledarja.
»Beneško - slovenske narodne pesmi«. V kratkem izidejo »Beneško - slov. nar. pesmi«, ki jih bo izdala »Glasbena Matica« v Ljubljani. Pesmi je 80, med temi 10 rezijanskih. — Pri marsikateri izmed teh pesmi se poznajo sosednji vplivi, mnogo pa je tudi popolnoma domačih. Odlikujejo se po lepi in lahki melodiji.
Rijavec in Beteto sta angažirana za prihodnjo sezono pri ljubljanski operi.
J. Brinar: »Čitanka za meščanske šole«, II. del.
Ljubljana 1921. Kr. zaloga šolskih knjig in učil, — Ravnokar je izšlo tretje predelano izdanje imenovane čitanke II. del. Stane broš. 30'50 K, vezano 33 K. (I. del pred. izd. istega pisatelja je izšel lani.)
»Pevec«, glasilo Pevske zveze. Leto I., številka 1-2. V Ljubljani 1921. Prejeli smo 1. in 2. številko tega hsta, ki ga izdaja »Pevska zveza«, ustanovljena v Mariboru dne 31, julija 1. 1,, kot osrednja organizacija vseh pevskih zborov, delujočih na podlagi načel »Slov. kršč. soc. zveze«. Njen namen'je a) dvigniti pevsko umetnost po vsej Slovenji do kar moč visoke stopnje in b) vzbujati posebno zmisel za slovensko narodno pesem. To strokovno glasilo namerava v poučnih člankih seznanjati pevovodje in pevce z vsem, kar jim je treba v.edeti pri njih delovanju: V posebni prilogi bo prinašal zaenkrat samo pesmi za zbore (moške, mešane in ženske), ki bodo tako lahki, da jih bo vsak zbor pel brez težav.
Prvi zvezek »Pevca« ima sledečo vsebino: Naši načrti. — Dr. Mantuani: Poberite ostanke. — St. Premrl: K Beethovnovi 150 letnici. — M. Bajuk: Narodna pesem V sekiricah, — Fr. Zabret: Važnost društvenega petja. — Vestnik. — Poročila, — Nove
skladbe. — Glasbena poročila. — Razne vesti. ___________
Za dobro voljo, — Listnica uredništva.
Ima tudi Glasbeno prilogo v malem formatu (8 strani) s sledečimi zbori: Dr. Kimovec: Zaročenka. (Moški zbor.) E, Adamič: Kazen, (Moški zbor.) St. Premrl: Pesem o belem dnevu. (Mešani zbor.) Dr, Kimovec: Dobro jutro — Dekliška. (Harmonizacija za mešani zbor dveh narodnih pesmi iz Prekmurja.)
»Pevec« bo dobrodošel posebno zborom na deželi, zato ga našemu učiteljstvu prav toplo priporočamo. Uredništvo je v Ljubljani, Pred škofijo 3/11, uprava pa v Ljudskem domu. List stane za celo leto z glasbeno prilogo vred 30 K.	__c.
Velikonočno prilogo je izdala »Edinost« in »Straža«, Pri »Edinosti« so zastopani bolj pisatelji in pesniki onstran meje, pri »Straži« — domači. —■ »Pučki prijatelj« pa je začel priobčevati v podlistku mladinsko beietrijo.
»Življenje za umetnost«. 1 ako se imenuje doslej neobjavljen Turgenjev roman, ki so ga našli pred kratkim. Roman ni bil objavljen zategadelj, ker opisuje razmerje Turgenjeva do neke slovite pevke in je Turgenjev določil, da bodi roman objavljen šele 10 let po smrti pevke.
Dr, Ljudevit Pivko: »Dramatsko pesništvo«. To
delo izda »Slovenska šolska matica« v Ljubljani izven naročnine.
»Zora - Luč«. Tako se imenuje mesečnik, ki ga izdaja jugoslovensko kat. dijaštvo. Upravništvo je v Ljubljani (»Ljudski dom«). — Stane polletno 24 K..
O srbohrvaški sodobni literaturi priobčuje »Das literarische Eclio«, ki izhaja v Berlinu, dolg članek, kjer skuša seznaniti člankar E. Kriines Nemce z najboljšimi sodobnimi pisatelji na Hrvaškem in v Srbiji. Ob tej priliki omenja mimogrede tudi našega Iv. Cankarja.
»Leonova družba«. Dne 21. febr. t. 1. se je vršil v Ljubljani občni zbor >>Leonove družbe«. — Za predsednika je bil zvoljen dr. Jos. Srebrnič, vseučil. prof.
Naš kipar Dolinar se je vrnil iz Amerike v domovino.
Razne vesti.
»Društvo meščanskošolskih učiteljev za Slovenijo«. Dne 13. febr. t. L se je vršil v Celju pripr. občni zbor »Društva meščanskošolskih učiteljev za Slovenijo«. Društvo sprejme kot člana vsakega, ki službuje na meščanski šoli, brez ozira na izpit. — Za predsednika je bil izvoljen soglasno ravnatelj Humek.
Usposobljenostne preizkušnje za telovadbo v Sloveniji. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je odredilo, da se kandidati(-inje), ki imajo uspo-sobljenostni izpit za obče ljudske ali za meščanske šole lahko prijavijo k posebni usposobljenostni preizkušnji iz telovadbe kot obveznega predmeta ra ljudskih in meščanskih šolah.
Ženski salezijanski zavod v Sloveniji. V Sloveniji se snuje nov zavod za slovenske Salezijanke, kakršnega Slovenci še nimajo.
Tečaj za ruske učitelje v Jugoslaviji. Za ruske be-gunce-učitelje, ki želijo učiteljevati v Srbiji, je ustanovljen trimesečni tečaj za učenje srbskega jezika in za popolnitev usposobljenosti iz predmetov nacl-jonalne skupine. Pečaj se bo ustanovil na beograjskem učiteljišču.
Predsednik višjega šolskega sveta v Ljubljani, Minister prosvete v Jugoslaviji je imenoval na podlagi nove naredbe predsednikom višjega šolskega sveta dr. Stanislava Bevka, ravnatelja na realni gimnaziji v Ljubljani.
V Združenih državah Amerike se vršijo agitacije za preosnovo šol. Zahteva se uvedba obligatorične-ga pouka do 15. ali 16, let. Za časa vojne so šolo precej zanemarjili. Šole so bile vse prenapolnjene. Učitelji so trpeli. Dasi je draginja rastla, plače učiteljev se niso višale, vsaj razmeroma z draginjo ne. Kam je privedlo to? — Učitelji so si izbirali druge službe in zgodilo se je, da je primanjkovalo okrog 100.000 učiteljev samo v Združenih državah. To napako si prizadevajo sedaj popraviti.