■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Icurilno
sezono O Stran 15 -18
Po naših občinah Središče • Banka in občani na različnih bregovih Z> Stran 4
Po naših občinah Sp. Podravje •
"Podražitve od 30 do 150 odstotkov!" O Stran 6
Ptuj, petek, 9. oktobra 2009
letnik LXII • št. 79 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Otroški pikniki ob tednu otrok
Pekli kostanje in jabolka
V okviru tedna otrok, ki se končuje v nedeljo, so se številnim aktivnostim pridružili tudi malčki in vzgojiteljice vrtcev na območju Spodnjega Podravja, ki so ustvarjali in risali na temo jesen ter uživali na jesenskih piknikih.
Prijetno in veselo je bilo tudi v vrtcu Trobentica v Rogoznici, kjer so, kot je videti na posnetku, včeraj pripravili velik otroški piknik, na katerem so malčki skupaj z vzgojiteljicami veselo pekli kostanje in jabolka, ki so jih od ponedeljka pridno zbirali skupaj s starši.
Pa to sploh še ni vse! V likovnih delavnicah so uživali v ustvarjanju slikarskih mojstrovin in pridno risali jesenske motive na cesto ter na papir, gnetli in oblikovali plastelin in rajali ob glasbi.
Oh, da bi bilo vse leto tako lepo vsem otrokom sveta!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Hrup v starem mestnem jedru
Videm • Občinski svet
Nogomet • Gremo
na zmago
O Stran 13
Spalno ali zabaviščno naselje? Hmelj med politiko
in zdravjem
Na Slovenskem trgu na Ptuju so že drugič zbrali podpise, da bi mestno oblast prisilili, naj jim bolj prisluhne pri reševanju problematike hrupa, ki prihaja iz tamkajšnjega študentskega lokala. Osebno nimajo nič proti študentom, imajo pa proti hrupu, ki jim ne da spati.
»Sredi septembra naj bi se o tem problemu znova pogovarjali, a nekaterih nujnih sogovornikov na sestanek enostavno ni bilo. Če jih tudi
po vnovičnem sklicu ne bo, bo mesto potegnilo poteze, ki bodo prvenstveno usmerjene v korist občank in občanov,« je povedal ptujski župan
dr. Štefan Čelan, ki je bil sicer študentom omogočil, da so prišli na eminentno mestno lokacijo. V četrtni skupnosti Center prizadete občane podpirajo, problem je potrebno zadovoljivo rešiti, pa pravi predsednik sveta ČS Boris Miočinovič. Prepričani so, da hrupne dejavnosti ne sodijo v mesto in niso mestni razvojni potencial.
Mag. Robert Vidovič že celo svoje življenje živi v starem mestnem jedru, na Slovenskem trgu 6. Ljudje so navajeni gostinskega utripa čez dan, problemi pa so se začeli nabirati, ko so svoj lokal odprli ptujski študentje in dobili dovoljenje za zabave po 23-uri. S tem je postalo življenje nevzdržno, ker se ponoči ni dalo več normalno spati.
O Stran 3
Ena obširnejših razprav na seji videmskega občinskega sveta minuli teden se je odvrtela tudi okoli znane problematike tamkajšnjih hmeljišč in škropljenja hmelja. Venčeslav Lapajne z mariborskega Inštituta za varstvo okolja je namreč predstavil rezultate analize tal in zraka.
„V vzorcih tal ni bilo najdenih nobenih pesticidov, ki pa imajo itak zelo kratko karenco. Vsebnost bakra je bila nizka, sicer pa sam baker niti ne velja za strupenega. Veliko presenečenje so nekateri drugi rezultati analize tal! Namreč okrog stare sušilnice je odkrita izjemno visoka vsebnost mangana, še bolj zaskrbljujoča pa so poplavna zemljišča ob Stu-denčnici, kjer je najdeno absolutno preveč kadmija in cinka; vsebnosti cinka so celo primerljive s tistimi v Celju, kjer je zaradi tega iz-
bruhnila velika afera! Vendar pa za to ne moremo okriviti hmelja oz. škropiv, saj gre za analizo naplavin, ki so lahko od koderkoli. Nikakor pa na tej zemlji ni priporočljivo gojenje prehrambenih kultur, še zlasti odsvetujem gojenje zelenjave," je o rezultatih vzorčenja tal povedal Lapaj-ne, pri čemer je ugotavljal, da pač vzorci zemlje, vzeti na območju vrtca, najverjetneje niti ne morejo pokazati dejanskih vsebnosti morebiti človekovemu zdravju škodljivih elementov.
O Stran 7
t
Ptuj • Deset let Skupne občinske uprave
Združevanje, ki vodi v pokrajino?
Ob 10-letnici Skupne občinske uprave Ptuj so poleg delovnega srečanja pripravili krajšo slovesnost, na kateri so se spomnili njenih začetkov in dosežkov v tem obdobju.
S
V *
Foto: Črtomir Goznik
Prvi predstojnik Skupne občinske uprave je bil Stanislav Napast, vodil jo je od leta 1999 do konca leta 2005. Na slovesnosti ob 10-letnici SOU so se mu zahvalili za opravljeno delo.
Po razpadu nekoč velike občine Ptuj na vrsto manjših, je Mestna občina Ptuj še nekaj časa za novoustanovljene občine pogodbeno opravljala nekatere naloge, zlasti na področju urejanja prostora in varstva okolja. S spremembo Zakona o lokalni samoupravi leta 1997 je bil takšne sistem sodelovanja med občinami prepovedan, zato so občine poiskale zakonsko dovoljeno rešitev in ustanovile skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju, ki je v tistem času pomenila novost v delovanju tako po vsebini kot tudi po obsegu.
Kot je na slovesnosti povedala vodja Alenka Korpar, je SOU s svojo ustanovitvijo in delovanjem pomembno vplivala na oblikovanje lokalne samouprave. Njeni pozitivni učinki in kakovost izvajanja nalog ter znižanje stroškov javne uprave so spodbudili državo, da je pričela usmerjati tudi druge občine, da so se odločile za takšno obliko uresničevanja nekaterih skupnih interesov. V javno upravo vnaša SOU gospodarsko logiko, nenazadnje pa s svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju povezanosti občin, ki ob skupnem interesu in politični podpori lahko pomeni osnovo pri ustanavljanju pokrajine.
Direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
dr. Roman Lautar je na ptujski slovesnosti posebej poudaril pomen delovanja in ustanovitve prve SOU v Sloveniji, saj so ptujske izkušnje pomagale pri pisanju državne zakonodaje. Ta institut javne uprave postaja v naši državi vse pomembnejši, samo 30 občin še ni povezanih v nobeno obliko.
„To je zelo pozitivna izkušnja, zato država sofinancira stroške teh uprav. Poudariti pa želim, da ni edini motiv povračilo stroškov, večji pomen imajo vsebina, racionalnost, učinkovitost, strokovnost in združevanje vseh resursov. To je zelo dobro, zato bomo še naprej podpirali te procese," pa je povedala dr-
žavna sekretarka za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Meta Vesel-Valentinčič.
In kaj o pomenu Skupne občinske uprave menijo nekateri župani?
Marko Maučič: „V Občini Podlehnik smo z delom SOU zelo zadovoljni. Naredijo vse, kar 'naročimo', skupaj pa usklajujemo vse tisto, kar ni dorečeno. Pod streho SOU bi bilo smiselno spraviti tudi režijske obrate. Njihovo delo sofinancira država in o tem bomo morali razmišljati."
Anton Butolen: „Osebno sem z delom SOU zadovoljen. Občina Žetale se je v celoti vključila v delo oziroma se poslužuje vseh njenih storitev. V letošnjem letu smo pristopili še k notranji reviziji. Za manjše občine je SOU zelo pomembna
Foto: Črtomir Goznik
Marko Maučič, župan občine Podlehnik
in dobrodošla, na ta način pokrivamo nekatere resorje, ki jih sicer ne bi mogli."
Alojz Kaučič: „Delo SO ocenjujem kot zelo dobro. Male občine, kot je tudi juršinska, bi težko delovale brez SOU, imele zaposlene vse profile kadrov, ki bi izvajali naloge na področju prostorskega plana in druge naloge, ki jih sedaj lahko kvalitetno izvajamo v okviru SOU. Takšno interesno povezovanje pa v nobenem primeru ne pomeni, da bi se občine ponovno združile. Občina Juršinci se je
Foto: Črtomir Goznik
Anton Butolen, župan občine Žetale
za vključitev v SOU odločila tako kot druge prostovoljno in prostovoljno lahko tudi izstopi. Ponavljam: v primeru SOU ne gre za nobeno združevanje občine, kot si to nekateri napačno razlagajo."
Jože Murko: „Prednosti SOU so številne, za občine je koristno, da nekatere naloge opravljamo v tej obliki. S tem je naša pogajalska moč močnejša. Rezultati so lahko veliko boljši, če na neka vrata potrkamo oziroma iščemo rešitve usklajeno, kot če bi občine to morale opravljati same. Tudi ekonomski učinki niso zanemarljivi."
Radoslav Simonič: „Obči-na Hajdina je ustanovna članica SOU, torej praznuje skupaj z njo. Takšna oblika združevanja interesov posameznih občin je zelo koristna tako za veliko MO Ptuj, predvsem pa za manjše občine z območja Spodnje Po-dravja. V SOU Občina Hajdina združuje najrazličnejše dejavnosti, predvsem s področja prostorskega planiranja, cestne in komunalne dejavnosti, inšpekcijskih služb na področju varovanja okolja in drugih, v zadnjem času tudi na področju redarske službe, pogovarjamo pa se tudi že o skupnem javnem
\

ne Hajdina
revizorju za področje notranje revizije. Velika prednost je tudi na ekonomskem področju, saj so skupna dela 50-odstotno sofinancirana s strani Ministrstva za lokalno samoupravo. Ob 10-letnici uspešnega delovanja čestitam kolektivu in se zahvaljujem Stanislavu Napastu, dolgoletnemu predstojniku, za korektno opravljeno zahtevno delo."
Dr. Štefan Čelan: „Po moji oceni je SOU posledica dobrih praks iz preteklosti našega mesta in okolice. Če namreč pogledamo vse vrhunske razvojne dosežke skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da je do njih prišlo takrat, kot sta se mesto in okolica znala povezovati in k temu pritegniti širši mednarodni prostor. Zagotovo v vseh teh letih, odkar deluje SOU, ni bilo vse idealno, pojavljale so se posamezne napake. Vse to pa je po moji oceni lahko preseženo, če razumemo moč sinergije, ki so jo znali izkoriščati že naši očaki. Zato si želim pristnega medsebojnega sodelovanja in nadaljnjega razvoja SOU. Verjamem, da se nam bodo v prihodnje pridružile še občine z ormoškega območja."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj
Uvodnik
Narobe svet
^¡^^ Oktobrski dnevi so še iz prejšnjih
MKf^ obdobij eni najbolj sporočilnih. Skoraj /ffj^^k vsa^ ne^aJ sporoča o tem, kako bi ^^¿-^B morali ravnati bolje na tem in onem področju, da bi nam vsem skupaj bilo
V teh dneh se veliko ukvarjamo z otroki. V vseh razsežnostih skušamo povedati, da so naše bogastvo, naša prihodnost, tudi s kaznimi jim bo v bodoče pri-zanešeno, saj bo fizično kaznovanje prepovedano.
Seveda nam svoje sporočajo tudi politiki in se nam poskušajo prikupiti. Tako naj bi bili poslej ločeni županska in poslanska funkcija; po zakonu o integriteti v javnem sektorju, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, pa bo v bodoče funkcionar kaznovan za laž o premoženju.
Oktober pa je tudi mesec, ko naj bi varčevali. Vprašanje je s čim, ko pa so domače rezerve, tiste 'iz nogavice', vsaj pri večini že zdavnaj počrpane. Tistim pa, ki so dobro zaslužili že doslej, tudi ta kriza ni prišla do živega. Le da zdaj nimajo več toliko možnosti, da bi večali svoje kupče na račun tistih, ki so izgubili že skoraj vse, prenekateri tudi dostojanstvo. Povrhu pa od tistih, ki so v veliki večini podpirali družbeno izčrpavanje, divje lastninjenje in pot na dno, sedaj prihajajo pozivi vzpostavljanju pozitivnega duha v družbi, ker samo to vodi v ozdravitev družbe. Pravo sprevrženje! Res pa je, da ni druge poti, kot da se oklenemo pozitivnih in dobrih misli, da bo vsega hudega enkrat konec - z nami ali brez nas.
Novica dneva pa bi zagotovo bila, da bodo vsem tajkunom, brez izjeme, pobrali nakradeno. Pa je ne bo, ker bi se v tem primeru zamajali tudi mnogi udobni politični stolčki.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Alojz Kaučič, župan občine Jur- Jože Murko, župan občine Ki-šinci	dričevo
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Hrup v starem mestnem jedru spet dviga tlak
Mestno jedro - spalno ali zabaviščno naselje?
Na Slovenskem trgu na Ptuju so že drugič zbrali podpise, da bi mestno oblast na nek način prisilili, naj jim bolj prisluhne pri reševanju problematike hrupa, ki prihaja iz tamkajšnjega študentskega lokala. Osebno nimajo nič proti študentom, imajo pa proti hrupu, ki jim ne da spati.
»Sredi septembra naj bi se o tem problemu znova pogovarjali, a nekaterih nujnih sogovornikov na sestanek enostavno ni bilo. Če jih tudi po vnovičnem sklicu ne bo, bo mesto potegnilo poteze, ki bodo prvenstveno usmerjene v korist občank in občanov,« je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil sicer študentom omogočil, da so prišli na eminen-tno mestno lokacijo. V četrtni skupnosti Center prizadete občane podpirajo, problem je potrebno zadovoljivo rešiti, pa pravi predsednik sveta ČS Boris Miočinovič. Prepričani so, da hrupne dejavnosti ne sodijo v mesto in niso mestni razvojni potencial.
In kaj tako zelo moti stanovalce Slovenskega trga?
Mag. Robert Vidovič že
celo svoje življenje živi v starem mestnem jedru, na Slovenskem trgu 6. Ljudje so navajeni gostinskega utripa čez dan, problemi pa so se začeli nabirati, ko so svoj lokal odprli ptujski študentje in dobili dovoljenje za zabave po 23. uri. S tem je postalo življenje nevzdržno, ker se ponoči ni dalo več normalno spati. »Zabave trajajo do šeste ure zjutraj, veliko je razbijanja, v nedeljo zjutraj pa lahko vidiš steklovino in še marsikaj drugega. Ljudje, ki gredo k jutranji nedeljski maši, se najprej srečajo s posledicami nočnih zabav. Mislim,
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Robert Vidovič: »Zabave trajajo do šeste ure zjutraj. Verjemite, v takih razmerah ni mogoče spati.«
da to za Ptuj ni nič dobrega. Za turizem nisi naredil nič, če se pridejo mladi zabavat v mesto. Sama lokacija gostilne nas ne bi nič motila, če bi šlo za normalen tip gostilne, ki bi bila odprta do 22. oziroma 23. ure. Ko pa se začne zabava za mlade, postane nevzdržno. Poleti so problemi, ko imajo ob petkih svoje prireditve: oder je postavljen ob mestnem stolpu, reflektorji svetijo direktno v našo spalnico, da ne moremo spati. Lahko si samo predstavljate, kako je, če imate majhne otroke. Z Brankom Erženom, ki stanuje točno nad tem lokalom, smo že izvedli zbiranje podpisov na Slovenskem trgu, da se problem reši, pridružilo se nam je okrog 80 odstotkov stanovalcev. Vsi, ki smo jih obiskali, da bi se skupaj lotili reševanja tega problema, so se na spisek podpisali. Prišlo je do sestanka s prizadetimi občani,
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Letonja: »Nekateri so že na apaurinu ...«
to pa je vse - drugih sestankov, čeprav so bili načrtovani in obljubljeni, še ni bilo. Znova smo se obrnili na predsednika ČS Center Borisa Miočinoviča, ki je pokazal veliko zanimanje za reševanje tega problema; tudi župana smo ponovno obiskali. Bil je sklican sestanek, a ker so nekateri manjkali, ga ni bilo. Šli smo tudi v novo zbiranje podpisov. Nihče nima nič proti zabavi mladih, morajo se zabavati, a za to naj se najde primerna lokacija, takšna, ki ne bo motila stanovalcev. Naj se gredo zabavat v Puhovo ulico, na območje industrijske cone. Ob tem, da so takšne zabave moteče, pa se uničuje še zgodovinska dediščina, saj po njej lulajo in bruhajo.«
Tudi Branku Erženu, ki stanuje nad študentskim lokalom, na Slovenskem trgu 7, živce para hrup oziroma nemir v tem delu Ptuja, ki se dogaja od petka zvečer do nedelje zjutraj. Odprto imajo do 2.30, potem pa se bučno zabavajo še naprej, do četrte, pete ure in včasih tudi dlje, pravi. Moteča je tudi hrupna glasba v lokalu. »Verjemite, da nam že popuščajo živci. Problem je tudi kajenje: ker je v lokalu prepovedano, se kadilci zbirajo v hodniku, kjer prav tako povzročajo hrup. Ne vem, kje bi lahko spal, da ne bi bilo hrupa?! Zdaj sem se preselil v dnevno sobo, ki je nadstropje više, da bi se ob koncu tedna lahko vsaj malo naspal, a tudi tam ni pravega spanca.«
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Rogina, direktor Kultuma, d. o. o., v okviru katerega deluje kavarna Kluba ptujskih študentov: »Trudimo se, a vsega ne moremo preprečiti.«
Danilo Letonja je prepričan, da je Slovenski trg najlepši trg, a ni prav nič prijazen do stanovalcev: »Težave so se začele s prihodom študentskega lokala na to območje. Problem so klimatske naprave, ki so vidne in kazijo videz kulturne dediščine, preko njih se prenaša tudi hrup. Sramota za Ptuj je tudi izvesek nad študentskim lokalom. Kdo je to dovolil? Zaradi nočnega nemira se včasih zbudim ob tretji uri zjutraj, tudi stanovalci z majhnimi otroki me pogosto kličejo in prosijo, da grem zabavljače mirit, jih prosit, da prenehajo zabavo. Kdo jim je dal dovoljenje za takšno početje, da razgrajajo do zgodnjih jutranjih ur? Nas ni nihče nič vprašal. Sem za to, da se dogovorimo in probleme rešimo, da bo življenje ponovno znosno, da stanovalci ne bodo segali po apaurinu. Lahko jih preselimo na območje vojašnice; verjemite, to smo zmožni narediti. Vse ima svoje meje, tudi naša potrpežljivost.«
Krivda ni le v študentskem lokalu ...
Iztok Rogina, novi direktor Kultuma, d. o. o., v okviru katerega deluje kavarna Kluba ptujskih študentov, je v zvezi s problemom hrupa na Slovenskem trgu povedal, da se trudijo po najboljših močeh, da bi ga bilo čim manj. »Občasno slišim, da se nekateri sosedje pritožujejo zaradi hrupa, potem pa se dogaja, da pridejo v lokal in povedo, da pa oni niso dali svojega podpisa na peticijo. Tako na koncu ne vemo, kdo so ti 'sosedje', ki se na veliko pritožujejo. S sosedi, s katerimi so bili problemi, smo se pogovorili, dobili smo se na pijači; gospod Danilo Letonja nam celo pomaga pri manjših popravilih, dobre odnose imamo tudi s sosedom, ki se bo v kratkem preselil. Enega od sosedov motijo samo odprta vrata na dvorišče, te sedaj dosledno zapiramo. Zdi se mi, da je večji problem kot glasba
v lokalu kajenje pred lokalom in v njegovi bližini, zbiranjem mladine pred Mestnim gledališčem in pred Orfejevim spomenikom, pred katerega so se, kot kaže, sedaj preselili tisti, ki so se doslej zadrževali v mestnem parku. Ti si prinesejo svojo pijačo in žurajo celo noč ter kričijo. Včasih grem do njih, čeprav niso naše stranke, da bi jih umirili, a pravih učinkov ni.
Izvor hrupa so do neke mere koncerti, tudi takrat so bili problemi s sosedi. A ne vem, kaj bi rekel ... Ko je koncert, je glasno, tu se ne da kaj veliko pomagati. Lahko rečem, da se trudimo po najboljših močeh biti dobri sosedje na Slovenskem trgu, da bi bila naša dejavnost čim manj moteča. Tudi inventar bomo zamenjali, da ne bo več motečega premikanja stolov, ob zidu bomo postavili klopce. Nekatere naše sosede motijo tudi naše posode za smeti, a prostor zanje so nam določili drugi, posodo s steklovino pa tako in tako umikamo.«
Mestna občina za koristi občanov
»Pred časom smo imeli sestanek z občankami in občani, ki so nezadovoljni zaradi nemirov, ki jih povzročajo gostje v gostinskih lokalih v starem mestnem jedru. Z druge strani smo bili deležni kritik gostincev, da MO Ptuj premalo stori za njihov boljši poslovni uspeh. Podobno stališče kot gostinci so zavzeli tudi v Območni obr-tno-podjetniški zbornici Ptuj. Od policije smo bili že velikokrat opozorjeni, da je Ptuj edino mesto, ki ima ob vikendih odprte nočne lokale. Njihov predlog je, da skrajšamo odpiralne čase. Mnogi mimoidoči in domačini pa so polni kritik, češ da se v mestu nič ne dogaja. Ti in še mnogi razlogi so nas vodili k temu, da bi za isto mizo posedli vse različno misleče in na skupnem sestanku uskladili ta nasprotujoča si mnenja. Žal zadnjega sestanka, sklican je bil za 16. september, nismo mogli izvesti, ker se na vabilo
niso odzvali niti gostinci (razen Kluba ptujskih študentov), niti Območna obrtno-podje-tniška zbornica zbornica, niti predstavniki civilne družbe.
V	kratkem ga bomo ponovno sklicali. Če ponovno ne bo odziva pri večini povabljenih, bo občinska uprava na mestnem svetu sprejela svoje odločitve, ki bodo prvenstveno usmerjene v korist mesta in v mestu živečih občank in občanov,« je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
V Mestni hiši bodo zagotovo morali sprejeti nekatere ukrepe, a se ne bodo mogli ogniti zakona o varstvu javnega reda in miru, ki določa pravila, s katerimi se zagotavlja občanom pravica do miru in počitka v nočnih urah in tudi podnevi.
V	ČS Center, pravi predsednik Boris Miočinovič, so pričakovali, da bo študentski klub lokal s tiho dejavnostjo, neke vrste internet kafe, ne pa bar z mehansko glasbo (disko), za kar imajo veljavno dovoljenje. Pripombe imajo tudi na ureditev lokala, ki samo še pospešuje prenos hrupa po objektu in v bližnjo okolico. Zaradi hrupa, ki ne omogoča spanca ob koncu tedna, se trenutno pritožujejo le z območja Slovenskega trga, iz drugih predelov (Lackove, Mestnega trga, okolice Super Lija) po prvi javni tribuni, na kateri so razpravljali o teh problemih, niso več prejeli nobenih pritožb. Na javni tribuni januarja 2008 so tudi predlagali, da naj občina premisli o tem, kje je prostor za hrupne dejavnosti; te je potrebno preseliti v hrupno ali rdečo četrt, kakorkoli jo bodo že imenovali, kjer bo kraj atrakcij in adrenalina in kjer se bodo zabave željni zabavali do onemoglosti, meščani pa bodo lahko mirno spali.
Glede hrupa v starem mestnem jedru se bodo v Mestni hiši ponovno pogovarjali 14. oktobra - tokrat, tako vsaj upajo prizadeti, brez fige v žepu.
Zaradi hrupa pa postaja vroče tudi v Maistrovi.
Cerkvenjak • Poslovno-obrtna cona čaka na podjetnike
1,3 milijona evrov za vsaj 35 delovnih mest
Cerkvenjaški župan Jože Kraner in direktor tamkajšnje občinske uprave Vito Kraner sta v sredo na priložnostni novinarski konferenci predstavila zaključek ureditev poslovno-obrtne cone v velikosti dobrih 3,5 hektarja, ki se nahaja ob priključku na avtocesto.
Foto: SM
V komunalno opremljenost 3,5 hektarja velike poslovno-obrtne cone v Cerkvenjaku (na posnetku) je bilo vloženih 1,3 milijona evrov, od tega iz naslova RRP skoraj 470.000 evrov.
Pot do ureditve cone, kot sta poudarila oba, nikakor ni bila enostavna, resni koraki pa so se lahko začeli šele po tem, ko je občina po že sprejetem lokacijskem načrtu za avtocesto vseeno uspela doseči priključek za Cerkvenjak in ob njem umestitev danes končane poslovno-obrtne cone (POC). V letu
2007	je občina pridobila gradbeno dovoljenje, izbrali so izvajalca (sGp Pomgrad iz Murske Sobote), nato pa zemljišče v letih
2008	in 2009 komunalno opremili.
„V letu 2007 smo uspešno kandidirali na razpisu in pridobili nekaj manj kot 470.000 evrov iz naslova
RRP za celovito komunalno ureditev cone. Skupno je sicer vsa komunalna opre-
mljenost cone, kamor spadajo ureditev opornega zidu, vodovod, kanalizacija, ceste, javna razsvetljava in električna ter telekomunikacijska mreža, zahtevala 1,297.814, 054 evra, vse parcele pa so opremljene z vsemi potrebnimi priključki," je povedal Vito Kraner.
V coni je bila letos zgrajena samostojna čistilna naprava, ki sicer še ne deluje, bo pa pokrivala tako kapacitete cone kot dela naselij Bren-gova in Cerkvenjak. Med zadnja letošnja ureditvena dela v coni je spadalo asfaltiranje cest, ki vodijo do vsake izmed omenjenih 12 parcel. Po besedah obeh Kranerjev so štiri od urejenih parcel že prodane, dve sta rezervirani, šest pa jih je še na voljo. Cena kvadratnega metra brez DDV
in komunalnega prispevka znaša 19 evrov.
„Cilj, ki ga želimo doseči, je v prvi vrsti odprtje vsaj 35 novih delovnih mest, poleg tega da cona predstavlja nujen in pomemben korak k izboljšanju gospodarske in socialne slike naše občine, v širšem pogledu pa tudi celotnega Podravja. Upamo sicer, da bo novih delovnih mest še več kot 35, prvotno smo jih načrtovali celo 70, vendar je treba upoštevati sedanje obdobje krize. Glede na doslej
prodane parcele in predvideno dejavnost pa menim, da bomo ta cilj morda dosegli že s polovično prodajo parcel," je poudaril Vito Kraner.
Poslovno-obrtna cona je sicer, kot se poudarja tudi v vseh drugih občinah, kjer se cone že polnijo ali pa so na začetku izgradnje, namenjena le dejavnostim s prijazno tehnologijo, nikakor ne kakšnim težkim industrijskim obratom, občina pa naj bi se zavarovala tudi pred morebitnimi preprodajami relativ-
no poceni parcel; vsak podjetnik mora namreč podpisati še posebne izjave, s katerimi se zavezuje k začetku gradnje v roku enega leta in k odprtju dejavnosti v roku dveh let po podpisu pogodbe. Sicer kazni za neupoštevanje omenjenih izjav niso predvidene, bo pa po izjavi župana Kra-nerja možno podjetniku, ki se ne bo držal določil pogodbe, odvzeti parcelo v zameno za neto plačano kupnino brez obresti.
SM
Cene parcel v obrtnih conah različne
Občina Cerkvenjak se s ceno kvadratnega metra zemljišča v svoji poslovno-obrtni coni umešča med najcenejše na lestvici v občinah Spodnjega Podravja, nižjo ceno je imela le obrtna cona v Občini Gorišnica, kjer je znašala 15 evrov/m2 (brez DDV in komunalnega prispevka), vendar je po besedah župana Jožefa Kokota že popolnoma razprodana. V obrtni coni v občini Markovci še čaka na kupce dobra 2,8 hektarja zemljišč, doslej pa se je po besedah župana Franca Kekca kvadratni meter zemljišča prodajal po 30 evrov neto (brez DDV in komunalnega prispevka); kako bodo oblikovali ceno v prihodnje, bo odvisno od situacije na trgu. Najdražji kvadratni meter komunalno opremljene industrijske cone je po pričakovanjih v Mestni občini Ptuj. Župan Štefan Čelan je povedal, da so zadnjo parcelo prodali po neto ceni 70 evrov za kvadratni meter, sicer pa cene niso fiksne, ampak jih v določenih časovnih obdobjih določi sodno zapriseženi cenilec.
Središče ob Dravi • Bodo ostali brez banke?
Ko so se konec poletja po Središču razširile govorice, da bodo zaprli poslovno enoto Nove KBM v kraju, so krajani nemudoma stopili v akcijo. Župan Jurij Borko je vzpostavil stik z Vladom Vadljem, vodjem poslovalnice Nove KBM Ptuj. Drug drugemu sta predstavila svoj pogled na zapiranje enote v Središču ob Dravi, dalje od tega pa nista prišla. Župan je namreč zagovarjal ohranitev enote, ki pomeni določen standard v kraju. Krajani so se na enoto navadili in jo s pridom uporabljajo. Zaprtje enote bi pomenilo izgubo doseženega standarda in nazadovanje v razvoju kraja in okolice. Vlado Vadlja pa mu je povedal, da je tudi cilj ban-
ke ekonomika in da iz tega razloga enote, ki ne dosega pričakovanih ciljev, ne nameravajo obdržali.
Enota je bila odprta v povsem drugačnem času, ko je bilo veliko dnevne migracije in komitentov iz Prekmurja in Hrvaške, ki so tam opravljali svoje storitve. Danes tega ni več. Banka je namenjena le potrebam kraja, to pa je finančno težko upravičiti. Poleg tega pa je danes v kraju sodobno urejena Poštna banka Slovenije, ki po zagotovilih Vlada Vadlje lahko zadosti potrebam kraja. NKBM ima v centru kraja nameščen tudi bankomat, ki je služi krajanom za osnovno poslovanje. Sicer pa se tudi banka in bančništvo vedno
bolj selita na internet, je tudi nam svoje stališče podobno pojasnil Vadlja.
V enoti v Središču ob Dravi so trije zaposleni. Dva se odpravljata v pokoj, zato je trenutek zelo ugoden, da se nerentabilna enota zapre. Preostali delavec, ki še ostane v delovnem razmerju, bo premeščen v enoto v Ormožu.
Gre za racionalno razmišljanje banke, saj je PBS v večinski lasti Nove KBM, nove zaposlitve, ki bi bile v enoti NKBM potrebne, pa se danes preprosto ne dogajajo več. S stališčem banke pa se nikakor ne strinjajo podjetniki in krajani Središča ob Dravi. Menijo namreč, da bodo v primeru zaprtja prikrajšani za mnoge storitve, ki jih
lahko opravijo le pri okencu enote v Središču. Pravijo, da PBS lahko pokrije večino storitev, ki so jih doslej opravljali v Novi KBM, ne pa tudi vseh. Na račun bankomata pa je v Središču slišati veliko kritik, menda je postal menda že kar pregovorno nezanesljiv.
Krajani so tudi mnenja, da se z bankomatom nekako ne morejo »pogovarjati« in jim le težko svetuje, zato si želijo ohraniti neposreden stik z uslužbenci.
Če bodo v NKMB ostali pri odločitvi, da banko zaprejo, pa so krajani napovedali, da
bodo mnogi skupaj s svojimi zaposlenimi prekinili sodelovanje z omenjeno banko in svoje poslovanje prenesli na konkurenčne banke. Vsekakor pa iz protesta ne bodo prenesli računov na enoto NKBM v Ormožu, so še dodali.
Viki Klemenčič Ivanuša
Na različnih bregovih
Vodstvo Nove KBM se je odločilo, da s 1. decembrom zapre svojo poslovno enoto v Središču ob Dravi. Prebivalcem, uporabnikom storitev, so prišli ti načrti na uho, in ker se z načrti banke ne morejo sprijazniti, so pričeli zbirati podpise podpore, da banka v kraju ostane. Pismo z več kot 250 zbranimi podpisi bodo naslovili na vodstvo banke, da svojo odločitev ponovno pretehta.
Foto: vki
Po pripovedovanju Središčanov naj bi imeli enoto Nove KBM v kraju že od leta 1977, doseženemu standardu pa se ne želijo tako zlahka odreči.
Kidričevo • Za kanalizacijo in vodovod skoraj 10 milijonov evrov
Čistilna naprava pred pričetkom obratovanja
V občini Kidričevo je v okviru prve faze projekta celovitega varovanje podtalnice Ptujskega polja v zaključni fazi gradnja centralne čistilne naprave v Apačah, ki naj bi prihodnji teden pričela poskusno obratovati, poleg tega pospešeno gradijo 20 km primarne in sekundarne kanalizacije ter 10 km vodovodnega omrežja. Vrednost teh naložb presega 9,6 milijona evrov.

Zupan občine Kidričevo Jože Murko je prepričan, da bodo vsa dela končali do predvidenega roka, 30. septembra prihodnje leto.
Foto: M. Ozmec
Med najbolj razkopanimi vasmi je zagotovo Župečja vas, kjer poleg kanalizacije urejajo tudi vodovod.
Kot je pojasnil župan Jože Murko, je gradnja centralne čistilne naprave v Apačah v zaključni fazi, saj te dni čakajo na priklop električne energije in ustrezna dovoljenja, tako da bi predvidoma do 15. oktobra že lahko pričela poskusno obratovati. Čistilna naprava in del primarnega kanalizacijskega omrežja bi morala pričeti obratovati že 1. oktobra, vendar je zaradi zamude z dobavo opreme in izvedbe električnih priključkov za črpališče prišlo do 15-dnevne zamude. Zaradi problemov s služnostmi na posameznih parcelah je prišlo tudi do delne spremembe trase primarnega kanalizacijskega omrežja ob Tovarniški cesti, tako da bo trasa potekala po republiški cesti in bo izvedena v prvi polovici oktobra. S spojitvijo trase med Kidričevim in Apačami ter s skorajšnjim zagonom centralne čistilne naprave bodo dani vsi pogoji, da bi nanjo priključili obstoječ kanalizacijski sistem v Njivercah, Talumu in novi obrtni coni. V Kidričevem in novem delu Njiverc pa bo predhodno potrebno zgraditi še sekundarno kanalizacijsko omrežje oziroma ločiti kanalizacijo od meteorne, ki sta sedaj združeni.
V oktobru načrtujejo tudi povezavo trase v dolžini 150 m, ki poteka po republiški cesti od doma upokojencev do župnišča v Lovrencu. Tako bodo lahko sočasno pričeli priklapljati na kanalizacijo vse nove uporabnike ob že zgrajeni kanalizaciji v Apačah, Lovrencu, Župečji
Ker leži Gočova tik ob cesti Senarska-Ptuj, je po besedah domačinov predvsem zelo moteč hrup tovornih vozil: »Poleg tega, da jih je preveč, nekateri vozniki vozijo tudi ponoči in med vikendi. Če se je rešil problem ceste Mari-bor-Ptuj, se je na drugi strani sedaj pojavila težava tukaj. Tovornjakarji si sporočijo, katere poti so boljše in predvsem cenejše,« so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na naš elektronski nabiralnik. Prav tako so se po njihovih besedah zaradi vinjetnega sistema še posebej v poletnih mesecih utapljali v kolonah
vasi in Spodnjih Pleterjah. Vse bodoče uporabnike v omenjenih naseljih, ki imajo na svojih parcelah zgrajene priključke do svoje parcele, bodo lahko priključili po 1. novembru, vse uporabnike v vaseh zahodno od Spodnjih Pleterij pa bodo lahko pričeli priklapljati hkrati z izgradnjo in povezavo posameznih odsekov primarnega kanalizacijskega voda v prihodnjem letu.
V jesenskem in spomladanskem času načrtujejo še gradnjo kanalizacijskega sistema v vaseh zahodno od Spodnjih Pleterij: v Zgornjih Pleterjah predvidoma v novembru, od Zgornjih Plete-rij do Mihovc s prečkanjem plinovoda pa predvidoma marca in aprila 2010. V Cir-kovcah bodo primarni vod zgradili predvidoma od 26. do 30. oktobra, traso Pon-grce-Šikole- Stražgonjca ter montažo podtlačne postaje v Cirkovcah pa načrtujejo v času od marca do julija 2010.
Na sekundarnem delu kanalizacije pa načrtujejo izgra-
vozil Poljakov, Čehov, Avstrijcev in Nemcev, ki so se na ta način izognili nakupu vinjete in se raje odpravili po tej re-gionalki.
Krajani so opozorili še, da tovornjakarji povzročajo več poškodb na cestišču, hrupa in izpušnih plinov kot osebni avtomobili. In kar je najpomembneje - skrbi jih za varnost nekaj tisoč ljudi, ki živijo ob tej cesti.
S perečo problematiko je seznanjen tudi župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras. Strinja se z ugotovitvami Gočovčano-vglede izrednega povečanja
dnjo sistema v Strnišču, kjer je izvajalec že izbran, zatikalo se je le pri pridobivanju služnosti na nekaterih parcelah, a so soglasja že uspeli pridobiti, zato načrtujejo pričetek del takoj po izdaji gradbenega dovoljenja, kar naj bi se zgodilo v začetku novembra letos. V začetku novembra načrtujejo še gradnjo sekundarne kanalizacije v blokih naselja Kidričevo.
V okviru nadaljevanja gradnje vodovodnega omrežja v občini Kidričevo v teh dneh potekajo dela pri izgradnji cevovoda Pongrce-Šikole-Stražgonjca s povezavami in priključki sekundarne mreže, nato pa bodo nadaljevali delo iz smeri Stražgonjce proti Pongrcam. V začetku oktobra so pričeli tudi izgradnjo vodovoda Župečja vas-Spodnje Pleterje, kjer naj bi do predvidoma 20. oktobra izvedli vse potrebne povezave in priključke na sekundarno omrežje ter navezave na črpališče. Sredi intenzivnih gradbenih del je že tudi gradnja novega globinskega vo-

dnjaka v Župečji vasi, kjer naj bi vsa predvidena dela z vgradnjo opreme in navezave na cevovod končali še pred koncem novembra.
Po besedah župana Jožeta Murka so v občini Kidričevo trdno prepričani, da bodo vsa dela, ki so predvidena za prvo fazo projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, v okviru katerega gradijo vodovod in kanalizacijo, končana do predvidenega roka, to je do 30. septembra 2010. Za sedaj ni nobene bojazni, da bi ta rok prekoračili. Je pa osrednji projekt, to je izgradnja kanalizacijskega sistema v občini, tak, da zahteva številne posege v cestno infrastrukturo, zato pogosto prihaja do oviranja prometa. Čeprav se vodstvo občine in izvajalci del na moč trudijo,
da bi gradnja potekala čim manj moteče za občane, to vedno in povsod žal ne uspeva. Na večini že zgrajenih odsekov so izvajalci razkopane ceste že ponovno zasuli in zakrpali. Eno večjih še nepo-pravljenih cestišč je na območju Mihovc, kjer potekata trasa kanalizacije in vodovoda vzporedno. Ker potrebna povezava iz Župečje vasi in Cirkovc še ni v celoti spojena, za sedaj vodovodnega omrežja še vedno ni možno aktivirati, to pa je pogoj za prevezavo hišnih priključkov. Zaradi vsega tega vseh razkopanih cest še vedno ni možno zasuti in zakrpati, a je župan zatrdil, da se bodo skupaj z izvajalci trudili, da bodo lahko tudi ta odsek v celoti dokončali in uredili ceste z asfaltno prevleko.
Ob vsem tem si v občini
prometa v njihovem kraju. »Seveda je cesta za tako gostoto prometa popolnoma neprimerna, nima pločnikov, ustrezne prometne signalizacije in ustrezno urejenih avtobusnih postajališč, zato je izredno nevarna. Razumem občane, ki pričakujejo, da se bo v kratkem ukrepalo,« je povedal Fras.
Rešitev na obzorju?
Čeprav gre za državno cesto, je tudi občina aktivna pri reševanju problematike. V ta namen so iz občinskega proračuna financirali izdelavo investicijske in projektne dokumentacije za obnovo cest, izgradnjo pločnikov, avtobusnih postajališč in ustrezne prometne signalizacije v naseljih Gočova in Spodnja Senarska.
»Pred kratkim smo podpisali tudi poseben protokol, s katerim smo se dogovorili o sofinanciranju predmetne investicije iz proračuna Družbe
Kidričevo prizadevajo, da bi v najkrajšem možnem času zgradili tudi čimveč sekundarnega omrežja, čeprav to v celoti bremeni občinski proračun, le pri izgradnji sekundarne kanalizacije v Strnišču jim je uspelo zagotoviti delno sofinanciranje države iz regionalnih razvojnih programov. Prek 400 priključkov jim je uspelo zgraditi direktno na primarno omrežje, za vse ostale dele sekundarnih omrežij pa je izdelava projektne dokumentacije v zaključni fazi. Trdno upajo, da jim bo za njihovo realizacijo uspelo zagotoviti vsa potrebna sredstva iz občinskega proračuna ter da jim bo uspelo pridobiti še kakšna sredstva iz državnih ali evropskih skladov.
M. Ozmec
za avtoceste Republike Slovenije kot investitorja izgradnje avtoceste, zaradi katere je posledično ta cesta dodatno obremenjena in poškodovana. Obnovo bo prav tako financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste, saj gre za državno cesto. Del sredstev pa bo seveda morala primakniti tudi občina,« je pojasnil sogovornik, ki si prav tako kot občani želi čim hitrejše izboljšanje razmer.
»Vsekakor si bomo prizadevali, da bi ta investicija prišla v republiški in občinski proračun za leto 2010,« je dodal župan in poudaril, da so ukrepi toliko bolj nujni še zato, ker na teh predelih poteka tudi šolska pot.
Povečan promet prav tako opažajo lokalni policisti, ki so na omenjeni cesti po Frasovih besedah velikokrat prisotni in tudi ukrepajo predvsem z meritvami hitrosti: »Opažajo, da je ta cesta zelo obremenjena in da so ogroženi tudi pešci.« Polona Ambrožič
Gočova • Prebivalci obupavajo nad prometom
»Skrbi nas naša varnost!«
Prebivalci Gočove obupavajo nad prometom skozi njihovo naselje, ki se je po avgustovskem odprtju celotne pomurske avtoceste še povečal. Sive lase jim povzročajo predvsem tovornjakarji, ki se skozi njihov kraj peljejo zaradi izogibanja plačevanju cestnin.
Cesta skozi Gočovo, na kateri poteka tudi šolska pot, je brez pločnikov, a polna tovornjakov.
Podravje • Drastično zvišanje cen za vodo, kanalizacijo in odpadke
»
Pričakujte podražitve od 30 do 150 odstotkov!
«
V vseh občinah Spodnjega Podravja je na zadnjih sejah že veliko slišati o novem sistemu gospodarskih javnih služb (GJS), kar enostavneje povedano pomeni, da dosedanji način upravljanja s komunalno infrastrukturo in spremljajočimi dejavnostmi (vodovod, kanalizacija, vzdrževanje cest in odlaganje odpadkov) ne bo več dolgo veljal. Občine bodo morale v skladu z Zakonom o GJS sprejeti povsem nove akte, s katerimi bodo natančno opredelile, kdo in za kakšno ceno ter na kakšen način bo imel v rokah te dejavnosti.
„Glede na določila evropske zakonodaje bi moralo biti to področje urejeno že prvega marca naslednje leto, to pa glede na prakso, ki kaže, da administrativni postopki trajajo vsaj osem mesecev, pomeni, da je rok že zamujen,"je najprej povedal Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo. Gre namreč za to, da morajo občine v okviru aktov, ki se večinoma že pripravljajo, natančno določiti, ali bodo za katero od omenjenih dejavnosti izbrale in določile lastne režijske obrate (če jih imajo, a le pod pogojem, da bo ta režijski obrat sposoben opravljati več kot 50% nalog) ali bodo za nekatere storitve podelile koncesijo določenemu podjetju preko razpisa, med možnostmi pa so še ustanovitve javnih gospodarskih služb ali pa javnih gospodarskih zavodov. Brezovnik je sicer oba zadnja načina opredelil kot zelo neprimerna za manjše občine, saj naj bi se takšni instituciji obnesli le v občinah z več kot 100.000 prebivalci.
Po domače povedano to pomeni, da upravljanja z vodovodom in vodo, smetmi ali pa s kanalizacijo ter vzdrževanjem cest ne bodo več avtomatsko imela v rokah dosedanja podjetja, kot so na našem območju npr. Čisto mesto, Cestno podjetje ali Komunala Ptuj, pač pa (najverjetneje)
izbran koncesionar (četudi bo ta isto podjetje kot doslej). V nekaterih občinah z že dobro vpeljanimi režijskimi obrati pa je pričakovati, da bodo redno vzdrževanje cest prevzeli kar ti, medtem ko bo za ostale navedene storitve to praktično nemogoče.
Bi na nižje cene lahko vplivala interesna zveza občin?
„Glede na trenutno stanje v občinah Spodnjega Podrav-ja bi bilo najbolje, da bi se ustanovila interesna zveza občin, ki bi lahko sprejela in izpeljala tudi enoten koncesijski akt za vse občine. To bi bilo pametnejše tudi s cenovnega vidika, saj bodo za večje skupno območje cene za vse navedene storitve nižje," še meni Brezovnik. Takšna interesna zveza naj bi imela svoj svet, organ odločanja, v katerem bi bili župani oz. predstavniki vseh vključenih občin, ki bi nato na podlagi pridobljenih ponudb preko razpisa odločali o najugodnejšem koncesionarju za določeno dejavnost.
Te naloge izvedbe skupnega koncesijskega akta in izbire koncesionarjev za vse občine pa ne more opraviti Skupna občinska uprava, saj naj bi bila registrirana in usposobljena le za upravne naloge, ne pa za servisne in razvojne naloge. Res je, da interesne zveze občin s Sloveniji še ni, in res je
Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo: „Cisto realno lahko napovem, da se bodo cene za vse te storitve v prihodnje dvignile za najmanj 30 odstotkov, pa tja do 150 odstotkov!"
tudi, kot je potrdil Brezovnik, da bi takšna institucija lahko že pomenila tudi zametek bodoče pokrajine, saj se slednje očitno še dolgo ali sploh nikoli ne bodo oblikovale s političnim konsenzom, bo pa občine k povezovanju očitno prisilila ekonomija oz. gospodarstvo ...
Če do takšne zveze ne pride, bodo o izbiri koncesio-narja odločale posamične občinske uprave in ne občinski sveti; slednji lahko le določajo vsebino razpisa za
izbiro koncesionarja in tako tudi limitirajo cene za storitve. „Takšna ureditev je po eni strani gotovo boljša za občine in občane, saj bo izbrani koncesionar za svoje delo moral dogovarjati, imel bo točno določene obveznosti, prav tako pa tudi točno določeno ceno, ki je ne bo mogel spreminjati."
Vendar je to le en del dvostranske zgodbe. S prenosom lastništva infrastrukture na občinska ramena se bo namreč precej spremenil
tudi način obračunave cen oz. stroškov za uporabnike. Doslej se je namreč v praksi - najbolj vidno pri vodovodu oz. plačilu porabe vode - lepo obnesel sistem odbitka amortizacije, zaradi česar so bile cifre na položnicah precej nižje, kot bi bile sicer. Z novim sistemom te prednosti ne bo več in cene npr. vode se bodo zlasti v občinah, kjer je vodovodni sistem še relativno nov in neamortiziran, hudo, hudo dvignile; enako velja tudi za kanalizacijske sisteme, ki so
pri nas še povsem sveži, pa tudi za ravnanje z odpadki. „Čisto realno lahko rečem, da se bodo cene za vse te storitve v prihodnje dvignile za najmanj 30 odstotkov, pa tja do 150 odstotkov!"
Brezovnik je sicer ob tem povedal, da bodo občine oz. občinski sveti imeli možnost subvencioniranja teh pričakovanih visokih cen za svoje občane - uporabnike do višine 50 %, vendar bo to narejeno v škodo občinskih proračunov, saj bodo občine morale same skrbeti za vzdrževanje, obnove in gradnjo nove komunalne infrastrukture; od cest preko kanalizacije do vodovoda, in manj kot bodo zbrale od občanov, manj bodo lahko naredile ...
Dejstvo je, da se bodo občine res morale čimprej lotiti - povezano ali posamično realizacije odlokov in aktov o gospodarskih javnih službah, saj v nasprotnem primeru, če ne bo to „papirnato" urejeno in dokumentirano v skladu z evropsko zakonodajo, ne bodo mogle več niti kandidirati za kakšen evropski denar iz tega naslova. Da bi se zato na našem območju pojavila kakšna povsem nova podjetja oz. izbrani koncesionarji, je precej težko pričakovati, da pa se bodo cene res pošteno zvišale, pa nikakor ne bo nepričakovano.
SM
Zavrč • Nikoli več ne bo, kot je bilo
Rušijo staro, da bi gradili novo
Center Zavrča v teh dneh dobiva novo, povsem drugačno podobo, saj so zaradi predvidene gradnje krožišča porušili večjo stavbo v Zavrču ter nekdanjo staro trgovino na Goričaku, kjer bodo zgradili nove prostore občine Zavrč.
formacijsko točko z internetno povezavo, ki bo na voljo vsem občanom te haloške obmejne
občine. Investitor tega objekta pa bo v celoti Občina Zavrč.
-OM
Mnoge, predvsem pa starejše Zavrčane, je stisnilo pri srcu, ko so začeli rušiti več desetletij staro poslopje v Zavrču 6, v katerem je bila v osrednjem delu znamenita Pongračeva gostilna, v prednjem delu bančna poslovalnica Nove KBM iz Ptuja, v zadnjem delu pa nekaj zasebnih stanovanj. Sedaj je ta del Zavrča že povsem zravnan z zemljo in
pripravljen na skorajšnjo izgradnjo velikega cestnega krožišča, katerega investitor bo v celoti Direkcija Republike Slovenije za ceste. Kot smo izvedeli, naj bi se v novo krožišče stekale in iztekale ceste s Ptujske smeri, centra Zavrča, z mednarodnega mejnega prehoda Zavrč ter z bodočega novega mostu prek Drave, ki naj bi ga zgradili v
prihodnjem letu, prek njega pa bo vodila navezovalna cesta na hitro cesto Hajdina-Ormož.
Porušili in popolnoma odstranili pa so že tudi nekdanjo staro trgovino, ki je bila nekoč last trgovca Ivana Ogrizka in je bila povezana s poslopjem kulturnega doma v Zavrču, v katerem sta sedaj še prostora za zobno in splošno ambulan-
to ter mesarija. Na tem mestu pa naj bi še letos pričeli graditi novo visoko pritlično večnamensko poslopje v izmeri dobrih 10 x 12 m, v katerega naj bi nato v celoti preselili završko občinsko upravo, ki sedaj gostuje v prostorih završkega gradu, poleg tega pa naj bi v njej uredili še primernejši prostor za Krajevni urad Zavrč ter in-
Foto: M. Ozmec
Pogled na center spodnjega dela Zavrča z zgradbo, v kateri je bila poleg gostišča Pongrac še poslovalnica Nove KBM Ptuj in stanovanja pred rušitvijo ...
; .v -v. . - • •	. .
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil pogled na osrednjo stavbo na Goričaku 6, ko je bila še ob njej stara trgovina, na posnetku levo rumena stavba ...
... in po tem, ko so prostore trgovine porušili, saj bodo na tem mestu zgradili novo občinsko poslopje.
... in sedaj, ko so vse tri stavbe v celoti porušili, odstranili njihove ostanke ter pripravili teren za gradnjo cestnega krožišča.
Foto: SM
Videm • Z zadnje seje občinskega sveta
Hmelj med politiko in zdravjem
Ena obširnejših razprav na seji videmskega občinskega sveta minuli teden se je odvrtela tudi okoli znane problematike tamkajšnjih hmeljišč in škropljenja hmelja. Venčeslav Lapajne z mariborskega Inštituta za varstvo okolja, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega Zavoda za zdravstveno varstvo, je namreč predstavil rezultate analize tal in zraka, ki so jih na več mestih v občini opravili sredi poletja.
Foto: SM
Venčeslav Lapajne z Inštituta za varstvo okolja pri ZZV Maribor: »Veliko presenečenje so rezultati analize tal drugod po občini! Najbolj zaskrbljujoča glede na rezultate so poplavna zemljišča ob Stu-denčnici, kjer je najdeno absolutno preveč kadmija in cinka, vsebnosti cinka pa so celo primerljive s tistimi v Celju!«
Kot je bilo pričakovati, rezultati niso pokazali velikih koncentracij človeku škodljivih snovi oz. elementov ne v zemlji ne v zraku.
Zastrupljena zemlja ob Studenčnici in v bližini sušilnice?
„V vzorcih tal ni bilo najdenih nobenih pesticidov, ki pa imajo itak zelo kratko karenco. Vsebnost bakra je bila nizka, sicer pa sam baker niti ne velja za strupenega. Veliko presenečenje so nekateri drugi rezultati analize tal! Namreč okrog stare sušilnice je odkrita izjemno visoka vsebnost mangana, še bolj zaskrbljujoča pa so poplavna zemljišča ob Studenčnici, kjer je najdeno absolutno preveč kadmija in cinka; vsebnosti cinka so celo primerljive s tistimi v Celju, kjer je zaradi tega izbruhnila velika afera! Vendar pa za to ne moremo okriviti hmelja oz. škropiv, saj gre za analizo naplavin, ki so lahko od koderkoli. Nikakor pa na tej zemlji ni priporočljivo gojenje prehrambenih kultur, še zlasti odsvetujem gojenje zelenjave," je o rezultatih vzorčenja tal povedal La-pajne, pri čemer je ugotavljal, da pač vzorci zemlje, vzeti na
Na občini so povedali, da so se za ureditev ceste in pločnika odločili, ker so imeli težave z električno napeljavo in ker je kar nekaj uličnih svetilk v tem delu mesta postavljenih zelo neposrečeno.
območju vrtca, najverjetneje niti ne morejo pokazati dejanskih vsebnosti morebiti človekovemu zdravju škodljivih elementov, ki bi se lahko do nevarnih koncentracij nabrali v več letih, saj gre za sveže navoze zemlje izpred dveh oz. treh let.
Podobni rezultati so bili tudi pri analizi preiskanega zraka (aerosola), ki so ga sicer testirali ob idealnih pogojih, v kakršnih bi moralo po zakonu potekati tudi škropljenje hmelja. „Po zakonu se lahko hmelj tretira le takrat, ko je vreme lepo, brez vetra, ko ne dežuje in absolutno ne podnevi. Če bi se upravljavec oz. lastnik hmelja držal teh navodil, verjamem, da bi bilo tudi težav in nejevolje pri vas veliko manj, kot je je sedaj," je še menil Lapajne, a ob tem tudi dodal, da analiza ni zajela pregleda vsebnosti fungici-dov in herbicidov, iskali so le prisotnost pesticidov: „Zato predlagam, da se naroči še ena preiskava za omenjena dva elementa."
Toda svetniki se na to pobudo Lapajneta niso kaj posebno navdušeno odzvali, saj je bila skoraj preveč „prozorna" v smislu ožemanja proračuna še za kakšnih 10 ali 15.000 evrov, rezultati pa skoraj gotovo ne bi pokazali kakšne
Na nekaterih mestih, kjer je pločnik zelo ozek, širok morda dober meter, je cestna razsvetljava umeščena na sredini pločnika. Pešec se temu še lahko izogne, starejši ljudje na vozičkih in invalidi,
katastrofalne slike ...
Tudi ZZV se mora preživljati na trgu ...
Vse povedano pa ni niti malo pomirilo ali zadovoljilo tistih svetnikov, ki so se že prej postavili na stran ljudske iniciative za odmik oz. prestavitev hmeljnih nasadov iz
tisti, ki hodijo s pripomočki, ter matere z otroškimi vozički pa so se morali svetilkam umakniti na cesto. Pločnik bo urejen od občinske zgradbe pa približno do lekarne, na drugi strani ceste pa bo

neposredne bližine naselij ter vrtca in šole. Andrej Ro-žman je tako povedal, da so eno rezultati te prve preiskave, drugo pa 40-letno redno „požiranje" škropiv v zraku in zemlji, ki gotovo ne more biti brez posledic za ljudi, še zlasti ne za tiste, ki živijo res le nekaj metrov vstran od hmelja. Še posebej je to zaskrbljujoče
ostal v takšni obliki, kot je. V njem potekata vodovodna napeljava in kanalizacija, ki za sanacijo zahtevata precejšnja sredstva. Kot je povedal župan Alojz Sok, bodo z ureditvijo počakali gotovo tako dolgo, da bo ob cesto umeščena načrtovana poslovno-stanovanjska zgradbo, ki jo bo gradilo podjetje Granit.
V sklopu ureditve mestnih ulic bo tudi vozišče na Ptujski cesti dobilo novo asfaltno preobleko. Ta bo segala od blagovnice do bolnišnice. Celotna obnova Ptujske ceste bo stala okrog 80.000 evrov. Izvajalec del so Asfalti Ptuj, ki pa naročnika precej jezijo z zamudami. Podjetje je bilo baje uspešno na številnih razpisih kot najugodnejši ponudnik, sedaj pa imajo zaradi preobilice dela težave z upoštevanjem rokov. Kljub temu naj bi bila dela končana relativno hitro, in če ne bo večjih vremenskih težav, naj bi bila Ptujska cesta že konec prihodnjega tedna v novi podobi.
Viki Klemenčič Ivanuša
zaradi otrok v vrtcu in šoli, ki večino dneva preživijo pravzaprav tik ob hmelju, kjer se razvija tudi nov športno-re-kreacijski center. „Zato predlagam občinskemu svetu, naj že sprejme sklep, da se prioritetno reši problematika odstranitve hmeljnega nasada oz. premestitev nasada na drugo lokacijo," je svoja razmišljanja zaključil Rožman.
Oglasil pa se je tudi Boris Novak, ki je precej cinično in zelo na glas ugotavljala, da je „vsa zadeva z zakonskega vidika praktično nerešljiva, saj se danes zelo dobro ve, kdo in za koga ter komu na roke piše zakone"; nadalje še, „da je pač jasno, da je tudi ZZV zgolj ustanova, ki se mora preživljati in preživeti na trgu, da ji gotovo pridejo prav tudi kakšne donacije, pa kaj iz državne blagajne ipd." (s čimer je pač indirektno povedal, da je tudi ZZV na določeni plačilni listi, zato si pač lahko privošči le takšne rezultate, ki ustrezajo njihovim financer-jem, op. a.), ter za konec še dodal: „Sicer pa ne poznam nobene raziskave v zgodovini naše države glede hmelja, ki bi razkrila strupenost oz. kontaminacijo, ali ne?! Res je, da se take problematične zadeve v drugih državah, kjer je ozaveščenost ljudi višja in pritisk javnega mnenja močnejši, rešujejo precej drugače kot pri nas. Dejstvo pa je, da hmelj ne sodi v strnjena naselja, s tem se bomo gotovo strinjali vsi, in četudi pristanemo na zgolj etično-moralni vidik te problematike, je nujno, da se hmelj prestavi drugam."
Franc Stopajnik pa je bil drugačnega mnenja: „Dajte no, saj škropimo vsi in povsod, lahko celo v močnejših
koncentracijah kot v hmelju! Ne razumite me narobe, sem zagovornik tega, da se hmelj umakne od hiš, šole in vrtca, vendar pa pravo in dolgoročno rešitev vidim le v tem, da je škropljenje hmelja pod strogim nadzorom!"
Kdo se za kom skriva
Na takšne in podobne debate nekaj svetnikov se je odzval Lapajne z odgovorom, da je Slovenija premajhna za želje po velikem odmiku hmeljnih nasadov od naselij, da je to možno v kakšni prostrani Nemčiji, pri nas pa je to neizvedljivo že zato, ker je velika večina kmetijskih površin v nižinah, kjer so pač tudi strnjena naselja, odgovoril pa je tudi na namige o (ne)podkupljivosti oziroma neodvisnosti dela ZZV: „Veste kaj, naredili smo tudi analize pitne vode in dokazali, da je strupena, onesnažena, zlasti
v	prekmurskem bazenu - pa se je kaj zgodilo? In tudi ne razumem, kaj bi vam pomagalo, če bi naš zavod rekel, da mora hmelj stran. Navsezadnje bi lahko naše analize tudi potvo-rili in dobili rezultate, ki bi jih
vi	morda želeli slišati. Kaj bi si pa začeli s takimi rezultati? Danes, če gremo v detajle, je že vsaka stvar, zrak, hrana, okolje, karkoli, potencialno tako nevarno človekovemu zdravju, da če bi upoštevali vse grožnje, bi morali hoditi naokoli v skafandrih!"
To je po eni strani čisto res, po drugi pa takšen odgovor nikakor ne rešuje globoko zakoreninjenega neodobra-vanja večine Videmčanov do hmeljnega nasada. Pač dokler ta obstaja na sedanjih lokacijah, se bo strah ljudi pred rakavimi boleznimi, ki pobirajo življenjski davek, navezoval na hmelj ter njegovo tretira-nje.
Morda pa bo občinskemu vodstvu vendarle uspelo pri dogovorih s skladom kmetijskih zemljišč in vodstvom podjetja Hmelj, d. o. o., glede načrtovane zamenjave vsaj dela parcel z nasadi ob vrtcu in šoli, kjer bi radi razširili in uredili večji športno-rekrea-cijski center. Nasprotovanje domačinov hmelju in velika iniciativa proti njemu (ki je lani zbrala kar okoli 1000 podpisov) lahko občini v pogajanjih o zamenjavi zemlje in s tem prestavitvi dela hmeljišča drugam veliko pomaga. Je pa vprašanje, kdo je pravzaprav komu v oporo oz. kdo se skriva za kom - občinska politika za protihmeljno iniciativo ali iniciativa za politiko občine ...
Ormož • Sanacija Ptujske ceste
Ureditev pločnika in preplastitev ceste
Te dni je v Ormožu promet po Ptujski cesti, glavni in precej prometni cesti, ki vodi v mesto z zahodne strani, nekoliko oviran. Bagri odstranjujejo asfaltno prevleko s pločnika, zato morajo vozniki malo potrpeti.
Tudi Ptuj ima lahko svojo Šmarno goro
Ptuj • Andrej Klasinc, naj menedžer v turizmu 2009
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je po prejemu priznanja naj menedžer v slovenskem turizmu 2009 povedal, da veliko pomeni.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc: »Osebno mi priznanje naj menedžer v slovenskem turizmu 2009 pomeni veliko.«
Gre za eno tistih priznanj, ki pomenijo potrditev dolgoletnega dela in tudi investicij. »To je tudi nagrada, ki določa neko turistično območje, delim jo z zaposlenimi, mestom in destinacijo. Zato sem tudi izredno zadovoljen, da je prišla v naše kraje,« poudarja Klasinc. Odmevi so dobri, tudi med zaposlenimi, ker so se poistovetili z njo. Vse investicije, ki so imele težko uvajalno obdobje, tudi grand hotel Primus, sedaj potrjujejo, da so imeli prav, da so se zanje borili oziroma da so se odločili za tako ambiciozna vlaganja, še posebej pa v gradnjo hotela Primus. Padel je marsikateri očitek, da je bil morda predrag, več kot jasno pa je v teh dveh letih postalo, odkar je odprt, da ga Ptuj potrebuje.
Investicij pa še niso zaključili, gospodarska recesija in finančna kriza jih na nek način spodbujata, da gredo s svojimi smelimi načrti naprej. Začeli so pripravljati idejne projekte za širitev notranjega in zunanjega dela termalnega parka, v tem trenutku gre sicer še samo za ideje, v zadnjih letih pa so že dokazali, da gre pri njih za sorazmerno kratke roke od ideje do realizacije. Projekt naj bi bil realiziran v naslednjih treh do štirih letih. Bliže pa so novi prostori zdravstva, razširili bodo tudi restavracijo Zila in centralni objekt notranjega dela termalnega kopališča. Načrtujejo pa tudi pokritje olimpijskega bazena, o čemer sicer že tudi dolgo govorijo. »Naša ambicija je, da bi bil termalni park Term Ptuj tudi ena od največjih pokritih vodnih površin v tem delu Slovenije,« pravi Andrej Klasinc.
Kako se je kriza dotaknila Term Ptuj oziroma kako ste se odzvali nanjo, s kakšnimi prijemi in projekti?
»Priprave na delo v novih razmerah smo pričeli že oktobra in novembra lani, ko se je sicer že veliko govorilo o gospodarski krizi, vendar je še nismo čutili. Že takrat smo namreč videli, da so problemi z nemškim in avstrijskim trgom, ki se jima je takoj v začetku letošnjega leta pridružil tudi italijanski trg. Novim razmeram se je bilo potrebno prilagoditi z novimi, prilagojenimi programi, predvsem za domačega gosta in goste iz bližnje okolice, prav tako tudi s cenami. Po devetih mesecih letošnjega leta ugotavljamo, da smo po fizičnih kazalcih na lanskoletni ravni in skoraj tudi pri finančnih, kar je zelo pomembno. Naš letošnji edini cilje je, da ulovimo lanskoletno sezono.«
Kaj pa kadri? V začetku delovanja hotela Primus ste imeli kar nekaj težav, je občutna začetna fluk-tuacija značilna tudi za podobne objekte v drugih turističnih okoljih?
»S kadri se je potrebno nenehno ukvarjati. Kot sem že povedal, je za nami dveletno poslovanje grand hotela Primus. V tem času se je skalilo kar nekaj kadra, ki je prišel k nam pred dvema letoma in pol. Začetna močnejša fluk-tuacija, s katero smo se srečevali kar nekaj časa, je uspešno presežena. To ni nekaj, kar bi se dogajalo samo nam, to se dogaja v vseh novih okoljih, kjer se ljudje srečujejo z novim okoljem in novimi zahtevami dela. Fluktuacija je bila kar 2 5-odstotna, vendar ne na račun slabih pogojev dela, saj je delo v takšnem hotelu prej užitek kot kaj drugega, temveč zaradi velikih naporov pri nenehnem vzdrževanju kvalitete storitev in discipline ter pedantnosti, kar delo v takšnem hotelu zahteva. Trenutno pa lahko rečem, da imamo dobro, kvalitetno ekipo, ki jo bomo še izobraževali, po potrebi pa tudi okrepili. Mislim, da bo to dobra osnova za uspešno delo naprej.«
Kako pa se na ponudbo odzivajo turisti, ob pohvalah so tudi pripombe, vsi gostje pa vendarle niso vedno zadovoljni s tem, kar jim ponudite? Kaj jih najbolj moti, če jih moti?
»Pohval je precej, bolj kot te nas zanimajo pripombe. V začetku je bil velik problem sam dostop, z avtocesto naj bi se sedaj to uredilo, izboljšala se je tudi postavitev tabel ob avtocesti, potrebujemo pa še več pozornosti na mikro lokacijah, kako priti do nas, da se 500 metrov pred samimi Termami gostje ne izgubijo. Včasih imajo gostje pripombe tudi na samo ponudbo in povezanost z okoljem, kar skušamo izboljšati oziroma
zgladiti s samo animacijo, da dosežemo povezanost z okoljem.«
Terme tudi najboljši pripravljalni center
Kako je sedaj s hrano? Ena od skupin ocenjevalcev je vašo ponudbo hrane precej slabo ocenila.
»To so stvari, ki jih je potrebno vedno objektivno jemati. V tej oceni ni šlo za hrano, ki jo mi pripravljamo za naše hotelske goste, šlo je za hrano po naročilu. Rečem pa lahko, da je tisto, kar ponujamo, solidne kvalitete, gostje, ki bivajo v hotelu, so s hrano zadovoljni. Zavedamo pa se, da je kakovost storitev najpomembnejša, zato se trudimo, da bi jo nenehno izboljševali. Skrbimo za izobraževanje in za to, da se raven kakovosti ohranja. Primus mora biti pojem dobre kulinarike.«
Ponosni ste na vse goste, med stalne goste pa vam je uspelo pridobiti našo plavalno reprezentanco, nogometno reprezentanco in tudi nekatere
goste, ki pa želijo ostati anonimni, med njimi so tudi šejki.
»To so gostje, ki nam veliko pomenijo, tudi pri marketingu, trženju za naprej. Veseli nas, da prihajajo stalno in tudi ostajajo dlje časa, na nek način je Ptuj postal stalna baza v njihovih celoletnih programih. Upamo, da bodo k nam prihajali tudi v prihodnjih letih. Ob slovenski plavalni reprezentanci k nam prihaja na priprave tudi že ruska reprezentanca, ki jo pričakujemo tudi v letu 2010, zato se toliko bolj trudimo, da bi čim prej pokrili tudi olimpijski bazen, kar bo naš vodni kompleks naredilo še privlačnejši v ponudbenem smislu. Ko bomo imeli pokrit olimpijski bazen, bodo Terme Ptuj postale tudi eden najboljših pripravljalnih centrov za najboljše slovenske in tuje plavalce. Bolj kot tekmovalne prireditve nas zanimajo same priprave.«
Kaj pa tisti gostje, ki imajo malo več pod palcem, ki tudi želijo individualno obravnavo?
»Pojavljajo se, vedno več jih
je, zahtevajo pa individualni pristop in individualne programe. Precej je tudi takih, ki zakupijo dobršen del hotela. To so tudi gostje, ki želijo bivati brez prepoznavnosti. Zahtevajo intimo in da se o njihovem bivanju ne govori javnosti. Tudi v tem delu jim skušamo kar najbolje ugoditi, zato se vedno znova vračajo. Naj ostane malo mistike tudi v tem delu, tudi to je del hotelirstva.«
Ponovno bi izbral turizem
Če bi bili danes ponovno pred izbiro, ali turizem ali ne, kako bi se odločili?
»Podobno kot takrat, ko sem bil star 25 let in sem bil pred odločitvijo, ali biti finančni broker v Ljubljani ali pa ostati na Ptuju in začeti delati v Termah Ptuj, ko so bile še majhne in dokaj neprepoznavne. Prepričan sem, da sem se pravilno odločil.«
Ste takrat, ko ste začenjali kariero v turizmu, kdaj razmišljali o tem, da boste nekoč tudi prvi človek ptujskega turizma?
»Temu lahko samo pritrdim. Po štirih letih dela sem že prevzel vodenje Term Ptuj, tudi začel sem visoko, v službi prodaje in marketinga. Ko sem v oktobru leta 2000 prevzel vodenje podjetja, se vizija, ki sem si jo takrat zapisal in narisal, še vedno jo hranim, po devetih letih morda razlikuje v petnajstih do dvajsetih odstotkih. Ko sem takrat razlagal, da bodo Terme največje kopališče in da bomo imeli najboljši hotel, so me sodelavci samo začudeno gledali, kot da trosim sanje. Ko pa se je začelo dogajati, so ljudje vedno bolj začeli verjeti v to zgodbo. Vizija je resnično pomembna, dokaj jasno je potrebno vedeti, kakšen bo razvoj in v kateri smeri bo šel. V investicijskem pogledu Terme bolj ali manj zaključujemo, na tem
mu osebno priznanje
mestu ne bomo gradili do onemoglosti, čeprav še bomo gradili, vendar ne več tako intenzivno kot v zadnjih letih. Zdaj prehajamo v fazo, kako Terme čim bolje povezati z mestom in okolico.«
Radi se pošalite, da ste verjetno edini Ptujčan z vikendom (stanovanjem) v starem mestnem jedru?
»Obratna sorazmernost je pogosto pomembna. S Potrčeve ceste gremo pogosto v center mesta, na Prešernovo, kjer je naše stanovanje, ki je zame prekrasen, o katerem govorimo, da je biser in da je v njem lepo živeti. Na žalost ima še en kup pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno projektno tudi rešiti, ne sicer v naslednjem letu, temveč v obdobju petih do desetih let. V tem času bi lahko postalo mestno jedro vzorčni model tudi za ostala mestna jedra, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Takšne infrastrukture, kot jo imamo na Ptuju, na tako koncentriranem območju, ne najdete daleč naokrog na enem. Ptuj ima vizijo in ima prihodnost.«
Kaj pa manjka v mestnem jedru?
»Mestno jedro ima veliko lepih malih lokalčkov, ki mu dajejo življenje. Potrebuje pa jih še veliko več, predvsem butične ponudbe. Pogosto je slišati tudi, da je mesto prazno, a ni domačinov, ki bi prišli na sprehod v mestno jedro. V ponudbenem smislu bi morali imeti vsaj 100 do 150 metrov veliko območje, na katerem bi se vedno nekaj dogajalo, lahko bi v tem smislu uredili katero od ptujskih ulic. Z leti bi se takšna ponudba zagotovo razširila tudi na druga območja starega mestnega jedra, se širila po kapilarah. Res pa je, da se moramo tudi Ptujčani sami vprašati, kolikokrat gremo v soboto in nedeljo na sprehod v mestno jedro, kolikokrat se povzpnemo na ptujski grad, ki je lepa izletniška točka. Naj nas Ljubljančani ne prehitijo z njihovo Šmarno goro, z njihovimi točkami na ljubljanskem gradu, tudi Ptujčani napolnimo svoje mesto in njegove prekrasne kotičke. Najprej si moramo red narediti sami. Veseli pa me, da pa se povečuje turistični obisk Ptuja.«
Pričakujete, da vam bo pri nakupu stanovanja v mestnem jedru sledil še kakšen Ptujčan, ki ima sicer že stanovanje na Ptuju, vendar ne v mestnem jedru?
»Ko nas bo dvajset, se bo zadeva sprožila, takrat bodo tudi cene začele raste, zdaj je tisti pravi čas, da se ljudje odločijo za življenje v mestnem jedru.«
Podlehnik • Z zadnje seje občinskega sveta
O kaznih za umazana stanovanja in zaslužkih svetnikov
Po zadnji seji podlehniškega občinskega sveta je občina končno dobila nov statut, saj ga je svetniški zbor tokrat kljub nekaj vprašanjem celo potrdil, prav tako se bo končno lahko začel uveljavljati javni red in mir, ni pa še potrjeno in znano, kateri datum bo enkrat za vselej (oziroma za čas obstoja prve stopnje lokalne samouprave) obveljal kot podlehniški občinski praznik.
Svetniki in svetnica so sicer čisto na začetku seje najprej po hitrem postopku potrdili nekaj sprememb v domačem prostorskem planu, v katerem sploh še ni bilo zarisano in zapisano, kje bodo čistilne naprave in prečrpališča (kar je nujno vsaj z vidika trasira-nja avtoceste) ter predviden center občine z začrtanimi javnimi ustanovami ipd., nato pa so se ponovno lotili občinskega statuta in ga sprejeli kljub nekaj pripombam, kakšna izobrazba je sprejemljivejša za bodoče člane nadzornega odbora - ali pete ali sedme stopnje. Na koncu so vseeno javno sklenili, da je bolje, če ostanejo pri nižji stopnji, ker bi sicer preveč zožili izbor kandidatov na zgolj peščico mladih in starejšim svetnikom nepoznanih ljudi (ali pa bi znal kakšen „univ. dipl." celo preveč dobro prebrati finančne papirje in bi se jim znala zgoditi podobna zgodba kot v prejšnjem mandatu, op. a.).
Kako bi dvakrat napolnili občinski proračun
Potem so se ponovno lotili sprejemanja nekoliko popravljenega Odloka o javnem redu in miru, pri čemer pa so tokrat zelo modro zamolčali nekaj zanimivih členov, kot je recimo tisti o prepovedi in sankcioniranju pitja izven za te namene določenih prostorov, kjer je ob prvem branju odloka najbolj zapokalo. Člen je v odloku ostal, prav tako v Podlehniku po tem odloku ne bodo več smeli zanemariti čistoče lastnih stanovanj, delavnic in dvorišč ali opuščati vzdrževanje objektov in dvorišč ...
Kako bodo sankcionirali razmetana oz. umazana stanovanja, si je sicer malo težko predstavljati, glede sankcioni-
Foto: SM
Sebastian Toplak: „Ne morem verjeti, da sploh ni interesa med našimi občani za 15.000 evrov neposrednega občinskega sofinanciranja ..."
ranja opuščenih stavb in dvorišč pa bo za Podlehnik najbolje, če si kar omisli posebno delovno mesto v okviru občinske uprave, saj se glede na stanje v občini ni niti malo bati, da se en zaposlen ne bi mogel čudovito financirati zgolj iz pobiranja (najnižje) kazni, zelo verjetno pa bi si na račun finančnih kazni za opuščene in nevzdrževane nepremičnine dobro opomogla cela občinska blagajna. In če bi to začeli takoj, bi bil pozitivni rebalans proračuna potreben še pred novim letom ...
Svetniki se z vsem tem niso posebej ukvarjali, pač pa so jih bolj skrbele kazni. Po zakonu jih namreč lahko odmerjajo od borih 40 pa vse tja do neverjetnih 75.000 evrov. V dokaj dolgi razpravi, čeprav jim je pravnik Igor Gaber takoj jasno povedal, da si lahko izberejo najnižjo cifro, so tako modrovali, kako zelo previsoke so te kazni, pa da bodo odlok itak največ kršili socialni primeri, ki se jih niti finančno kaznovati ne da in tako naprej in nazaj, so se končno (pričakovano) odločili, da naj zaenkrat veljajo zakonsko omejeni najnižji zneski kazni za posamezne kršitve (ti se gibljejo med 40 in 100 evri), morda
Nihče noče občinskega denarja?
Na zadnji seji podlehniškega občinskega sveta je bilo videti in slišati kar nekaj presenečenja nad dejstvom, da je občinski razpis za dodelitev financ domačim podjetnikom in občanom ostal popolnoma brez odziva. Najbolj žalosten med vsemi je bil svetnik Sebastian Toplak, ki sploh ni mogel verjeti, da v celi občini nimajo niti enega človeka, ki bi želel porabiti vsaj del od razpisanih 15.000 evrov za podjetništvo: „Saj ne gre za subvencioniranje obrestne mere, to bi še razumel, ker je pač do kreditov danes težko priti, Ampak mi ponujamo denar, sofinanciranje vsakemu, ki bi se želel samozaposliti, morda koga zaposliti ali ki namerava kupiti kakšen stroj. Nekaj moramo narediti, dajmo še enkrat nekako obvestiti ljudi, da je denar na voljo!"
Ostali nad Toplakovim predlogom niso bili kaj posebno navdušeni;češ da če ima kdo kakšne resne podjetniške namene, se bo že znal oglasiti na občini, vrst jeznih ljudi, ki bi najverjetneje napačno razumeli, kako lahko pridejo do razpisanega denarja, pa ne bi bilo dobro doživeti.
pa jih bodo kdaj kasneje povišali.
Koliko je vredno delo svetnika v majhni občini
Naslednja zanimivejša točka se je nanašala na pravilnik o plačah oz. prejemkih občinskih funkcionarjev; podžupan Ivo Ban je pripravil nove obračune, po katerih naj bi se višina sejnin določala procen-
Foto: SM
Podžupan Ivo Ban je pripravil nov predlog, po katerem naj bi se dosedanja sejnina za svetnike znižala za dobrih sedem evrov na sejo: „Po tem pravilniku smo kar primerljivi s sosednjimi občinami, ampak je treba upoštevati, da v manjših občinah svetniki delamo več kot velikih!"
tualno glede na plačo župana, vendar pa naj bi bile sejnine vseeno nekoliko nižje kot doslej, čeprav je šlo pri novi predstavljeni višini sejnin le bolj za lepotni popravek navzdol. Kot je ob predstavitvi uradnih podatkov povedal Ban, so nove izračunane cifre sejnin primerljive s sosednjimi oz. približno enakimi občinami, vendar pa so vseeno nekaj višje, ker je pač Podleh-
nik majhna občina, kjer morajo svetniki opraviti veliko več dela kot v velikih občinah. Je pa po drugi strani tudi res, da so svetniki v majhnih občinah vpeti v več odborov oz. komisij in da zato dobijo posebna plačila za vsako „sejanje" odborov, kjer so prisotni. Pa tega ni nihče povedal ...
Edini, ki se javno ni strinjal s predloženimi novimi plačili za sejnine, je bil Sebastian
Dolena • Z odprtja ceste Cesta Marinja vas-Sela
Cesta v celoti obnovljena
Tudi v Vidmu so, tako kot v Žetalah, minuli vikend slovesno odprli del modernizirane ceste - odsek Strmec v dolžini 2,2 kilometra, ki hkrati predstavlja tudi zaključek trifaznega projekta celovite ureditev daljše ceste Sela-Marinja vas-Dolena.
V modernizacijo omenjenega zadnjega odseka je bilo vloženih 245.000 evrov, sicer pa je celotna obnova v vseh treh fazah zahtevala skoraj 700.000 evrov. Občina Videm
je za cesto pridobila večinski delež potrebnih naložbenih sredstev iz RRP, in sicer skupno približno 480.000 evrov, razliko pa je kril občinski proračun. Kot je povedal žu-
pan Friderik Bračič, ki je bil tudi slavnostni govornik na zadnjem odprtju, občani niso sofinancirali modernizacije: »Ta zadnji odsek ceste Strmec, ki spada v skupni pro-
Zadnji moderniziran cestni odsek Strmec v Doleni so s prerezom traku uradno predali namenu najstarejša krajanka Marija Čokl, župan Friderik Bračič in predsednica KS Dolena Marija Belšak.
Toplak, ki je menil, da so še vedno previsoke, saj gre za malo občino z zelo majhnim proračunom, zato morajo biti plačila svetnikom pač temu prirejena in podrejena, prav tako kot so velikosti občin prirejene plače županov (iz podatkov je bilo sicer razvidno, da bi podlehniški svetniki tudi po novem preračunu dobili za udeležbo na eni seji občinskega sveta dobrih 300 % višjo sejnino kot sosednji svetniki iz Zetal, čeprav gre le za slabili 80 % številčnejšo občino). Ker se okoli cifer svetniki niso sporazumeli, je župan Marko Ma-učič razpravo, ki bi se znala vleči zelo dolgo, prekinil kar na začetku z besedami, da so se zdaj pač prvič seznanili s predlogi novih višin sejnin in naj nov pravilnik preučijo odbori, potem pa bodo naslednjič dorekli, koliko si zaslužijo. Do takrat pa se bodo podlehniški politični veljaki plačevali po starem sistemu (slabih 107 evrov za eno sejo neto izplačila), kar pomeni še višje cifre, kot bi jih dobivali po novem (še nesprejetem) pravilniku ...
SM
jekt celovite ureditve ceste, je bil v zelo slabem stanju, zlasti ob neurjih in deževju, zato smo odvodnjavanju posvetili še posebno pozornost in v izboljšave vključili tudi naš režijski obrat. Vsekakor se za uspešno zaključen projekt zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, tako občinskemu svetu za sprejet sklep, občinski upravi za izvedbo uspešne kandidature, izvajalcu del in nadzorniku.«
V Vidmu so sicer letos v sklopu omenjenega projekta modernizacije ceste že slovesno odprli krožišče na Selih in del asfaltirane ceste, lani pa prvi del cestnega odseka v Marinji vasi.
S tem pa se izgradnja cest v Vidmu za letos še nikakor ni zaključila, saj je v delu razširitev in preplastitev ceste s kolesarskim pasom v Šturmov-cih, končana so dela na cesti v Varnici, ceste pa dobivajo novo podobo še v Lancovi vasi, Tržcu in na Dravinjskem Vrhu.
Na kratki slovesnosti ob uradnem odprtju v Doleni so zbranim zapele ljudske pevke iz FD Dolena in zaplesali fol-kloristi iz FD Rožmarin Dole-na, zadnjo cestno pridobitev je kratko in jedrnato blagoslovil p. Slavko Strmšek, trak pa so prerezali župan Friderik Bračič, najstarejša krajanka Marija Čokl in predsednica KS Dolena Marija Belšak.
Foto: SM
Cirkulane • Akcija Ulice otrokom
Opozarjali s kredo in avtomobilčki
Tudi v občini Cirkulane so ta teden v sklopu tedna otrok in tedna prometne varnosti pripravili že znano in uveljavljeno vseslovensko akcijo Ulice otrokom. V številne aktivnosti so bili vključeni prav vsi otroci cirku-ianskega vrtca in učenci domače osnovne šole.
„To akcijo v naši občini pripravljamo letos tretjič zapored skupaj z malčki iz našega vrtca in s pomočjo občine. Res je, da je akcija prvenstveno namenjena kot opozorilo, da je vse premalo površin, namenjenih za igro otrok, zlasti to velja za mestna središča," je med otroškim živžavom na ulici med cir-kulanskim vrtcem in šolo, ki se je torkovo dopoldne spremenila v veliko risalno tablo, povedala podpredsednica občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Dragica Kolednik.
„Z našimi dosedanjimi tovrstnimi akcijami v središču občine smo doslej dosegli, da se bo ulica od šole do vrtca uvrstila v t. i. cono umirjenega prometa z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, prav tako pa je predvidena še izgradnja pločnika, kar je gotovo velik plus," je o uspešnosti doseda-
Najmlajši udeleženci letošnje akcije Ulice otrokom v Cirkulanah so do zadnjega centimetra porisali in pobarvali asfaltno cesto med šolo in vrtcem.
njih akcij še povedala Kole-dnikova.
Ob risanju s kredo na asfaltno cesto, ki je bila v času ak-
Osnovnošolci so se na začasnem poligonu lahko preizkusili tudi v vožnji avtomobilčkov na baterije ter se spoznavali z osnovnimi prometnimi pravili.
cije seveda zaprta za ves promet, so številnim kratkohlač-nikom in učencem pomagale tudi tovarišice, med njimi pa je bilo videti celo policista, ki se prav tako ni branil krede in barvanja skupaj z najmlajšimi.
Sicer pa barvanje še zdaleč ni bila edina aktivnost; otroci so se namreč lahko igrali še z žogo, pa s kolebnicami, za marsikoga najbolj navdušujoča pa je bila vožnja s posebnimi avtomobilčki na baterije po začasno urejenem poligonu na asfaltiranem igrišču ob šoli.
„Res je, otroci so bili nad vožnjo prav navdušeni in naši občini se posebej zahvaljujemo, da nam je finančno pomagala pri izvedbi tega
poligona in voženj. Avtomobilčke so preizkusili prav vsi osnovnošolci od prvega do devetega razreda; najmlajši so se učili osnov varnosti v prometu, kot je npr. obvezno pripenjanje varnostnih pasov, ko sedeš v avto, nekoliko starejši pa so imeli že 'težji' program, saj so se učili voziti v skladu s postavljenimi prometnimi znaki, torej upoštevanja prometnih pravil," sta še povedala Kolednikova in predsednik občinskega SVP-CP Aleš Klinc; oba sta izvedbo letošnje akcije tudi ocenila kot zelo uspešno, kot je bilo videti po glasnem čebljanju, smehu in razigranih obrazih, pa so bili navdušeni tudi vsi mladi in majhni udeleženci.
SM
Videm • Sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost
S sladoledom in pečenimi kostanji
Prvi šolski dan je za vsakega malega nadebudneža prava prelomnica v življenju in res nekaj posebnega, toda uradno postane „pravi šolar" šele takrat, ko je sprejet v šolsko skupnost. Na videmski OŠ se tega še kako zavedajo in vstop prvošolcev v šolsko skupnost obeležijo s posebnim popoldnevom.
Tako so letos drugič zaporedoma pripravili nadvse pisan in zanimiv torkov popoldan, v katerega so bili vključeni skorajda vsi učenci in seveda starši najmlajših. Začel se je s prav slovesno kratko prireditvijo v šolski telovadnici, kjer se je 22 učenk in
učencev prvega razreda moralo najprej spoprijeti s kvizom znanja, v katerem je bilo treba, recimo, pravilno odgovoriti na vprašanje, kje v šoli si lahko sposodijo knjige, pa tudi to, ali so šolski hodniki namenjeni dirkanju. In ker so bili odgovori zelo točni,
so si prav vsi prislužili posebne izkaznice, ki dokazujejo, da so postali člani šolske skupnosti, potem pa še slastni sladoled.
Po napornem prvem delu sprejema je sledilo prvo uradno fotografiranje vsakega novega člana oz. članice s svojim skrb-
Videmski prvošolčki s svojimi skrbniki (devetošolci) ob uradnem sprejemu v šolsko skupnost.
nikom (skrbniki so izbrani deve-tošolci, ki so za najmlajše skrbeli že od prvega dne v šoli), nato še skupinsko fotografiranje za spomin, potem pa so se nadebu-dneži z ostalimi učenci, starši in učiteljicami vred razkropili po razredih, kjer so potekale pisane delavnice. V eni izmed njih so se učili slaščičarskih mojstrovin, v drugi so risali in ustvarjali stripe, tretja delavnica je bila namenjena raznim namiznim družabnim igram, v četrti so se lotili izdelkov iz jesenskih plodov narave, manjkala ni niti likovna delavnica, tisti najbolj razigrani pa so se pomerili v namiznem tenisu, plesni delavnici, kikboksu in mnogih igrah z žogo.
Popoldansko druženje se je nato proti večeru končalo nadvse sladko; s sveže pečenimi kostanji, ki so dišali daleč okoli videmske šole. A ne dolgo, saj jih je hitro zmanjkalo.
Tednikova knjigarnica
O neki davni slikanici
Neko poletno nedeljo sem pasla radovednost na bolšjem trgu v Mariboru in na eni izmed stojnic sem kupila slikanico. Niti omembe vredenega drobiža nisem odštela zanjo, a knjigica mi je postala na moč ljuba. Nisem je poznala od prej, ne iz mojih mladih dni, ne iz hčerinih bralnih podvigov, ne iz službenih knjižničnih prostorov. Med tistimi sivimi, rjavimi, zamolklo zelenimi, pogosto od starosti in bralstva zmatranimi knjigami na bolšjaku je ponosno žarela podoba, portret petelina, ki na ves kljun kikirika. In začuda se je takoj jasno dala razbrati slikarjeva likovna tehnika, s katero je bila knjiga opremljena. Slikanica je bila neverjetno lepa akvarelna podoba, takšna, kot je dandanes le redko srečamo med novodobnimi ilustratorji. Doma sem slikanico natančno prebrala in si jo ogledala. Pravzaprav jo še vedno redno ogledujem in prebiram. Rada jo imam, kot da bi bila že od nekdaj moja. Njen naslov je Dobro jutro!
Izdala jo je leta 1972 založba Mladinska knjiga, takrat je bil njen uradni naziv Založniško grafično podjetje (Ljubljana, Titova 3), za založbo je odgovarjala Zorka Peršič. Avtorske pravice (c v krogcu) so pripadale Shiko -Sha (Tokyo, Japan) in za Jugoslavijo Izdavačko knjižarsko poduzece Mladost (Zagreb, Ilica 30). Slikanico je ilustriral Yutaka Sugita, verze je napisal Stanislav Femenič, prevedel pa Branko Žužek.
In od takrat jo večkrat jemljem v roke. Tako za dušo. In vedno odkrijem nekaj novega. In se čudim:
-	da so tudi nekoč naši založniki tiskali slikanice v daljnih deželah,
-	da živo rumeni, zelo živo rumeni vezni listi niso zgubili svojega sijaja,
-	da ilustracije niso bebasto pootročene;
-	da so ilustracije odlične umetnine, četudi gre za preprosto besedilo,
-	da je papir v slikanici izjemno kvaliteten,
-	da ima slikanica neko neznano inventarno številko (pisani L in 3497), napisano z modrim kemičnim svinčnikom,
-	da ima naslovna stran velik, pošvedran žig, ki se še komaj da prebrati (NI ZA REDNO PRODAJO) ...
Za živo rumenim naslovnim listom, je povsem črna stran, kjer se belijo verzi: Ko se zjutraj zdani,/ najprej sonce odpre oči./ Potlej petelin. In ljudje:/ jaz, očka in mamica, Lučka, Tomaž/ in vsi znanci,/ kar jih poznaš.// Tudi živali odpro oči/ in imajo odprte do trde noči. Prva prava ilustracija prikazuje jutranjo zarjo nad obrisi streh in na eni izmed njih se vidi okrasni strešni petelinček.
Potem se otrok, ali drugi bralec, sprehodi ob izvrstnih podobah, portretih živali (beli medved, jelen, kit, zajec, pav, povodni konj, krt, morska krava, žirafa, pujsek, nosorog) od jutra do večera, ko je list v slikanici zopet povsem črn, pred njim pa podoba večerne zarje, in pravi: In sonce zaide in pride večer / in glejte: nobene živali nikjer./ Vse so zaprle oči./ vse spi.// Tudi jaz sem zaspan, / močno zaspan./ Prej ko grem v posteljo,/ prej bo nov dan!/.
Pravzaprav sem vam hotela povedati, cenjeni bralci, kako lepo je imeti kakšno staro slikanico.
Ne zavrzite starih knjig, morda bodo komu v veliko veselje!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Postanki v času Aleksandre Jelušič
Knjiga - odsev dogodkov in življenja
V knjižnici Ivana Potrča je Aleksandra Jelušič predstavila svoj knjižni prvenec, knjigo z naslovom Postanki v času, ki ga je združila z literarnim večerom. Štefka Eržen in Romana Ercegovič sta javnosti predstavili odlomke iz njenih kolumen in prebrali nekaj pesmi, da so vsi, ki so se z njenim ustvarjanjem srečali prvič, dobili prvo predstavo o avtorici in njenih razmišljanjih o življenju nasploh.
Postanki v času so zbir Aleksandrinih kolumen, pesmi in fotografij, ki skupaj tvorijo celoto. »V čast mi je brati te misli, ki so polne modrosti, življenjske modrosti, ki je v bistvu najbolj preprosta in zelo uporabna, zelo ti da misliti, nasploh pa pri Aleksandri vedno znova nekaj preseneti,« je med drugim povedala Erženova, ki je popisala tudi njeno biografijo z najpomembnejšimi življenjskimi postanki, ki so med drugim tudi pripeljali do knjige.
„Knjiga je nastajala dve leti, vsak mesec me je doletela kakšna nova misel ali kakšen nov dogodek, ki je spremenil moj pogled na svet in dojemanje le-tega. Gre v bistvu za sprehod skozi različne letne čase v meni. Vsak mesec v letu je prinesel neko novo spoznanje, ki je odsev dogodkov in življenja samega. Ta spoznanja so moji postanki v času. Zakaj postanki? Zato ker človek ob določenih življenjskih situacijah postane in o njih razmišlja, jih analizira, premleva in nato ponudi
svetu. Bralec s tem postaja središče moje zgodbe, v kateri ne more ostati pasiven opazovalec. Dovolim mu, da pogleda na svet iz drugačnega zornega kota, da ga začuti na moj način, potem lahko z njim oplemeniti svoj svet. Moj namen ni graja sveta, temveč nek nov svež pogled nanj. Besedila sem obogatila s poezijo in fotografijami, ki tvorijo neko celoto," je o nastanku knjige in o izbiri naslova zanjo povedala Aleksandra Jelušič.
Strast do pisanja se je v njej prebudila že zelo zgodaj. V osnovni šoli je že pisala za Ciciban, v srednji šoli je bila aktivna v literarno-novinar-skem krožku. „Odkar pomnim, sem rada premetavala besede, ko sem odrasla, pa ni bilo več možnosti za pisanje. Več časa pa sem zato posvetila branju knjig. Ko sem se zaposlila v Talumu Kidričevo, me je po spletu srečnih okoliščin odkril Ivo Ercegovič. Napisala sem prvo kolumno za interni časopis Aluminij, odziv je bil zelo dober. Zdaj jih pišem že več kot dve leti. Vsak mesec se me je dotaknil kak dogodek, ki sem ga
Foto: Črtomir Goznik
Aleksandra Jelušič (v sredini) je 2. oktobra v knjižnici Ivana Potrča Ptuj predstavila svojo prvo knjigo z naslovom Postanki v času; na fotografiji s Štefko Eržen in Romano Ercegovič.
nato obdelala v kolumni. Na začetku sicer nisem vedela, da bo iz vsega tega nastala lepa knjiga, čeprav sem si na nek način vedno želela, da bi imela svojo knjigo. 2. oktobra se je to resnično zgodilo. Občutki, ki so me preželi ob tem, so bili drugačni od tistih, ko sem napisala prvo kolumno. Mislim, da je želja skoraj vsakega človeka, da
ustvari knjigo oziroma napiše nekaj takega, kar si zasluži tudi knjigo."
Aleksandra je odraščala v družini, ki je bila dobesedno okužena s fotografijo, to je bil njihov način življenja, sama pa v njem ni videla nič posebej privlačnega. Delo fotografa in snemalca je težko, ni tako skrivnostno in boemsko, kot si ga nekateri
predstavljajo. Prepričana je bila, da to ne bo njena pot, a zarečenega kruha se v življenju največ poje. Zasukalo se je drugače, tudi ona je v nekem trenutku začutila željo po tem načinu ustvarjanja in ovekovečenju življenja in dogajanja. Spoznala je čar fotografije, v kateri je mogoče „zamrzniti" čas, prostor in osebe za prihodnost. Če pa ji
dodaš še besede, preteklosti vdahneš življenje. Izbor fotografij za njeno knjigo je opravil mojster fotografije Stojan Kerbler.
Na predstavitvi svojega knjižnega prvenca se je Aleksandra zahvalila vsem, ki so jih na poti do njenega rojstva pomagali. „Zelo me je presenetilo, ko mi je po literarnem večeru sodelavec prišepnil, da sem Mali princ Taluma, saj v teh težkih trenutnih, ko recesija lomasti po malem človeku, ljudje potrebujejo upanje. Besede so zdravilo za vse tiste, ki dvomijo, se bojijo in trpijo."
Aleksandra Jelušič je že nekaj časa tudi stalna sodelavka športnega uredništva Štajerskega tednika. Njeno ime boste našli pod kolesarskimi potopisi in pogovori s športniki. Glede na to, da Slovenci zelo slabo poznamo Slovenijo, bo knjiga o kolesarskih potopisih zagotovo zelo dobrodošla, saj jim bo Aleksandra dodala tisto žensko, bolj občuteno noto, ki včasih pri takšnih ali podobnih stvaritvah manjka. Knjigi bo obula teniške copate, je napovedala.
MG
Ptuj • 60 let Filatelističnega društva
Z zbiranjem znamk do večje prepoznavnosti
V razstavišču Knjižnice dr. Ivana Potrča so sinoči slovesno odprli razstavo znamk in filatelističnega gradiva, ki so jo pripravili člani Filatelističnega društva Ptuj ob svojem 60-letnem jubileju. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik, v katerem predstavljajo predvsem svoje delovanje v zadnjih desetih letih.
V letošnjem letu torej mineva 60 let, odkar je bilo v najstarejšem slovenskem mestu ustanovljeno Filatelistično društvo. V teh šestih desetletjih so člani društva s svojo dejavnostjo aktivno sodelovali pri številnih pomembnih dogodkih na našem območju. Poleg rednega spremljanja vseh novosti na filatelističnem področju in ob organizirani nabavi izhajajočih znamk so člani društva ves čas intenzivno raziskovali zgodovino pošte, poštnih pošiljk in znamk v vseh obdobjih ter državah, pod katerih upravo je sodil Ptuj.
Ob nekaterih prejšnjih obletnicah, nazadnje leta 1999 ob 50-letnici, so bili izdani tudi zborniki, ki so podrobno dokumentirali dejavnosti in filatelistično gradivo društva. In kot je povedal predsednik društva Peter Kreft, so ga z veseljem pripravili tudi ob letošnjem jubileju. Ob 60-letnici so v njem prikazali predvsem zadnjih
10 let delovanja in aktivnosti društva. Odkar je pošta omogočila izdajo osebnih znamk - in ta možnost je na voljo predvsem zadnjih nekaj let -, je možnost izkoristilo tudi Filatelistično-društvo Ptuj in tako svojstveno obeležilo kar nekaj pomembnih dogodkov ne samo z žigom in ovitkom prvega dne, temveč tudi s priložnostno poštno znamko. Spomnimo se le otvoritve Puhovega mostu, 100-letnice mestne hiše, otvoritve prenovljenega gledališča, srečanja predstavnikov karnevalskih mest, martinovanja 2008 in 70-letnice Stojana Kerblerja. Že v naslednjem letu pa jih čaka jubilejno 50. ptujsko kurentovanje s karnevalom, ki je rdeča nit njihovega delovanja.
Letošnje leto pa je pomembno tudi iz širšega vidika, saj praznujemo 90. obletnico izdaje prvih slovenskih znamk, znamenitih verigarjev, ki pravemu filatelistu še po dolgih letih pomenijo svojstven izziv pri preučevanju in zbiranju filatelističnega gradiva.
Filatelija tako po svoje sode-
luje pri obeleževanju zgodovinskih dogodkov, vse skupaj pa ima nenazadnje tudi velik pomen za promocijo mesta in turizem. Da je ptujsko filateli-stično društvo med aktivnejšimi v Sloveniji, potrjuje tudi
dejstvo, da mu Filatelistična zveza Slovenije vsako leto dodeljuje pri točkovanju veliko točk, zato se uspešno uvršča v sam vrh na lestvici tovrstnih društev. V lanskem letu so aktivnemu članu in dolgoletne-
mu predsedniku ptujskih filatelistov dr. Božidarju Koželju podelili posebno priznanje za požrtvovalno delo na področju filatelije.
Ob tako pomembni obletnici, kot je 60-letnica, je bilo
Foto: M. Ozmec
Pri pripravi jubilejne razstave znamk in filatelističnega gradiva sta aktivno sodelovala tudi nekdanji in sedanji predsednik filatelističnega društva dr. Božidar Koželj (desno) in Peter Kreft.
precej naporov vloženih tudi v izid priložnostne poštne znamke, ovitka in žiga, ki bodo izšli ob tej priložnosti, pa tudi v organizacijo in pripravo razstave znamk in fila-telističnega gradiva, ki so jo slovesno odprli v četrtek, 8. oktobra, v razstavišču Knjižnice dr. Ivana Potrča na Ptuju. Zanimivo razstavo znamk, filatelističnega gradiva in izdelkov iz osebnih zbirk članov, ki bo na ogled vse tja do 15. oktobra, je odprl župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
Zagotovo bo ob ogledu omenjene razstave marsikdo prijetno presenečen, saj so razstavljene zbirke, ki so nastajale več let, več desetletij, vanje pa je vloženih nešteto ur prostega časa, študija in urejanja. Internet in računalnik sta dandanes filatelistom sicer delo nekoliko olajšala, toda brez truda, veselja in zanesenega dela teh zbirk, ki so bile predstavljene in nagrajene tudi na številnih razstavah doma in po svetu, zagotovo ne bi bilo.
-OM
Ptuj • Učenje tujih jezikov
Najtežja japonščina, najlažja angleščina
Letošnjega 26. septembra je potekal že osmi evropski dan jezikov, namenjen ozaveščanju o pomenu učenja le-teh in spodbujanju kulturne različnosti. Po besedah koordinatorice za medkulturni dialog pri Svetu Evrope Gabrielle Battaini-Dragoni namreč pogovor z ljudmi v njihovem jeziku podira jezikovne in kulturne pregrade.
Kako nam podiranje teh pregrad omogoča ponudba učenja jezikov na Ptuju in v katerih jezikih znajo klepetati nekateri Ptujčani, smo preverili v spodnjih vrsticah.
V jezikovni šoli in centru za prevajanje Ontario se lahko učite angleškega, nemškega, italijanskega francoskega, portugalskega, španskega, madžarskega, ruskega in ukrajinskega jezika -če je povpraševanja dovolj - pa tudi številne druge.
Največ se jih odloča za tečaje angleščine, čedalje večje pa je tudi zanimanje za španščino.
Večina učiteljev je iz Slovenije. »Vendar so ti živeli, se šolali ali delali v tujini, nekateri predavatelji pa so tujci, ki živijo v Sloveniji in delajo za nas,« je pojasnila Ksenija Kozar, direktorica Ontaria, v katerem nudijo začetne, nadaljevalne in strokovne tečaje (za medicinsko, pravno in druge stroke).
Njihovi učenci so lahko otroci, dijaki ali odrasli, zaposleni v določenih podjetjih, pa tudi taki, ki želijo obiskovati individualne ure. Cene so različne, saj se oblikujejo glede na jezik, število tečajnikov, stroko in stopnjo znanja. Tako recimo znaša cena 60-urnega tečaja za dijake in odrasle 380 evrov.
Po besedah Kozarjeve se lahko naučite dobro uporabljati določen jezik v roku enega leta oziroma po približno 150 urah učenja: »Je pa to seveda odvisno od vsakega posameznika, njegove stopnje sprejemanja in tudi od vloženega truda.«
V mladih letih gredo jeziki lažje »od ust«
Veliko otrok se dandanes že v vrtcu uči tuji jezik, kar je seveda dobrodošlo, saj se ga mlajši hitreje in lažje naučijo. »Načeloma je vedno tako v življenju - če se začnete že kot otrok učiti plavati, smučati, plesati itd., gre vse lažje od rok. Enako je z jeziki, ti gredo v mlajših letih lažje 'od ust',« je prepričana Kozarjeva.
Po njenem mnenju se je najtežje naučiti japonščine, kitajščine in korejščine: »Pri teh ima namreč lahko ena beseda ogromno pomenov, če jo samo naglasite drugače, težava pa je še pisava. Najlažje gre vsem angleščina predvsem zato, ker je 'medijski jezik' (jezik spleta, televizije, pesmi ... ) in ker se jo vedno bolj množično uporablja.«
Lažja je tudi, ker ne ločuje med vikanjem in tikanjem, nima dvojine, pridevniških končnic in sklanjatev. Učenci imajo glede na sogovorničine izkušnje težave pri njej običajno le s časi in predlogi.
Možnost učenja tega jezika, pa tudi nemščine, italijanščine, španščine, ruščine in drugih po želji, boste našli še na Ljudski univerzi Ptuj (LUP). »Na voljo imamo različne oblike, prilagojene željam udeležencev. Obiskujete lahko tečaje v skupinah do osem; konverzacijo z od ena do štirimi osebami ali pa se učite individualno v Središču za samostojno učenje na sedežu univerze. Učenje tujih jezikov poteka tudi na naših Točkah vseživljenjskega učenja na De-strniku, v Vidmu, Kidričevem,
Iva Klemenčič v svoji sanjski deželi - tako mrzli, da zmrznejo še lasje.
Markovcih, Ormožu, Cirkula-nah, Majšperku, ZRS Bistra Ptuj in OOZ Ptuj,« je povedala mag. Klavdija Markež, direktorica LUP.
Možnost učenja tudi za 80-letnike
V LUP lahko tečaje obiskujejo odrasli, stari od 18 do 80 let, povprečna starost pa je 40 let. Najpopularnejši so angleški, nemški in španski jezik. Izobraževanje ponujajo na začetnih in nadaljevalnih nivojih, pa tudi specializiranih po stroki in namenu. Cene so primerljive tečajem v Sloveniji in so pogojene s številom ur.
Zanimiva znanja lahko na Ptuju osvojite v Centru interesnih dejavnosti (CID). Skoraj vsako leto poteka pri njih tečaj znakovnega jezika gluhih, načrtujejo ga tudi letos. »Obisk je bil vedno dober, imeli smo tudi nadaljevalne tečaje,« je poveda-
Foto: zasebni arhiv Ive Klemenčič
Ce znaš jezik obiskane države, spoznaš bolje tudi njeno kulturo.
la Nevenka Gerl iz CID, kjer so prav tako že imeli tečaje španščine in italijanščine, ki so razpisani tudi v letošnji jeseni.
Znanje tujih jezikov je mogoče osvajati še v ptujski Animaciji, kjer izvajajo izobraževanje za odrasle in tudi tečaje, namenjene gostincem, turističnim delavcem, bančnikom ... Vključiti se je mogoče v tečaj angleškega, nemškega in italijanskega jezika.
Nekatero učenje brezplačno
Tudi pri njih obratuje Središče za samostojno učenje, namenjeno vsem odraslim, ki jim tradicionalno izobraževanje ni dostopno ali jim ne ustreza. »Učenje v središčih je za udeležence brezplačno. Samostojno se lahko ob zgoščenkah učijo angleščino, nemščino, italijanščino, španščino in francoščino,« je povedala Ines Kovačič iz
Animacije, v kateri lahko znanje nabirajo vse starostne skupine.
Ker so nekateri tečaji namenjeni brezposelnim osebam, prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje, je za njih vključitev brezplačna oziroma jim jo plača Zavod.
Tudi pri njih prevladuje zanimanje za angleški jezik, opažajo pa še povečan interes za učenje nemščine. »Med drugim imamo zaposlene učitelje iz tujih držav, s katerimi želimo udeležencem še bolj približati kulturo jezika ter običaje in navade držav, iz katerih prihajajo,« je še zaključila sogovornica.
Ptujčanka, ki obvlada švedsko
Iva Klemenčič je Ptujčanka, ki obvlada švedščino. Že od malega je navdušena nad tujimi jeziki, ravno ta pa ji je bil od nekdaj najlepši in najljubši. »Verjetno sem ga izbrala tudi
zaradi moje 'zaljubljenosti' v Švedsko. Ta se je začela že v mojem otroštvu s Piko Nogavičko, ki sem jo naravnost oboževala. Še en razlog pa je, da ti znanje tujih jezikov odpira zelo veliko možnosti v življenju,« je pojasnila Klemenčičeva.
Švedščine jih v Sloveniji ne obvlada veliko, vendar po sogo-vorničinem mnenju ni zelo težka. »To je sicer odvisno od vsakega posameznika. Meni je učenje jezikov vedno šlo dobro, poleg tega mi je pri švedščini pomagalo, da znam dobro nemško - oba jezika sta namreč germanska.«
Znanje iz švedščine je osvajala na intenzivnem tečaju ljubljanske filozofske fakultete, dvakrat pa je celo obiskala svojo sanjsko deželo. Prvič je v majhnem mestecu Kalixu na severu Švedske preživela poletje, drugič pa je tam ostala kar pol leta in študirala na eni izmed visokih šol. Obakrat je za tamkajšnje bivanje dobila štipendijo švedskega inštituta, kar ni ravno mačji kašelj.
Bivanje v deželi, ki jo občuduje že od malega, opisuje kot nekaj najlepšega, kar bi se ji lahko zgodilo, švedski jezik pa je zanjo zelo lep, melodičen in pojoč. »Ko se Švedi pogovarjajo, imam vedno občutek, da bolj pojejo kot govorijo,« je navdušena Iva Klemenčič, ki poleg omenjenega jezika obvlada še angleščino, nemščino in hrvaščino.
Za konec pa bomo v stilu sogovornice povedali oziroma zapisali samo še: »Det var allt for idag, ha det s bra!« (Prevod: To je bilo za danes vse, lepo se imejte!)
Polona Ambrožič
Anketa • Učenje tujih jezikov
Tujci se nikoli ne potrudijo govoriti našega jezika
Že pregovorno naj bi ženske imele daljše jezike kot moški. Čeprav se s tem predstavnice nežnejšega spola seveda ne strinjamo, pa je res, da so tudi v anketi o tujih jezikih pogumneje kot Ptujčani vrtele jezičke Ptujčanke.
Jana Vidrih, 18 let
Govorim angleški jezik, malo pa tudi hrvaščine in nemščine. V gimnaziji se učim angleščino in nemščino, nekoč pa se želim naučiti tudi ruščino, ki sem se je učila eno leto v šoli in mi je bila zelo všeč. Menim, da glede na druge države mladi v Sloveniji dobro poznamo tuje jezike. Priporočljivo je, da se poskušaš z nekom pogovarjati v njegovem jeziku, ker se lahko tako veliko naučiš.
Mojca Lenart, 18 let
Govorim angleški in francoski jezik, ki se ju tudi učim v šoli. Enkrat bi se rada učila tudi kak vzhodni jezik. Pri nas mladi dobro poznamo tuje jezike, saj se, recimo, tujci nikoli ne potrudijo govoriti našega jezika, ampak je obratno. Če, na primer, nekdo ne pozna angleščine, v kateri se ponavadi sporazumevajo različni državljani, je dobro, da poznaš vsaj osnove sogovorni-kovega jezika.
Valerija Tekmec, 35 let
Govorim angleščino in nemščino, ki sem se ju učila v šoli in fakultativno, nekaj časa pa sem tudi živela v Nemčiji. Zanima me učenje še kakega jezika (recimo španščine ali portugalščine), še raje pa bi nadgradila znanje teh, ki ju že govorim, predvsem angleščine. Slovenci zelo dobro poznamo tuje jezike, še posebej mlajše generacije. Dobro je, če obvladaš jezik države, ki jo obiščeš, saj narediš boljši vtis, so-
govorniki se lažje sprostijo, njeno kulturo spoznavaš na nekem višjem nivoju ...
Aleš Valenko, 20 let
Govorim angleško, malo pa tudi nemško - oboje sem se učil v šoli. Nekaj znam tudi italijanščine, ki sem se jo učil samostojno doma. Nekoč bi rad znal dobro italijanščino, francoščino in ruščino. Mlajše generacije pri nas vedno bolje poznajo tuje jezike, pa tudi pri starejših se mi zdi, da se znanje izboljšuje. Če
obvladaš jezik obiskane dežele, se lahko več dogovoriš, vse je bolj pristno, bolje lahko spoznaš državo . Tjaša Žgavc, 12 let V šoli se učim nemščino in angleščino ter nimam želje po učenju še kakšnega jezika. Če znaš kak tuj jezik, lahko bolje spoznaš tudi državo, v kateri ga govorijo. Neli Novak, 9 let Že od prvega razreda se učim angleščino, mogoče se bom
kdaj učila kateri drugi jezik. Dobro je, če znaš kakega, da se lahko pogovarjaš s tujci. Kaja Žgavc, 9 let Zdaj se učim angleščino, v prvem razredu pa sem se še nemščino, ampak ne vem nič. Mogoče bi se kdaj učila tudi italijanščino - nekaj besed že znam. Ko greš v tujo državo, je dobro poznati njen jezik, saj mogoče njeni prebivalci ne bodo znali tvojega.
Polona Ambrožič
Od leve: Jana Vidrih, Mojca Lenart, Valerija Tekmec, Aleš Valenko, Tjaša Žgavc, Neli Novak in Kaja Žgavc
Nogomet
Veterani in mladci
Stran 14
Rokomet
Z zadnjimi atomi moči do prve zmage
Stran 14
Rokomet
Iz Ptuja na sončne Tenerife
Stran 19
Tenis
Blaž Rola do zmage na mastersu
Stran 19
Zavod za šport Ptuj
»Najemnine bodo minimalne!«
Stran 21 Denis Halilovič
»Včeraj še pri - 1 0C, danes to sonce ...«
Stran 21
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
športni tednik
^Poiluiajti KCLi na ivitovnm ijitiiu!
RADIOPTUJ
tui a/tiettc
www.radio-ptuj.si
Nogomet • Slovenska reprezentanca na Ptuju in v Kidričevem
»Na remi še ne znamo igrati, torej gremo na zmago«
Temperatura pred sobotno kvalifikacijsko tekmo za SP leta 2010 v Južnoafriški republiki s Slovaško je tik pred vreliščem. Prvouvrščena ekipa (Slovaška) skupine 3 gosti drugouvršče-no (Slovenija), zato bo od rezultata te tekme neposredno odvisna nadaljnja usoda obeh reprezentanc v teh kvalifikacijah. Slovakom je za neposredno uvrstitev na SP dovolj že točka na sobotni tekmi, našim pa bi dvignila »delnice« predvsem zmaga, ki bi jim že zagotovila najmanj 2. mesto (predpostavljamo, da bo Slovenija v sredo, 14. 10., v gosteh premagala San Marino). Zadovoljni bi bili tudi z remijem, vendar bi morali proti San Marinu v nadaljevanju visoko zmagati.
»Takšni in podobni izračuni so zanimivi za vas, novinarje, in za širšo javnost, mi se osre-dotočamo predvsem na tekmo s Slovaki,« se je tej temi spretno izognil selektor Matjaž Kek, ki si želi predvsem miru za svoje igralce, v katerem bi se lahko brez zapletov pripravljali na tekmo leta ali celo desetletja. »Ne morem reči, da nam ne godi ta pozornost, ki smo je trenutno deležni, a pred nami je tekma, ki smo si jo vsi želeli in zanjo trdo delali. Z zmago proti Poljski (3:0) smo opravili zrelostni izpit, sedaj lahko naredimo korak naprej. Pred kvalifikacijami so le redki verjeli, da lahko do konca ostane-
Skupina 3
mo v boju za uvrstitev na SP, sedaj smo že na tej točki. To štejem za največji uspeh te reprezentance, ki ima še vedno precej možnosti za kvalitativno napredovanje. Že v Bratislavi bomo poskušali aktivirati svoje »rezerve«; ali nam bo to prineslo prvo zmago v gosteh, pa bomo videli. Z veliko mero samozavesti, odgovornosti in kakovosti nam to lahko uspe,« je povedal selektor, ki ima še nekaj dvomov glede začetne enajsterice.
»To odločitev bom po posvetu z zdravstveno službo sprejel tik pred srečanjem. Budno spremljamo zdravstveno stanje Novakoviča, Cesarja in Mavriča (slednja dva bosta skoraj zanesljivo kandidata za nastop, saj sta v sredo in četrtek že normalno trenirala, op. a.). Vsekakor bo odločitev o njihovem nastopu popolnoma v skladu z interesi igralcev. V nobenem primeru ne bomo ogrožali njihovega zdravja,« je bil jasen Kek.
»V takšnih tekmah je vse možno«
Selektor se je pohvalno izrazil o sobotnem tekmecu: »Gre za vrhunsko moštvo in selektorju Weissu lahko samo čestitam za dosedanje rezultate. Sestavil je ekipo, ki je mešanica izkušenj in mladosti. O kvaliteti dovolj pove dejstvo, da imajo pred zadnjima dvema tekma-
1. SLOVAŠKA	8	6	1	1	21:8	19
2. SLOVENIJA	8	4	2	2	13:4	14
3. SEVERNA IRSKA	9	4	2	3	13:9	14
4. ČEŠKA	8	3	3	2	15:6	12
5. POLJSKA	8	3	2	3	19:11	11
6. SAN MARINO	9	0	0	9	1:44	0
Spored tekem do konca kvalifikacij:
sobota, 10. 10.: Slovaška - Slovenija, Češka - Poljska; sreda, 14. 10.: Češka - Severna Irska, San Marino - Slovenija, Poljska - Slovaška.
V primeru enakega števila točk ob koncu kvalifikacij:
1.	odloča najprej razlika v zadetkih vseh odigranih tekem;
2.	nato odloča število doseženih zadetkov na vseh odigranih tekmah;
3.	nato odloča število osvojenih točk v medsebojnih srečanjih ekip, ki so zbrale enako število točk;
4.	nato odloča razlika v zadetkih v medsebojnih srečanjih ekip, ki so zbrale enako število točk;
5.	nato odloča število doseženih zadetkov v medsebojnih srečanjih ekip, ki so zbrale enako število točk;
6.	na koncu odloča žreb.
ma pet točk prednosti pred prvimi zasledovalci.«
Posebej bi lahko izpostavili Mareka Hamšika, igralca italijanskega Napolija, Martina Škrtela, člana angleškega Liver-poola, in Roberta Vittka, ki igra v francoskem Lillu. »Poznamo slovaške igralce, vendar se moramo osredotočiti na svo-
jo igro. Tekme med prvo- in drugouvrščenimi ekipami so zmeraj derbiji, v katerih je vse možno. Mi smo premalo izkušena reprezentanca, da bi lahko igrali na remi, zato ni dvoma: gremo na zmago. Znotraj reprezentance vlada izjemno pozitivno vzdušje, ki ga moramo prenesti na igrišče. Zame je
Foto: Črtomir Goznik
Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek: »Z veliko mero samozavesti, odgovornosti in kakovosti lahko v Bratislavi tudi zmagamo.«
pomembno samo to, kar se bo odvijalo na igrišču,« je zaključil selektor.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski reprezentantje so bili na sredinem treningu v Kidričevem odlično razpoloženi; tako je tudi izven igrišča, kjer ne manjka pozitivnega razpoloženja. Od leve: Valter Birsa, Matej Mavrič, Branko Ilič, Boštjan Cesar, Marko Šuler in Andrej Komac.
Foto: Črtomir Goznik
Trenerji iz področja MNZ Ptuj so si v sredo organizirano ogledali trening naše reprezentance. Po njem so imeli možnost pogovora s selektorjem Kekom, ki je podrobneje razložil proces treninga med kratkimi pripravami. Ogled je spadal v redno izobraževanje trenerjev s področja MNZ Ptuj in je eden od pogojev za podaljšanje trenerske licence za naslednje leto. Iz 26 klubov je bilo prisotnih natančno 97 trenerjev.
S »šefom« se strinjajo tudi igralci. »Zavedamo se, kakšna tekma nas čaka, in tako se tudi pripravljamo nanjo. Po zadnji zmagi in odlični igri proti Poljski smo še bolj samozavestni, vsi skupaj razmišljamo pozitivno in si želimo, da to še enkrat pokažemo v soboto na igrišču,« je misli strnil kapetan Robert Koren.
Milivoje Novakovič je v zadnjem času pod največjim pritiskom, ki ga v največji meri ustvarjajo njegovi nemški delodajalci pri Kolnu. Ti ne želijo, da bi nastopil proti Slovakom, saj je po njihovem mnenju tveganje za obnovitev poškodbe prevelika. »Tukaj sem pod dobrim vodstvom in upam, da bom do sobote nared za nastop. Res pa je tudi, da zagotovo ne bomo nič tvegali. Pred reprezentanco je priložnost, kakršne nismo imeli že kar nekaj let, zato je to za vsakega igralca nekaj posebnega. Trdo smo delali in zaslužili smo si takšen rezultat. Prepričan sem, da bomo dosedanje rezultate v soboto nadgradili,« je povedal Novakovič.
Na Slovaško 2500 slovenskih navijačev
Naši reprezentantje so do petka bivali na Ptuju in trenirali na Kidričevem, nato pa so z avtobusom odpotovali v Bratislavo. Na Slovaškem jih bo spremljalo tudi 2500 slovenskih navijačev, ki so razpoložljive vstopnice za to tekmo razgrabili v rekordnem času - preko spletne prodaje so pošle v 10 minutah! Vzdušje bo tako zagotovo fantastično: Slovaki so prvič pred zgodovinsko uvrstitvijo na SP in evforija njihovih navijačev je na višku, Slovenci pa tudi ponovno »dihamo« z našo izbrano vrsto. Kdo bo po sobotnem večeru nadaljeval to evforijo, Slovaki ali Slovenci (v primeru remija celo oboji) - to je zdaj vprašanje!
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Veterani in mladci
Še o prisilni poravnavi NK Ptuj
»Pričakujem, da se bo klub finančno saniral«
Že v torkovi številki smo v kratki obliki podali finančno situacijo NK Ptuj (Labod Drave). Po javno dostopnih informacijah so dolgovi presegli 2 milijona evrov, prednostnih terjatev pa je več kot 430 tisoč evrov, do navadnih upnikov pa je terjatev nekaj nad 1,6 milijona evrov.
Za dodatna pojasnila smo prosili predsednika kluba Franca Gajška (na fotografiji), ki je zaradi službenih obveznosti v tujini podal le krajše odgovore, ki jih v celoti navajamo.
Zakaj ste se odločili za uvedbo prisilne poravnave v NK Ptuj?
Franc Gajšek: »Ker je DURS vložil predlog za stečaj in tudi vplačal stroške za začetek postopka, smo se odločili za uporabo te pravne možnosti za zaščito interesov NK Ptuj.«
Kaj pričakujete od tega ukrepa?
Franc Gajšek: »Da se bo klub finančno saniral in v bodoče posloval v okvirih možnosti, ki jih diktira kriza.«
Kdo so navadni upniki NK Ptuj?
Franc Gajšek: »Po vrsti so to NKBM (312.587 evrov), Ibiko d. o. o. (266.838), Galeot d. o. o. investicije (222.380), Saturn 2 d. o. o. (80.000), Metalka Ljubljana (70.000), List d. o. o. (67.470), Paam invest d. o. o. (52.900), Zilič nepremičnine, posredništvo in storitve d. o. o. (36.076), Javier Grbec (26.300), Rok Kronaveter (22.799), Zdenko Medved ing. grad. s. p. (19.749), Marko Grižonič (18.674), Doris Ke-lenc (16.107), Borut Semler poklicni športnik (16.073), RS MF DURS (15.452), Mario Lucas Horvat (13.755), NK malečnik (13.700), Paam log (11.865), Marko Drevenšek (11.133), Tonči Žilič ((11.055), NZS (10.451), Adnan Zildžovič (10.340), Agroservis d. d. (9.997), Aleš Čeh (9.965), Tomaž Murko (9.958), Sintal interalarm MB d. d. (9.820), Se-nad Tiganj (9000), Michael Krenn (8.445) ...
Kakšna je vaša vizija kluba po končanem postopku prisilne poravnave?
Franc Gajšek: »Dolgoročno uvrščanje v prvo polovico lestvice.«
To je prvi primer prisilne poravnave med društvi v Sloveniji. Pričakujete, da bo teh primerov v bodoče še več?
Franc Gajšek: »Mi smo prebili led, zaenkrat pa je preuranjeno reči ali bo to vsulo plaz podobnih potez.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Olimpije, veteran Sebastjan Cimirotič (desno) in golobradi Jan Oblak, najprijetnejše presenečenje dosedanjega dela sezone.
Rokomet • MIK 1. liga, 5. krog
Z zadnjimi atomi moči do prve zmage
Rokomet • Žreb parov pokala Union
Velika Nedelja s Celjem, Jeruzalem proti Krškemu
V	prostorih Rokometne zveze Slovenije so v sredo opravili žreb parov osmine finala pokala Pivovarne Union za moške. Med osmimi pari se bodo na štirih med seboj pomerili prvoligaški klubi.
V	1/16 finala Pokala Union so bili rokometaši Velike Nedelje prosti, zdaj pa jim je žreb namenil Celje Pivovarno Laško, vodilno moštvo 1. lige. Kokšarov, Zorman, Vugrinec & co. bodo zagotovo v Veliko Nedeljo privabili lepo število gledalcev, saj je to kraj, ki živi in diha s svojimi rokometaši, ne glede na to, v kateri ligi igrajo.
Ormožani, ki so v 1/16 finala izločili Arcont Radgono, bodo na domačem parketu Športne dvorane Hardek gostili Krško, člana 1. lige. S Krškim imajo Ormožani še neporavnane račune iz minule sezone, saj so jih ti izločili prav v 1/8 finala po zmagi v Krškem s kar 40:28.
Tekme so na sporedu v sredo, 21. oktobra, in verjamemo (bolj upamo kot verjamemo), da se bosta sosednja kluba dogovorila in odigrala eno tekmo v torek in drugo v sredo.
Pari osmine finala: Velika Nedelja - Celje Pivovarna laško, Jeruzalem Ormož - Krško, Trimo Trebnje - Cimos Koper, Gorenje - Prevent Slovenj Gradec, Klima Petek Maribor - Ribnica Riko hiše, Šmartno 99 Herz Factor banka - Merkur, Krka - Slovan, Radovljica - Alples Železniki.
Do polfinala bo odigrana samo po ena tekma, pari pa bodo vsakič določeni z žrebanjem. Šestnajstina finala se je razpletla 23. septembra, osmina finala bo 21. oktobra in četrtfinale 2. decembra. Zaključni turnir četverice bo 13. in 14. marca prihodnje leto.
UK
Rokomet
Prvoligaši so po tekmah konec prejšnjega tedna pričeli dvotedenski reprezentančni premor prvenstva, ki ga bo večina izkoristila za nove mini priprave. Nekateri klubi so pavzo težko pričakovali, drugi ne, seveda v tesni povezanosti z rezultati. Zmagovalni ritem sta v zadnjih krogih najbolj ujela Koper in Olimpija: prvi po 12. odigranih krogih sploh še ne pozna poraza, Ljubljančani pa so nanizali štiri zmage in en remi.
Medtem ko je prvo ime Kopra veteran Miran Pavlin, pa je Sebastjan Cimirotič pri Olimpi-ji dobil dostojnega „tekmeca" v golobradem Janu Oblaku (ta ni v sorodstveni zvezi z Branetom Oblakom, nekdanjim odličnim nogometašem). 16-letni vratar je zagotovo največje odkritje dosedanjega dela prvenstva, saj brez treme spravlja v obup napadalce drugih ekip. Vsekakor bi to moralo zdramiti tudi vse druge akterje, ki odločajo o tem, komu in kdaj dati priložnost za igro in dokazovanje. Pri tem imam seveda najbolj v mislih mladince iz nogometnih šol, ki so v večini prvoligaških klubov precej zapostavljeni. „Z njimi ni mogoče igrati na rezultat," so največkrat slišana pojasnila. V preteklosti so naj-
Rokometaši Jeruzalema so v uvodnih štirih krogih dosegli le točko, kar ni nič pretresljivega, saj so na drugi strani stale ekipe Cimosa, Preventa, Celja in Gorenja. Od tega so Ormo-žani zaigrali trikrat v gosteh, žal pa so zapravili točko na domačem terenu proti Slovenj Gradcu. Časa za jokanje ni in v taboru Jeruzalema so zavihali rokave, saj jih v nedeljo, 11. oktobra, ob 18.15 na Harde-ku čaka zmeraj neugoden Trimo. Tekme med Jeruzalemom in Trimom so vedno nekaj posebnega in zelo izenačene. V 14 obračunih sta obe ekipi zmagali po 6 krat, dve srečanji sta se končali brez zmagovalca.
V minuli sezoni so Trebanjci obakrat klonili proti Ormoža-
več priložnosti dobivali mladi v Gorici (dvojec Birsa - Burgič je bil najudarnejši v državi), trenutno pa imajo najmlajšo ekipo verjetno v Domžalah; blizu sta tudi Labod Drava in Maribor. Prav Gorica je z BB-jema dokaz, da je možno z mladimi tudi do naslova prvakov - seveda ob ustrezni selekciji celotnega moštva, ki v nekaterih delih mora vsebovati tudi izkušnje.
Zmanjšanja proračunov pred sezono so nekoliko pripomogla k temu, da mladi (ponavadi tudi cenejši) igralci dobivajo več priložnosti, opozoriti pa bi bilo potrebno še na eno težavo. Trenerji največkrat prehitro, po eni ali dveh slabih predstavah, obupajo nad temi mladeniči in jih posadijo nazaj na klop za rezerve ali pošljejo celo v mladinske ekipe. To v tem občutljivem prehodu med mladinsko in člansko vrsto ponavadi ni umna poteza, saj mladi ne morejo v živo spoznati in se prilagoditi tej spremembi. Po 90 minutah uspešnega igranja med mladinci, s katerim so si tudi prislužili vpoklic med člane, je sedenje na klopi nazadovanje. Nekaj seveda pomeni trening in igranje prijateljskih tekem, a le igranje prvenstvenih tekem, takšnih pod priti-
nom, ti pa so proti Trimu dobili tudi zadnje štiri tekme na Hardeku. Glavni aduti Jeruzalema za prvo prvenstveno zmago so domača dvorana, navijači in borba do zadnjih atomov moči. Posebno pozornost bo treba usmeriti k zunanji liniji Trima, kjer igrata reprezentan-
ta Sebastian Skube in Miklav-čič ter mladinski reprezentant Staš Skube. Slednji odlično deluje v navezi s krožnim napadalcem Musom, ki v novem prvenstvu igra odlično. Slabši del ekipe Trima so krila, a tudi vratarji Jeruzalema zaenkrat ne blestijo pri obrambah s krilnih
skom, „naredi" igralca.
V nedeljo smo se tudi na ptujskem Mestnem stadionu lahko prepričali o kvaliteti enega takšnih mladeničev. Gre za Jureta Matjašiča, ki je v prvi pravi tekmi, na kateri je dobil pravo priložnost, odigral zelo dobro in si prislužil odkrite simpatije gledalcev. Ob bok Juretu bi lahko postavili še Vrabla (zelo dobra tekma v Mariboru), Ma-riniča (v celoti odigrana tekma v Celju), Kureža, Pergerja, Za-gorška (na posoji v Stojncih) in še koga. Zares bi bila škoda, če vsaj Matjašič ne bi dobil priložnosti na naslednji tekmi, ki jo bo Drava odigrala z Nafto doma. Ne glede na to, ali bo blestel ali morda razočaral, ga je vredno (pa ne samo njega) spodbujati na tej poti in mu ponuditi niz priložnosti, ne posameznih drobtinic. Zaupanje se bo vrnilo!
Jože Mohorič
položajev. Trener Saša Prapot-nik bo imel na voljo okrnjeno zasedbo, brez poškodovanih Gregorja Čudiča in Aneja Jova-noviča. Pred zaključkom naše redakcije pri Jeruzalemu še niso imeli zamenjave za poškodovanega vratarja Čudiča, tako da bo proti Dolenjcem branil le Boštjan Belec. Odgovornost bosta morala v svoje roke prevzeti nosilca igre Jeruzalema Bojan Čudič in Rok Žuran, ki sta v prvih štirih krogih pri zaključkih akcij delovala preveč zadržano.
Med odmorom tekme se bo ormoški publiki predstavila odlična plesna skupina Gimnazije Ormož pod imenom Plegimo.
UK
Suvereni zmagi mlajših, katastrofa starejših dečkov
Starejši dečki A, 5. krog: katastrofa Ormožanov: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 41:17 (22:7)
Jeruzalem: Šulek, Hrupič 2, Vukan 4 (1), Kirič 1 (1), Antolič 3 (1), Plohl 4 (4), Kolmančič 1, Kociper 1, Zorec 1. Trener: Uroš Krstič.
Čeprav so Ormožani nastopili v okrnjeni zasedbi brez štirih igralcev (Perčič, Fafulič, Savčak, Ivančič), si na gostovanju v Velenju ne bi bili smeli privoščiti tako visokega poraza. Že do odmora so si Velenjčani priigrali 15 zadetkov prednosti, 22:7. V prvem polčasu so Ormožani zapravili kar štiri sedemmetrovke, ob tem pa do odmora niso storili niti enega samega prekrška! V nadaljevanju je bil delni izid 7:7 (29:14), nato pa so Ormožani spet slabo nadaljevali in Gorenje je zmagalo z razliko kar 24 golov.
Starejši dečki A v petek, 9. oktobra, ob 19.30 uri na Hardeku gostijo vrstnike Drave iz Ptuja.
Maribor Branik - Drava 18:31 (7:18)
Ptujski igralci so tokrat gostovali še pri enih sosedih, pri vrstnikih iz Maribora. Igralci Drave so takoj na začetku tekme prikazali trdo igro v obrambi in povedli z neverjetnim rezultatom 9:0. Nasprotniku niso dopustili niti poštenega strela na gol. V napadu so svoje akcije zaključevali z na videz lahkimi zadetki. Domačini so uspeli rezultat le v enem obdobju prvega polčasa znižati na razliko šest golov, od takrat naprej pa je bila razlika stalno okrog deset golov. Nastopili so vsi igralci in vsi so dokazovali, da znajo igrati rokomet, tako da vratarja za razliko od prejšnjih tekem nista imela pravega dela.
DRAVA: Zupanič (3 obrambe), Kenda 3, Prapotnik, Kuhar 1, Reis-man 3, Mori, Žuran 7 (2), Vrbančič 2, Korošec 1, Levanič 8, Šalamun 5 (1), Lukežič 1, Ovčar (4 obrambe). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Mlajši dečki A, 3. krog: izjemen 1. polčas: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 26:12 (14:3)
Jeruzalem: Caf, Rizman; Kolman-čič 5 (3), Kociper 4, Lukman 1, Kosi 3, Kralj 1 (1), Ozmec 2, Žganec 4, Ulaga, Štumberger 2, Horvat 4, Belec, Grabovac. Trenerja: Mladen Gra-bovac in Uroš Krstič
Aktualni državni prvaki so v 3. krogu dodobra napikali ose iz Velenja. Z odlično igro v obrambi so si ustvarili številne priložnosti v naspro-
tnih napadih, kjer so lahki zadetki padali kot po tekočem traku. Če bi Ormožani bili še natančnejši, bi lahko bila prednost še bistveno višja kot 11 zadetkov (14:3). Tudi v 2. polčasu domačini niso popuščali in prednost je narasla že na 19 zadetkov, 26:7. V zaključku je Velenjčanom uspelo ublažiti poraz.
V	soboto, 10. oktobra, mlajši dečki A Jeruzalema ob 11.15 gostujejo v Celju pri Pivovarni Laško. Gre za obračun dveh najboljših slovenskih ekip pri letnikih 1997.
Mlajši dečki B, 3. krog: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 27:20 (16:10)
Jeruzalem: Caf, Rizman; Plavec 3, M. Hebar, Lukner, Kosi 9 (2), Ozmec 2, Ulaga 2, Voljč, Horvat 8 (3), Nie-dorfer, Grabovac, Zidarič 2, Munda
1,	G. Hebar. Trenerja: Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Derbi mlajših dečkov B med Jeruzalemom in Gorenjem je brez večjih težav pripadel Ormožanom. Gostje so se v 11. minuti približali na 9:8, nato pa so stvari v svoje roke prevzeli Ormožani, ki tokrat niso blesteli v obrambi. Najvišja prednost domačinov je v nekaj primerih že znašala 10 zadetkov, 22:12. V zadnjih petih minutah so dobili priložnost igralci letnika 2000; Munda je dosegel svoj prvi gol v rokometni karieri.
V	soboto, 10. oktobra, ob 10.00 mlade Ormožane čaka derbi v Celju proti sovrstnikom Pivovarne Laško.
Drava Ptuj - Arcont Radgona 21:12
DRAVA: Krasnič 2, Pšajd, Cmrekar
2,	Mlač-Černe 3, Gavez 1, Matjašič, Šešerko, Serdinšek-Ekart 9, Lovrec, T. Sitar 1, Satler 1, Koderman 1, Ko-kol, Cartl 1, Letonja.Trener: L. Sabo.
V. Nedelja - Drava Ptuj 8:20
DRAVA: Krasnič 2, Pšajd, Cmrekar, Mlač-Černe 2, Gavez 1, Matjašič 1, M. Šešerko, Serdinšek-Ekart 4, Lovrec 3, Sitar 4, Satler 1, Koder-man, Kokol 1, Cartl 1, Letonja. Trener: Sašo Kafel.
Mlajši dečki B, letniki 98, se letos prvič srečujejo z igro na velikem igrišču, prej so namreč igrali mini rokomet. Za te mlade fante je to velika sprememba, za nameček pa bodo letos prvič nastopili še v ligaškem tekmovanju. Svojo krstno tekmo so imeli doma na Ptuju proti ekipi Arcont Radgona in Ptujčani so jo dobili z 21:12. Drugo tekmo so odigral proti Veliki Nedelji in fantje iz Ptuja so jo prav tako dobili. Razveseljiva sta predvsem dva podatka: na obeh tekmah je bilo zelo veliko strelcev (9 oz. 10), na tribunah pa je bilo zelo veliko staršev in sorodnikov, ki so prišli navijat za svoje fante.
UK, DK
Statistika medsebojnih tekem:
2003/04: Jeruzalem - Trimo 28:28, Trimo - Jeruzalem 28:28 2004/05: Trimo - Jeruzalem 23:26, Jeruzalem - Trimo 29:30 2005/06: Jeruzalem - Trimo 27:36, Trimo - Jeruzalem 31:25 2006/07: Jeruzalem - Trimo 25:23, Trimo - Jeruzalem 24:23 2007/08: Jeruzalem - Trimo 29:28, Trimo - Jeruzalem 24:23 2007/08, Liga za prvaka: Trimo - Jeruzalem 31:23, Jeruzalem - Trimo 38:34
2008/09: Jeruzalem - Trimo 26:23, Trimo - Jeruzalem 27:31 SKUPAJ: Jeruzalem - Trimo 14 tekem; 6 - 2 - 6, 383:398
Drnd
Redno vzdrževanje - varčno in varno obratovanje
sezono
Na dober skupen izkoristek ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav vpliva tudi pravilno in redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje in kontrola zagotavljata varno, optimalno in varčno obratovanje celotnega ogrevalnega sistema.
Če vseh naprav, ki so udeležene v sistemu ogrevanja, ne vzdržujemo redno in pravilno, nam niti tako dobra avtomatska regulacija ogrevalnega sistema ali sodoben kotel z modernim in varčnim gorilnikom ne moreta zagotoviti zanesljivega, varnega in varčnega delovanja ogrevalnega sistema.
Kotli na trda goriva
Kotle za centralno kurjavo lahko primerjamo s »tekači na dolge proge«. Zato jih je potrebno pregledati večkrat med ogrevalno sezono, oziroma pred začetkom ogrevalne sezone. Med kotli za centralno kurjavo je največ dela in vzdrževanja s kotli na trda goriva.
Ponavadi se zgodi, da je zaradi neprimerne uporabe goriv ali predimenzioniranega kotla glede na toplotno moč zgorevanje nepopolno. Stranski produkti, ki nastanejo pri nepopolnem izgorevanju, se v obliki saj in katranskih oblog
nalagajo na stene kurišča in tako zmanjšujejo prenos toplote na ogrevalni medij - vodo.
Vsak milimeter oblog pomeni 6 % toplotnih izgub, če so te obloge debele 2 do 3 mm, lahko to predstavlja že več kot 10 % toplotnih izgub. Take obloge so zelo trdovratne, zato jih je potrebno odstraniti mehansko z ostrim predmetom, najboljše s strgalom ali kovinsko ščetko. Kadar pa to ne zadošča, je potrebno opraviti kemično čiščenje. V prodaji so kemična sredstva, predvsem v obliki tekočin, ki jih razpršimo po kurišču, nato pa zakurimo v kotlu.
Tekočina raztopi nastale obloge. Znižuje jim tudi temperaturo zgorevanja pod 400 °C tako, da zgorijo tudi najtrdo-vratnejše.
Kljub temu da največ dela lahko opravimo sami, je dobro, da občasno kotel pregleda serviser ali pa da čiščenje kurišča kotla opravi dimnikar. Serviser kotla naj opravi tudi še kontrolo tesnosti vrat kotla, kontrolo nastavitve regulatorja vleka in opravi pregled varnostnih naprav (ekspanzij-ska posoda, termično varovalo, varnostni ventil). Če so obloge vzrok za slabši izkoristek kotla, potem je
kondenzacija dimnih plinov, do katere pride zaradi nepravilnega kurjenja ali toplotno predimenzioniranega kotla, velika nevarnost za poškodbe kotla. Nastali kondenzat na stenah kurišča postane agresiven zaradi primesi škodljivih dimnih plinov ter povzroča korozijo sten kurišča. Ta je pri kotlih na trda goriva zaradi številnih hladnih zagonov še izrazitejša kot pri kurjenju s tekočimi in plinastimi gorivi. Ker tudi v tehniki velja rek »bolje preprečiti kot zdraviti«, lahko takšne pojave v veliki meri preprečimo tako, da vgradimo kotel pravilne toplotne moči, kurimo samo s kvalitetnimi gorivi oziroma gorivi, za katera je bil skonstruiran. V kotlu ne kurimo odpadkov, vedno zagotovimo zadosten dovod zraka ter ga redno čistimo in vzdržujemo.
Kotli na tekoča goriva
Zgorevanje tekočih goriv je popolnejše kot pri kotlih na trda goriva, zato največkrat zadostuje čiščenje kotla dvakrat med ogrevalno sezono. Odstranimo saje s sten kurišča na enak način kot pri kotlih na trda goriva. Pri specialnih kotlih je potrebno veliko pozornost nameniti
vzdrževanju gorilnikov. Če smo čiščenje kotla opravili sami ali ob pomoči dimnikarja, moramo nastavitev gorilnika obvezno prepustiti usposobljenemu in pooblaščenemu izvajalcu. Le dobro vzdrževan in nastavljen gorilnik omogoča zanesljivo, varno in varčno obratovanje ogrevalnega sistema. Prihranek goriva lahko pri dobro nastavljenem gorilniku znaša tudi do 10 % ali več. Ob obisku mora serviser
opraviti sledeče:
-	kontrolo in čiščenje dovodov in filtra za gorivo
-	kontrolo in čiščenje filtra na oljni črpalki,
-	čiščenje filtra na razpršilni šobi,
-	zamenjavo šobe (po navadi enkrat letno),
-	preveriti tlak oljne črpalke,
-	čiščenje dovodnih kanalov za zrak,
-	čiščenje ventilatorja,
-	čiščenje zgorevalne glave
gorilnika in fotouporov (foto-celic),
-	pregled ostalih elementov (elektrod, izolatorjev, pregibnih cevi itd.),
-	izmeriti sajavost dimnih plinov,
-	izmeriti vlek v dimniku in temperaturo dimnih plinov,
-	izmeriti vsebnost ogljikovega dioksida (CO2) v dimnih plinih,
-	ugotoviti prisotnost nezgo-retega kurilnega olja v dimnih
Trgovina in storitve
STOJNCI 19,2281 MARKOVCI, TEL.: 02 788 81 60, GSM: 031 224 660
ELEKTRO, VODOVOD, CENTRALNE KURJAVE IN TOPLOTNE ČRPALKE
ELEKTROINSTALATERSTVO, SERVIS IN MONTAŽA GORILNIKOV TER TOPLOTNE TEHNIKE
/
JANŽEKOVIČ
GSM 041 632 505 Tel. trgovina: 02 788 81 60
ODLOČITEV JE VASA,
KER JE DENAR VAŠ,
MI VAM PONUJAMO TEHNIČNO
IN VARČNO REŠITEV
DELITVE STROŠKOV OGREVANJA!
Nudimo Vam:
Pravično razdelitev stroškov ogrevanja;
Visoko usposobljeno osebje;
Svetovanje na področju delitve stroškov;
Delilnike stroškov ogrevanja Švicarskega proizvajalca Metr°x;
Uporabniku prijazen in enostaven sistem.

Info : Tel. (02)787 51 11; energetika@komuncila-ptuj.si; www.komunala-ptuj.si.
STRELEC FRANC s.p. Prvenci 9b, Markovci
Gsm: 041 730 857 franc.strelec@teleing.com
CENTRALNA KURJAVA TALNO OGREVANJE SOLARNI SISTEMI VODOVODNE INSTALACIJE PRENOVA KOPALNIC
plinih, in če omogoča merilna naprava, še druge vrednosti, kot so: žveplov dioksid (SO2), kisik (O2), dušikove okside
(N°x).
Pred ogrevalno sezono se po navadi pred nastavitvijo gorilnika zamenja šoba gorilnika, ki mora biti pravilne dimenzije glede na moč kotla in v mejah, ki je določena v navodilih oziroma tablici gorilnika. Moči kotla in gorilnika morata biti med seboj usklajeni. Serviser nato nastavi gorilnik in pri tem spreminja posamezne parametre (zrak, tlak črpalke goriva itd.) tako in toliko časa, da dobi najbolj optimalne vrednosti zgorevanja, in sicer: minimalno saja-vost, vsebnost CO, optimalni presežek zraka, temperaturo dimnih plinov, pravilen vlek dimnika ter barvo plamena pri določeni in pravilni velikost šobe. Že sprememba enega od naštetih parametrov poruši optimalnost zgorevalnega sistema.
Kasneje na tako nastavljenem gorilniku ne smemo nič spreminjati. Zamenjava šobe z drugo dimenzijo (večji ali manjši pretok goriva) ni dopustna, potrebna je ponovna nastavitev gorilnika. To velja tudi za zamenjavo vsakega bistvenega dela sestavnega dela gorilnika (oljne črpalke itd.). Tako šobe gorilnika ne moremo menjati »na pamet«, saj je od nje odvisna moč kotla in tudi doseganje optimalnih mejnih vrednosti oz. parametrov za dimno število, prah toplotne izgube, CO, S°2, Nox, vsebnost kisika, ki so določene v naših predpisih (Ur. list RS 73/94). Oceno meritev glede na mejne vrednosti lahko dobite tudi v energetsko svetovalnih pisarnah. Vsako izmerjeno vrednost je tako možno primerjati z mejno oziroma dopustno, ki ne sme biti prekoračena. Iz vseh navedenih podatkov je možno oceniti kakovost zgorevanja, toplotne izgube, izkoristek celotne ogrevalne naprave in gospodarno porabo goriva. Sajavost se meri z odvzemom dimnih plinov na izhodu iz ko-
tla, s posebno napravo, v kateri se obarva filtrski papir (več kot je saj, temnejši je papir). Ob primerjavi z lestvico sa-javosti mora biti filtrski papir skoraj bel (vrednost 1 in 2). Količina CO2 v dimnih plinih mora bit med 12 in 14 %. Temperatura dimnih plinov naj se pri klasičnih kotlih giblje med 160 in 200 °C, pri nizkotemperaturnih in kon-denzacijskih kotlih pa po priporočilih proizvajalca kotla. Po navadi je nekaj stopinj nad temperaturo povratne ogrev-ne vode.
Za nastavitev gorilnika in merjenje parametrov potrebuje serviser ustrezno merilno opremo. Zato serviserju, ki te opreme nima, ne smemo zaupati nastavljanja gorilnika. Iz vsega omenjenega sledi, da se dajo gorilniki z ustrezno opremo (analizator dimnih plinov s cirkonijevo merilno sondo) dobro nastaviti, vendar v nastavljenem položaju ne ostanejo dolgo. Zato je potrebno redno vsaj enkrat letno preverjati sestavo dimnih plinov in po potrebi gorilnik ponovno nastaviti. Razen prihranka goriva in zmanjševanja onesnaževanja okolja je pri analizi kakovosti zgorevanja mogoče na napravah od-
kriti tudi druge nepravilnosti in tako preprečiti nepotrebne stroške.
Tu je še pomembno poudariti, da je lažje dosegati optimalno zgorevanje in doseči ostale parametre in malo porabo goriva pri gorilnikih novejše izdelave in modernih tehnolo-
Trgovina z instalacijskim materialom in drugim tehničnim blagom. Izvedba elektro, strojnih in plinskih instalacij. Montaža toplotnih črpalk, klimatskih, hladilnih in prezračevalnih naprav. Servis in montaža gorilnikov.
Ormoška cesta 14 / 2250 PTUJ / tel.: 02/778-10-11 / tax.:02/775-2S-61 www.tames.si - tames@tames.si
Za topel in Varen clom
SVETUJEMO - PRODAJAMO - MONTIRAMO - SEIVISIKMO - GARANTIRAMO III KREDITIRAMO
Roman Zemljarič s.p. Dornava 59 2252 Dornava
PE Rajšpova ulica 1 2250 Rtuj
TEL.: 059 03 03 05 FAX : 059 03 03 04 GSM : 031 851 324 info@zerox.si www.zerox.si
servis gorilnikov
ogrevanje s toplotno črpalko
prezračevanje z reku pe racij o
talno in stensko ogrevanje
elektro instalacije in meritve
ških rešitev, ki so opremljeni:
-	z mešalno napravo, ki skrbi za enakomerno kroženje zraka. Ta pri manjših zmogljivosti gorilnika omogoča, da dosežemo optimalne zgorevalne vrednosti,
-	z vstopno zračno šobo, ki je brezstopenjsko nastavljiva,
tako da je pretok in tlak zraka gorilnika možno nastaviti z ozirom na tlačne upore v kotlu, brez zmanjšanja sesalnega preseka. S tem se pri zgorevanju sproščajo nizke vrednosti dušikovega oksida NOx in ogljikovega monoksida CO, ki sta okolju škodljiva,
- z zračno varčevalno loputo na tlačnem delu gorilnika, ki se samodejno zapre pri izklopu gorilnika ter preprečuje kroženje zraka skozi kotel in s tem preprečuje ohlajevanje kotla (manjše toplotne izgube, prihranek goriva). Pri vsaki opravljeni meritvi mora serviser napraviti zapisnik (merilni protokol), ki ga shranimo za primerjavo v prihodnji sezoni.
Kotli na plinasta goriva
Plin je kot gorivo v zadnjem času zelo razširjen, vendar se nekateri iz strahu pred nevarnostjo zanj le stežka odločijo. Za plinske kotle in gorilnike velja enako pravilo kot za kotle na trda in tekoča goriva, to je redno čiščenje in vzdrževanje.
Redno vzdrževanje in kontrola zagotavljata varno in optimalno delovanje. Zgorevanje plina je najčistejše, zato je potrebno kotel čistiti po potrebi, medtem ko je treba gorilnik pri specialnih kotlih nastavljati vsaj enkrat v ogrevalni sezoni.
Serviser mora ob pregledu in nastavitvi gorilnika opraviti sledeče:
TAMES, d. o. o.
Podjetje TAMES je bilo ustanovljeno leta 1990 in je takrat štelo le pet zaposlenih. V tem času pa se je povzpelo iz majhnega v srednje veliko podjetje, saj je število zaposlenih zraslo čez 100. Ime izvira iz dejavnosti, ki jih podjetje opravlja, in pomeni: T - trgovina A - avtomatizacija M - meritve E - elektroinstalacije S - servis
Lokacija oz. sedež podjetja z večjo prodajalno in skladiščem je na Ormoški c. 14 na Ptuju.
Podjetje je v večji meri storitveno, kar je razvidno že iz same registracije: TAMES, d. o. o., trgovina, inženiring, storitve.
Dejavnost družbe je:
•	trgovina na drobno in debelo z instalacijsko opremo in tehničnim materialom,
•	servis oljnih in plinskih gorilnikov, toplotnih in klimatskih naprav,
•	napeljava vodovodnih instalacij in postavitev odtokov (zajema vse potrebne meritve, preboje sten, izkope ...),
•	elektroinstalacije (napeljava električnega in telekomunikacijskega omrežja po objektih in v njihovi okolici, popravila
na električnem omrežju objekta, priključitev električnih naprav na električno energijo ...),
•	inštalacije centralne kurjave (napeljava celotnega centralnega omrežja, plinske instalacije, preboji sten, montiranje radiatorjev, postavitev peči in priključitev vodovoda, priključitev raztezne posode ...),
•	vgradnja toplotnih črpalk,
•	montaža klimatskih naprav,
•	ogrevanje z obnovljivimi viri energije. V zadnjem času v podjetju TAMES največjo pozornost namenjajo ogrevanju in hlajenju s pomočjo obnovljivih virov energije, kar je z vidika stroškov najbolj ekonomičen način ogrevanja ali hlajenja, z okoljevarstvenega vidika pa okolju najprijaznejša in najčistejša oblika ogrevanja ali hlajenja.
Strokovnjaki iz podjetja TAMES vam bodo z veseljem ne samo izvedli vsa dela, ampak tudi svetovali za vas najboljšo rešitev, naj bo pri novogradnji ali pa že pri obstoječih toplotnih in hladilnih sistemih.
Za svoje storitve so strokovno usposobljeni z več certifikati iz tujine, kar pa je najpomembnejše, nudijo vam vso potrebno podporo tudi po opravljenih storitvah, saj imajo za vse svoje storitve pooblaščeni servis in 24-urno dežurno službo.
ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA
r«i<
TRGOVINA ^ft
INŽENIRING, STORITVE
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Tyrseva ulica 15, 2000 MARIBOR
GOZDNI OBRAT PTUJ Rogozniška cesta 12, 2250 Ptuj Tel.: (02) 79 80 400
Prodaja;
-	bukova drva
-	drva ostalih trdih listavcev
-	odkupuje in prodaja obli les
-	na željo lastnikov gozdov izvaja storitve tudi v njihovih gozdovih
Mir
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797 www.mit-horvat.si
Energent d.o.o.
Trgovina in storitve d.o.o., Tovarniška 51, Ruše
Vam ponuja po najnižjih konkurenčnih cenah vse vrste trdih kuriv:
lesni briketi - visokokalorični bukova drva - po vaši želji nažagani premog (češki - kocke, lignit - kosi)
Naročite po telefonu, plačate pri vas doma. Informacije 02 66 88 703, gsm 041 968 138.
-	kontrolo tesnosti dovoda plina do gorilnika,
-	kontrolo tesnosti elektromagnetnih ventilov,
-	zunanje čiščenje gorilnika,
-	preveriti plinski filter,
-	preveriti zgorevalno glavo, elektrode in ostale elemente in jih po potrebi zamenjati,
-	opraviti analizo dimnih plinov enako kot pri gorilnikih na olje.
Po vsakem opravljenem servisnem pregledu mora serviser napraviti zapisnik, ki ga je potrebno shraniti za pregled in primerjavo v prihodnji kurilni sezoni.
Pri vzdrževanju pretočnih in kombiniranih plinskih grelnikov moramo paziti na nabiranje vodnega kamna na stenah toplotnega prenosnika. Intenzivno izločanje vodnega kamna se začne pri temperaturi višji od 60 °C. Da se temu izognemo, naj bo temperatura tople vode nižja oziroma je iz higienskih in zdravstvenih razlogov najprimernejša temperatura sanitarne vode med 50 in 60 °C.
Manjši pretok vode, glasno pretakanje in šumenje , daljši čas priprave tople vode so prvi znaki, da so na površini prenosnika oziroma grelnika vode nastale obloge vodnega
kamna. Vodni kamen slabo prevaja toploto, zato so toplotne izgube večje, večja pa je tudi poraba goriva. Obstaja tudi nevarnost, da grelnik postane netesen. Ko opazimo znake, ki kažejo na nastanek vodnega kamna, pokličemo serviserja, ki bo strokovno očistil grelnik.
Dimnik in varnostne naprave
Dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov iz kotla in vleku skozi kurišče kotla, zato ga je potrebno z ostalimi dimovo-dnimi napravami redno čistiti. Pri kurjenju na trdna in tekoča goriva je priporočljivo dimnik čistiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v kurilni sezoni. Dimnik naj čisti usposobljen dimnikar, ki opravi tudi pregled dimnika in opozori na morebitne poškodbe.
Ob prehodu iz kurjenja s trdnimi ali tekočimi gorivi na kurjenje s plinastimi gorivi je dimnik najpogosteje potrebno sanirati. V takšnih primerih je najprimernejša sanacija z dimniškimi tuljavami iz nerjavečega jekla ali posebne keramike, ki jih vstavimo v dimnik.
Za boljše toplotne izkoristke kotla in manjše toplotne izgube v času mirovanja kotla je priporočljivo v dimno cev za kotlom vgraditi termično lo-puto. Motorne lopute se vgrajujejo pri tlačnih gorilnikih, pri pretočnih grelnikih in atmosferskih gorilnikih pa vgradimo
bimetalno loputo. Poleg najpomembnejšega vzdrževanja kotla, gorilnika in dimnika moramo v kotlovnici primerno vzdrževati tudi druge elemente instalacije. Kontrolirati moramo merilne instrumente, kot so manometri in termometri, ter jih po po-
trebi zamenjati. Enkrat letno moramo preizkusit tudi varnostni ventil na kotlu in zaprti ekspanzijski posodi (če je vgrajen), ker lahko med kurilno sezono zablokira in takšno obratovanje sistema lahko postane zelo nevarno. Raztezna posoda je varnostni element, ki prevzema raztez-ke ogrevalne vode zaradi povečane temperature in tlaka. Za manjše sisteme in kotle na olje in plin je razširjena uporaba zaprte ekspanzijske posode, ki je povezana s po-vratkom vode ter polnjena tovarniško s plinom ali zrakom pod tlakom, ki je vedno označen na vidnem mestu. Zaprta ekspanzijska posoda za kotle na trda goriva je dovoljena za kotle do moči 56 kW in samo za kotle, ki imajo vgrajeno ter-
E o 5 o
mično varovalo. Sčasoma se elastična gumijasta membrana v posodi postara in prične puščati vodo iz sistema. Če v času mirovanja in med obratovanjem kotla tlak v sistemu izrazito niha, je to znak, da je raztezna posoda v okvari. Z rahlim pritiskom na ventil na plinskem delu posode lahko preverimo, ali je membrana popustila. Če iz ventila priteče voda, je to znak, da je membrano potrebno zamenjati. Če je tlak v raztezni posodi nižji od statičnega tlaka v sistemu, lahko tlak v posodi povečamo tako, da jo napolnimo preko ventila, ki je podoben ventilu na kolesu z zračno tlačilko.
Bojan Grobovšek, dipl. ing. str.
DIMNIKARSTVO ZAVRŠNIK d.n.o. Ptuj
Anželova 24,2250 PTUJ
TEL: 02/ 746 70 01, FAX: 02/ 746 70 00, GSM: 041/ 345 656
*	čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav
*	meritve parametrov dimne emisije
*	pregledovanje kurilnih in dimovodnih naprav
*	čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav
MAJHEN BRANKO s.p. Gradišča 21 2282 Cirkulane
telefon: 02 761 56 41
INŠTALIRANJE VODOVODNIH, PLINSKIH IN OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV
Spodbujati bi morali uporabo zemeljskega plina
V urbanih naseljih Slovenije je plinovodno omrežje precej dobro razvejano, a še vedno ne dovolj izkoriščeno z aktivnimi priključki, čeprav je zemeljski plin cenovno konkurenčen in zanesljiv ener-gent. Bistvena prednost in korist uporabe zemeljskega plina v gospodinjstvih je zagotovo tudi v udobju in raznolikosti njegove uporabe. Zemeljski plin omogoča enostavno uporabo tako za kuhanje, ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje bivalnih prostorov kot tudi za njihovo hlajenje oziroma klimatizacijo. Za uporabnika je seveda zelo pomembna cena energenta in zemeljski plin je cenovno konkurenčen vir energije tako glede začetne investicije kot tudi v nadaljevanju stroškov porabe. V zadnjih nekaj letih je tudi na slovenskem trgu mogoče nabaviti kondenzacijske plinske peči, ki imajo mnogo višji energetski izkoristek, saj bi z zamenjavo starejših kotlov na kurilno olje s kondenzacijskimi pečmi posameznik lahko prihranil tudi do 30 odstotkov energije.
Nekatere analize kažejo, da se je zmanjšalo povpraševanje za prehod na zemeljski plin po januarski ukrajinsko-ruski krizi, ker so se potencialni uporabniki ustrašili, da bi lahko v primeru nove takšne krize ostali brez energenta. Vsakršen tovrsten strah je popolnoma neutemeljen, saj je zemeljski plin zanesljiv vir energije. Gospodinjski odjemalci v Sloveniji imajo namreč zagotovljeno
neprekinjeno dobavo zemeljskega plina, saj sodijo med tako imenovano zaščiteno skupino odjemalcev, za katere nikoli ne sme zmanjkati zemeljskega plina. Dobavitelji in sistemski operaterji zagotavljajo zanesljivost zaščitenih odjemalcev tudi z drugimi instrumenti za zagotavljanje zanesljivosti, kot so na primer: razpršitev dobavnih virov, skladišča zemeljskega plina, čezmejne zmogljivosti in infrastrukturna prilagodljivost sistema, sodelovanje med operaterji, nadomestna goriva ter dolgoročne in fleksibilne nabavne pogodbe. Glede na to, da živimo v obdobju, ko se dnevno srečujemo z bojem proti podnebnim spremembam tako na ravni držav kot posameznikov, je odločitev za zemeljski plin še toliko bolj utemeljena. V primerjavi s premogom in nafto zemeljski plin vsebuje zanemarljivo malo žvepla, precej nižje so tudi druge vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri gorenju, kot so CO2, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi. Zemeljski plin pri gorenju ne povzroča prašnih delcev, ki so eni najhujših onesnaževalcev v urbanih predelih. Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča kar za tretjino manj CO2 kot pri zgorevanju premoga ali kurilnega olja, ki je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede in segrevanja ozračja.
Več o zemeljskem plinu si lahko ogledate na spletni strani www.zemeljski-plin.si
KOKOTsp
plin - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - klima
Kokot Boštjan s.pM Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
Podjetje KOKOT BOŠTJAN, s. p., je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 s sedežem v Moškanjcih 45 a, 2272 Gorišnica, in zaposluje 11 delavcev.
Na osnovi izkušenj je naša dejavnost širše zasnovana. Ukvarjamo se z instalacijami s področja plina, ogrevanja - toplotne črpalke, biomasa, peleti, vodovoda, prezračevanja, klime, solarnih sistemov in servisiranja. Strankam nudimo svetovanje in izvedbo instalacij. Trudimo se, da naše delo temelji na strokovnosti in kakovosti.
Z industrijsko cono v Moškanjcih so se ponudile nove možnosti za širitev podjetja in selitev na novo lokacijo, kar bi nam omogočilo predstavitev izdelkov v salonu.
Zaupanje in zadovoljstvo kupcev je naše vodilo pri nadaljnjem razvoju podjetja.
Ogrevalni kotli v prihodnosti
Izračuni strokovnjakov so pokazali, da je letna svetovna poraba fosilnih goriv enaka količini fosilnih goriv, ki so nastala v enem milijonu let s pomočjo sončne energije in fotosinteze. Obstaja velika verjetnost, da bomo v relativno kratkem času porabili vsa fosilna goriva.
Pri zgorevanju fosilnih goriv prihaja do izločanja škodljivih snovi v ozračje. Količine teh snovi so zaradi intenzivne rabe energije tako velike, da povzročajo že zaznavne spremembe v ozračju. Najizrazitejše spremembe so povečanje učinka tople grede in spreminjanje vsebnosti ozona v različnih slojih ozračja.
Za zmanjšanje porabe fosilnih goriv obstaja veliko možnosti. Ena izmed njih je uporaba obnovljivih virov energije, predvsem pa nove tehnologije, s katerimi lahko sočasno dosežemo tudi večjo izkoriščenost obstoječih virov in zmanjšanje škodljivih emisij v ozračje. Med ogrevalne kotel prihodnosti lahko prištevamo kotel na gorivne celice in kotel na zeolit. Glede prednosti obeh tehnologij (gorivne celice, zeolit) se kontrolirana reakcija vodika in kisika v go-rivnih celicah šteje kot ena pomembnih rešitev za oskrbo energije v tem stoletju. Ker gorivne celice pri svojem obratovanju proizvajajo poleg toplotne tudi električno energijo, bodo takšni kotli dejansko majhne samostojne kogeneracijske naprave. Zaradi sočasne proizvodnje toplotne in električne energije bodo pripomogle k zmanjšanju proizvodnje električne energije iz elektrarn na trdno gorivo in s tem prispevale k zmanjševanju emisij CO2 v ozračje. Kotli z gorivnimi celicami so že vgrajeni v mnogih objektih tudi v Evropi, pri nas pa jih še ni.
Kotli na gorivne celice
Princip delovanja gorivnih celic so odkrili že v 19. stoletju. Delovanje temelji na kemični reakciji med vodikom in kisikom, pri kateri nastajajo toplota, električna energija in voda. Ta proces je v bistvu nasproten elektrolizi vode. Toplota, ki nastane ob reakciji vodika in kisika, je primerna za sisteme ogrevanja in pripravo sanitarne vode.
V sistemih za ogrevanje so se najprimernejše pokazale nizkotemperaturne gorivne celice. Najvišja temperatura, ki jo doseže celica, je med 80 in 90 °C.
Glede na dejstvo, da vodik kot gorivo še ni na razpolago, morajo biti naprave z gorivnimi celicami opremljene s posebno napravo - refor-merjem, kjer iz zemeljskega plina dobimo vodik oziroma zmes vodika in ogljikovega dioksida. Poleg zemeljskega plina obstaja še izvedba gorilnih celic na bioplin, bencin, metanol in celo kurilno olje. Priprava in obdelava goriva je najzahtevnejši postopek.
najbolj primerno. Zaradi tega je potrebno proces izvajati v več modulih istočasno. Kotli v takšni modulni izvedbi omogočajo po zagotovilih proizvajalcev izkoristek primarne energije celo do 135 %, kar v primerjavi s konden-zijskimi kotli pomeni povečanje izkoristka za 25 do 30 %. Emisij e CO2 so za 20 do 3 0 % manjše, če kotel z zeolitom primerjamo z nizkotempe-raturnimi in kondenzijskimi kotli.
Zaključek
o Pri zgorevanju fosilnih goriv £ prihaja do izločanja škodlji-
vih snovi v ozračje. Količine teh snovi so zaradi intenzivne rabe energije tako velike, da povzročajo že zaznavne spremembe v ozračju. Najizrazitejše spremembe so povečanje učinka tople grede in spreminjanje vsebnosti ozona v različnih slojih ozračja. Za zmanjšanje porabe fosilnih goriv obstaja veliko možnosti. Ena izmed njih je uporaba novih tehnologij, s katerimi lahko sočasno dosežemo tudi večjo izkoriščenost obstoječih virov in zmanjšanje škodljivih emisij v ozračje.
Bojan Grobovšek, univ.
dipl. inž. str.
Osnovno gorivo je zemeljski plin, iz katerega je v prvi fazi potrebno odstraniti žveplene spojine in ostale nečistoče. To je potrebno narediti zato, da ne bi prišlo do poškodovanja katalizatorja. V reformerju pride do mešanja plinov, vodne pare in zraka, pri čemer dobimo z vodikom obogaten procesni plin. Po navlažitvi vodimo plin do anode, kjer zaradi reakcije nastane električna energija in se sprošča toplota. Nastalo napetost, ki je enosmerna, v pretvorniku spremenimo v izmenično napetost (230 V/50 Hz). Sproščeno toploto, ki nastane pri reakciji, odvajamo preko prenosnika toplote v sistem ogrevanja. Obstaja tudi možnost dodatnega zgorevanja preostalega vodika v posebnem gorilniku.Tako sproščeno toploto uporabimo za predgrevanje sestavin, ki vstopajo v reformer.
Kotli na zeolit
Zeolit je bela kristalinična snov, podobna glinam. Je negorljiv in nestrupen. V osnovi ga sestavljata aluminijev in silicijev oksid (natrijev alumo-silikat). V ekološkem smislu je zeolit zelo sprejemljiv in omejitve za njegovo uporabo v neposredni okolici ljudi ni. Zaradi svojih termodinamičnih lastnosti je zelo primeren za ogrevalne sisteme ali sisteme za pripravo tople sanitarne vode.
Termodinamični proces temelji na osnovni lastnosti ze-olita - na njegovi sposobnosti sprejemanja velikih količin vode.. Adsorbcijsko sredstvo je zeolit, kot hladivo pa služi voda.
Vlažen zeolit se v kotlu posredno segreje s pomočjo prenosnika toplote, ki ga ogreva plinski gorilnik. Voda, zbrana v zeolitu, se pri tem uparja. Para nato kondenzira na površini prenosnika toplote ter v procesu kondenzaci-je oddaja toploto delovnemu mediju (vodi) ogrevalnega sistema ali sistemu za pripravo vode. Ko je dosežena določena temperatura delovnega medija, se zeolit ohladi, izločena in kondenzirana voda pa ponovno izpareva pri nižji temperaturi in pri tem izkorišča toploto iz okolice (zrak, zemlja, talna voda). Možna je tudi priključitev solarnega modula (adsorberja). Termodinamični proces je dejansko nekontinuiran proces, kar za delovanje kotla ni
LONCENE PECI NA TRDA GORIVA SO NAJCENEJŠI NAČIN OGREVANJA
Živimo v obdobju, ko spoznavamo, da so energetski viri omejeni, energenti pa čedalje dražji in seveda težje dostopni večini ljudi.
V nastopajočih hladnih dneh moramo bivalne prostore ogreti na primerno temperaturo. Kako ustreči tej potrebi? Kakšen način ogrevanja uporabiti? Ali bomo zmogli z družinskimi prihodki pokriti stroške ogrevanja?
Eden od najcenejših načinov ogrevanja je vsekakor ogrevanje s pečmi na trda goriva oziroma les (drva). In ko smo se odločili za ogrevanja na ta način, dvakrat premislimo o izboru vrste peči. Na tržišču najdemo izredno široko paleto izvedb peči na trda goriva, vendar jih poenostavljeno lahko razvrstimo v 2 skupini, in sicer:
1.	PEČI Z AKUMULACIJSKO SPOSOBNOSTJO:
Med peči z akumulacijsko sposobnostjo vštevamo predvsem lončene peči, krušne peči, klasične štedilnike, toplozrač-
ne peči.....skratka peči, ki so izdelane iz materialov, kateri imajo sposobnost akumulacije toplote. To so: pečnice, lončeni
zidaki, šamotne opeke... Te peči imajo značilnost, da dolgotrajno oddajajo toploto tudi po prenehanju kurjenja (12 ur in več, odvisno od izvedbe).
2.	PEČI BREZ AKUMULACIJSKE SPOSOBNOSTI
Med peči brez akumulacijske sposobnosti pa se uvrščajo vse izvedbe iz železa, jeklene pločevine.....skratka iz materialov,
ki se sicer hitro segrevajo in tudi izredno hitro ohladijo.
Pomembne lastnosti lončenih peči:
Lončene peči porabijo izredno malo drv, povprečno od 4 do 5 m3 na eno kurilno sezono. Seveda je to odvisno od velikosti peči in tipa izvedbe (lahka, srednje težka, težka). Praviloma imajo oblogo iz keramičnih pečnic in oddajajo toploto preko zunanjih površin. Toplotno moč izražamo v KW/m2 obodne površine. Lončene peči oddajo cca. 0,7 do 1,2 KW/m2 toplote, kar je odvisno od tipa izvedbe in uporabljenega materiala za zunanje površine. Za celodnevno ogrevanje jih praviloma naložimo dvakrat dnevno (enkrat za 12 ur). Njihova uporaba dodatno ne obremenjuje okolja, saj vrača v naravo samo tisto, kar je iz nje vzela (C02), torej ne vpliva na ravnovesje, kotje to slučaj pri kurilnemu olju, zemeljskemu plinu,... Oblikujemo jih v nešteto oblik. Barvno, oblikovno in tehnično jih prilagodimo vsakemu prostoru in okusu posameznika. V primerni tehnični izvedbi lahko ogrevajo več prostorov. Kurišča se lahko izvedejo izven prostora, ki ga ogrevamo (hodnik, stopnišče, klet,...). Z malo domišljije jim lahko dodamo ogrevano klop, sedišče, ležišče, vgradimo pekač ali pa modificiramo kurišče, da lahko pripravimo kakšno domačo dobroto. Mogoče nas na začetku odločanja o nakupu lončene peči odvrača cena, ki je nekoliko višja od peči brez akumulacijske sposobnosti, vendar je potrebno vedeti, da se nam začetno višja investicija zelo hitro povrne skozi manjšo porabo goriva. Celotna investicija pa se izplača že v 3 do 5 letih, tako da je nabava lončene peči vsekakor ekonomsko smotrna naložba. Tehnične in oblikovne rešitve vam pomagajo rešiti oblikovalci PEČI KERAMIKA, d.o.o. iz Novega mesta.
Proizvodnja keramičih pečnic d.o.o. Novo mesto Podbevškova 18, 8000 Novo mesto
Tel.: 07 39 35 750, Faks: 07 39 35 768 e-mail: peci-keramika@peri-keramika.si, peci-prod@siol.net www.peci-keramika.si
Tenis • Masters članov in deklic U-14
Rola zmagovalec članskega mastersa
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Blaž Rola (sicer član ekipe Branik Maribor) je zmagal na letošnjem članskem mastersu.
V Tržiču je potekala 3. letošnja tekma za državno prvenstvo v težavnosti. Članice in člani so v finalu plezali v dveh samostojnih smereh. Smer, s katero so se spopadle članice, je bila zahtevnejša. Prav nobena od športnih plezalk se ni dotaknila vrha finalne smeri, kar dovolj zgovorno priča o njeni težavnosti.
Najbolje se je odrezala Natalija Gros (AO Kranj), tik za državno prvakinjo se je na drugo mesto uvrstila Mina Marko-vič (AO PD Ptuj), medtem ko se je lanski zmagovalki tekme v Tržiču in zmagovalki uvodne letošnje tekme državnega prvenstva Maji Vidmar (PK Škof-ja Loka) tokrat naskok na vrh ponesrečil in se je nazadnje morala zadovoljiti s tretjim mestom. Te tri plezalke že dlje časa krojijo tudi sam vrh svetovnega plezanja in letos odlično tekmujejo doma in v tujini.
Izidi, finale, članice:
1.	Natalija Gros (AO Kranj)
2.	Mina Markovič (AO PD Ptuj)
3.	Maja Vidma (PK Škof. Loka)
4.	Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalja)
5.	Asja Gosar (PK Divača)
6.	Polona Dobrovoljc (ŠPK Andreja Kokalja)
7.	Jerca Meglič (ŠPO Tržič)
8.	Ana Vetrnik (ŠPO Tržič) Trenutni vrstni red v DP:
1.	Natalija Gros (AO Kranj) 180
2.	Maja Vidmar (PK Škofja Loka) 165
3.	Mina Markovič (AO PD Ptuj) 135
4.	Asja Gosar (PK Divača)	116
5.	Ana Ogrinc (ŠPK Andreja Kokalja) 106
Sklepno dejanje državnega prvenstva bo od 4. do 6. decembra v Kranju.
V svetovnem pokalu plezalce čakata še dve tekmi. Obe bosta novembra: najprej v Brnu in nato sklepno dejanje sezone, finalna tekma v Kranju.
JM
V Litiji je 3. in 4. oktobra potekal članski masters, na katerem je imelo pravico nastopiti 12 najvišje rangiranih igralcev v letošnji sezoni. Udeležba seveda ni bila popolna, saj najboljši (Blaž Kavčič, Gregor Žemlja, Luka Gregorc, Janez Semrajc) trenutno nastopajo na turnirjih po celem svetu. Kljub temu je bila konkurenca dobra, najvišje postavljeni igralec pa je bil Tadej Turk (Branik Maribor).
Med udeleženci je bil tudi Ptujčan Blaž Rola, ki je bil 3. nosilec. V 1. krogu je bil prost, za vstop med najboljše štiri pa je premagal Mitjo Zajška. Prvi niz je sicer izgubil, nato pa naslednja dva suvereno dobil. V polfinalu je bil njegov tekmec 2. nosilec, Laščan Marko Sabol-čki, za zmago pa sta bila dovolj odvzema servisa v vsakem nizu. Zgodba se je ponovila tudi v
Rezultati mastersa članov:
četrtfinale: Blaž Rola (Branik Maribor, 3) - Mitja Zajšek (ŽTK Maribor) 3:6, 6:2, 6:1
polfinale: Blaž Rola - Marko Sabolčki (Laško, 2) 6:4, 6:3
finale: Rola - Tadej Turk (Branik Maribor, 1) 6:3, 6:4
V	soboto je na strelišču Zveze strelskih društev Maribor v Melju potekal zaključni, osmi turnir letošnjega ligaškega tekmovanja s pištolo in revolverjem velikega kalibra. V pet mesecev trajajočem tekmovanju, razdeljenem na poletni in jesenski del, so v ekipni konkurenci dvojni naslov ekipnih prvakov ubranili strelci Policista, med posamezniki sta slavila Mariborčan Miklavc s pištolo in Vignjevič iz Rečice z revolverjem, z najboljšimi rezultati v zadnjih nekaj letih pa se lahko pohvalijo tudi ptujski strelci.
Na zadnjem, osmem turnirju v letošnji sezoni, ki je potekal v organizaciji SD Policist iz Maribora, so domačini streljali tako motivirano in prepričljivo, da je kar jemalo sapo. V ekipni konkurenci so se na prvih treh mestih zvrstile ekipe Policist I, II in III, zmagovalci pa so za poslastico sezone s 567 krogi dosegli še najvišji ekipni rezultat celotne letošnje sezone. Ptuj-čani so s 489 krogi tekmovanje zaključili na 14. mestu.
V	končnem seštevku je s samimi prvimi in drugimi mesti prepričljivo zmagala ekipa SD Policist I s 660 točkami pred drugo ekipo in Rečičani. Ptuj-čani so v celotni sezoni osvojili 146 točk in kljub v končnem seštevku slabšemu dosežku kot lansko sezono v znatno močnejši konkurenci 28 ekip osvojili dobro 12. mesto.
Med posamezniki je zmagal Boris Sitar iz druge ekipe Policista s 192 krogi pred novim prvakom lige VKPR za leto 2009 Bojanom Miklavcem,
finalu, kjer je Blažev klubski soigralec Tadej Turk že drugič zapored ostal brez zmage na mastrih (lani ga je premagal Tomislav Ternar).
»Na začetku turnirja ni bilo tiste visoke motivacije, saj so nekateri igralci v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo. Kljub temu sem po slabšem začetku ujel pravi ritem in dvakrat zmagal. Finale je bil zanimiv, tekma je bila dobra. Videlo se je, da s Tadejem skupaj trenirava in se dobro poznava. Odločilo je nekaj žog, ki sem jih v pravih trenutkih zadel na pravo mesto. Lahko bi bilo
ki je z enakim dosežkom kot zmagovalec sicer zaostal za prvim mestom zaradi višjega števila desetic, vendar si je lanskoletni prvak in prepričljivo vodeči v tej sezoni do zadnjega turnirja Boris Peršak na zadnji tekmi privoščil »skromno« 6. mesto in na koncu zaostal za Miklavcem za vsega 11 točk (472:461) ter izgubil naslov posamičnega prvaka. Letošnja sezona je bila prvič izvedena po principu točkovanja dosežkov, po opravljeni simulaciji letošnjih dosežkov s starim načinom rangiranja pa bi prišli do obratne situacije, saj bi zmagal Peršak s petimi krogi prednosti pred Miklavcem.
Ptujčani so na zadnjem turnirju dosegli nekoliko skromnejše rezultate kot na prejšnjih, vendar so lahko z dosežki celotne sezone več kot zadovoljni. Še najboljše se je odrezal Zlatko Kostanjevec, ki je s 173 krogi zasedel 35. mesto, v skupnem seštevku je bil najvišje uvrščeni Ptujčan na 26. mestu s 67 točkami, Borut Sagadin in Alojz Raušl pa sta s 160 oziroma 156 krogi bila uvrščena na 41. in 43. mesto, v skupnem seštevku pa sta osvojila 52. in 42. mesto s 5 oziroma 20 točkami.
V drugi disciplini, streljanju z revolverjem, je v ekipnem delu slavila prva ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 567 krogi pred prvo in drugo ekipo Policista s 563 in 562 krogi. Ptujčani so s 507 krogi osvojili 12. mesto, enakega pa so na koncu zasedli tudi v skupnem seštevku s 130 točkami
še tesneje, a tokrat sem imel nekaj več športne sreče,« je skromno opisal turnir Blaž, ki ga konec tedna čaka nastop na futures turnirju v Dubrovniku z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev.
Masters U-14: Nina mešala štrene starejšim tekmicam
V Litiji je 6. in 7. oktobra potekal masters deklet U-14, ki je privabil skoraj vse najboljše slovenske igralke v kategoriji
med 21 klubi. Zmagala je prva ekipa Policista s 580 točkami pred Rečico in drugo ekipo Policista. Med posamezniki pa na zadnjem turnirju ni prišlo do takšnega presenečenja kot pri pištoli, saj je naslov najboljšega strelca z revolverjem pripadel Nenadu Vignjeviču, SD Dušana Poženela, ki je med sezono edini dosegel tri posamične zmage in s 530 točkami zanesljivo osvojil prvo mesto pred lanskoletnim prvakom Bojanom Miklavcem s 460 točkami. Velika zanimivost je vsekakor ta, da bi prišlo v primeru štetja krogov do enakega obrata tudi pri revolverju, saj bi zmagal Mi-klavc za vsega 1 krog!
letnic '95 in '96. Med njimi je bila tudi Ptujčanka Nina Potočnik, ki je sicer letnica '97, vendar se z letom in več starejšimi tekmicami že dobro kosa.
Tako je bilo tudi v Litiji, kjer je Nina dve tekmici suvereno premagala, tudi 4. nosilko Saro Palčič. V polfinalu je bila njena tekmica 1. nosilka Maša Marc, ki je morala za zmago pokazati vse svoje znanje. »Od Nine v tej fazi ne zahtevamo igre na rezultat, ampak na perspektivo. To pomeni, da poskuša igrati napadalno tudi proti fizično močnejšim tekmicam in jim vsiliti svojo igro. Večkrat se je zgodilo, da se je Marceva znašla v povsem obrambnem položaju, Nina pa je napadala na mreži,« je povedal Ninin trener Zoran Krajnc.
JM
Rezultati mastersa U-14:
1. krog: Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) - Pija Brglez (ŽTK MB) 6:0, 6:0;
četrtfinale: Potočnik - Sara Palčič (Talos, 4) 6:1, 6:3;
polfinale: Potočnik - Maša Marc (Maja, 1) 3:6, 4:6;
finale: Marc - Eva Zagorac (ŽTK MB) 6:0, 7:6(6).
Na zadnjem turnirju je z najvišjim rezultatom sezone slavil Emil Fekonja, SK Elite Time Dravograd, s 195 krogi pred Peršakom in Vignjevičem, oba s 194 krogi. Pri Ptujčanih je častno lento najboljšega revolvera-ša na zadnjem turnirju potrdil Borut Sagadin, ki je dosegel 174 krogov, v skupnem seštevku pa je bil najvišje uvrščen z 41 točkami na 33. mestu in je izboljšal lanskoletni dosežek za tri mesta. Zlatko Kostanjevec in Alojz Raušl sta s 170 in 163 krogi osvojila 37. in 42. mesto, v skupnem seštevku pa sta s 14 in 6 točkami osvojila 49. in 56. mesto.
Simeon Gonc
Rokomet • ŽRK MT Ptuj
Iz Ptuja na Tenerife
V soboto bodo ptujske ro-kometašice v prvenstvenem srečanju gostile ekipo Krima Mercatorja iz Ljubljane. Gostij ni potrebno posebej predstavljati, saj gre za večkratne državne in pokalne prvakinje, med drugim pa so bile tudi evropske prvakinje. Tudi v letošnjem prvenstvu veljajo za največjega favorita za osvojitev naslova.
Sobotno srečanje v dvorani Center bo vredno ogleda še iz enega razloga: to bo zadnja tekma reprezentantke Nastje
Prapotnik v dresu Mercatorja Tenzorja Ptuja. Nastja namreč odhaja v Španijo, k ekipi Santa Cruz de Tenerife, vodilnemu moštvu druge lige, katerega ambicije segajo do uvrstitve v prvo špansko ligo. »Res je, odhajam iz Ptuja in se bom s tekmo proti Krimu Mercatorju poslovila od kluba in navijačev. Seveda bom dala vse od sebe ob tem slovesu,« je pred tem srečanjem na kratko dejala Nastja Prapotnik.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Iz Ptuja na sončne Tenerife: tam bo Nastja Prapotnik igrala za ekipo Santa Cruz de Tenerife.
Športno plezanje • DP
Mina pred Majo, a za Natalijo
Strelstvo • Zaključni turnir lige VKPR
Ptujčani z izboljšanimi rezultati izpolnili cilj
Foto: Simeon Gonc
Ptujska ekipa Alojz Raušl, Zlatko Kostanjevec in Borut Sagadin je v celotni sezoni dosegla nekaj zelo dobrih uvrstitev v ligi, izboljšala svoje lanskoletne rezultate in izpolnila pred sezono zastavljen cilj.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, 1. SML, 1. SKL, liga U-14
Pokal MNZ Ptuj
V torek in sredo so bila odigrana tri srečanja članskega četrtfinala za pokal MNZ Ptuj. Vsa srečanja so se končala po pričakovanjih.
Rezultati: Oplotnica - Zavrč 0:4, Hajdina - Ormož 1:4, Dornava - Podvinci 1:3. Srečanje med Gorišnico in Aluminijem bo 14. oktobra.
Odigrana so bila tudi četr-tfinalna srečanja v mladinski konkurenci. Rezultati: NŠ Poli Drava - Boč 8:1, Rogoznica - AHA EMMI Bistrica 1:12, Slovenja vas - Aluminij 1:7. Srečanje Zavrč - Dornava bo odigrano 13. oktobra.
1. SML
REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Interblock 2:4, CM Celje - NŠ Poli Drava 1:1, Luka Koper - HIT Gorica 3:1, Bilje Renče - Mura 05 1:2, Domžale - Triglav 2:0, Maribor Branik - Slovan 6:0, Olimpija - Nissan Ferk Jarenina 3:4, Rudar Velenje - Simer šampion 0:2.
1.	DOMŽALE	10	8	1	1	16:6	25
2.	MARIBOR BR.	10	7	2	1	32:5	23
3.	INTERBLOCK	9	6	1	2	27:13	19
4.	TRIGLAV	10	6	1	3	24:12	19
5.	NŠ POLI DRAVA	10	6	1	3	18:12	19
6.	HIT GORICA	9	5	2	2	28:13	17
7.	SIMER ŠAMP.	9	3	4	2	24:15	13
8.	RUDAR (V)	9	4	1	4	18:20	13
9.	CM CELJE	10	3	3	4	21:16	12
10.	LUKA KOPER 10 3 3 4 16:20 12
11.	OLIMPIJA 10
12.	ALUMINIJ 9 3 2 4 13:15 11
13.	F. JARENINA 10 2 3 5 14:26 9
14.	MURA 05 8 2 0 7 10:26 6
15.	SLOVAN 10 1 2 7 4:29 5
16.	BILJE - RENČE 10 1 0 9 7:30 3 ALUMINIJ - INTERBLOCK 2:4
(1:0)
STRELCI: 1:0 Perger (16), 1:1 Zukič (50), 1:2 Derviševič (69), 2:2 Šket (80), 2:3 Vrhunc (87), 2:4 Va-lenčič (91).
ALUMINIJ: Zajc, Horvat, Tominc, Perger (Šket), Rumež, Greifoner, Po-lajžer, Pislak, Petek, Mlakar (Koren); Bojan Flis.
CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 1: 1(1:0)
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Holermuosa Ormoža (beli dresi) se v pokalnem srečanju na Hajdini niso pustili presenetiti.
STRELCA: 1:0 Ribič (18), 1:1 Ne-dižavec (74).
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Serdinšek, Roškar, Fekonja, Šošta-rič, Kajtazi (Pauko), Ljubec, Kurež, Krajnc (Nedižavec), Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 10. KROGA: Aluminij
-	Interblock 1:3, CM Celje - NŠ Poli Drava 0:1, Bilje Renče - Mura 05 1.0, Luka Koper - HIT Gorica 2:0, Domžale - Triglav 2:1, Maribor Branik - Slovan 0:0, Olimpija - Nissan Ferk Jarenina 2:2, Rudar Velenje
-	Simer šampion 0:4.
1.	MARIBOR BR.	10	7	2	1 18:4	23
2.	DOMŽALE	10	6 1	3	18:11	19
3.	SIMER ŠAMP.	9	5	2	2	14:9	17
4.	LUKA KOPER	10	5	2	3	14:12	17
5.	INTERBLOCK	9	4	4	1 21:8	16
6.	MURA 05	9	5	1	3	15:8	16
7.	HIT GORICA	9	5	13	15:10	16
8.	OLIMPIJA	10	4	3	3	15:10	15
9.	NŠ POLI DRAVA	10	4	3	3	19:15	15
10.	TRIGLAV	10	4	3	3	13:11	15
11.	F. JARENINA	10	3	2	5	18:22	11
12.	ALUMINIJ	9	3	1 5	13:20	10
13.	CM CELJE	10	2	3	5	11:12	9
14.	SLOVAN	10	2	2	6	9:14	8
15.	RUDAR (V)	9	1	2	6	5:21	5
16.	BILJE - RENČE	10	1	0 9	9:40	3
Bowling • Podjetniška liga
Dravi najboljši rezultat
Drugi krog v jesenski podjetniški ligi je spet postregel z nekaterimi zanimivimi obračuni: Tames je še drugič remiziral, tokrat z močno ekipo DaMoSS, točke pa sta si razdelili tudi ekipi BC Ptuj in Radio-Tednik. Ekipa Taluma je brez težav ugnala ekipo MP Ptuj (ta je nastopila samo s tremi igralci), čeprav so vsi štirje njeni igralci izgubili z Leo Mohorič ... Med posamezniki je najvišje posegel Jani Kramar, ki se je meji 800 podrtih kegljev približal zgolj na 4 keglje. Ekipno so najboljši rezultat dosegli igralci VGP Drava (2757); k temu sta bistveno pripomogla Branko Kelenc in Jože Vaupotič.
Rezultati 2. kroga: VGP Drava - Il-kos 6:2, MP Ptuj - Talum 0:8, Tames
-	DaMoSS 4:4, Hip-hop - Mestna občina Ptuj 2:6, Bowling center Ptuj
-	Radio-Tednik Ptuj 4:4. Dvoboj PSS
-	Garant zavarovanje je bil prestavljen; prosta je ekipa db Transport.
1.	TALUM	2	12	158,1
2.	VGP DRAVA	2	11	168,4
3.	DAMOSS	2	10	162,2
4.	DB TRANSPORT	1	8	167,3
5.	TAMES	2	8	166,3
6.	ILKOS CANDELS	2	8	149,5
7.	BOWLING CENTER PTUJ	2	6	150,0
8.	MESTNA OBČINA PTUJ	2	6	147,9
9.	RADIO-TEDNIK PTUJ	1	4	152,3
10.	POD. ZA STAN. STORITVE 1	3	155,0
11.	HIP-HOP 1	2	145,3
12.	MP PTUJ 2	2	129,7
13.	GARANT ZAVAROVANJE -	-	-
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 796, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 779, 3. Igor Vido-vič (Tames) 754, 4. Jože Vaupotič (VGP Drava) 752, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 744, 6. Robert Šegula (Tames) 696, 7. Joži Mohorič (Radio-Tednik) 680, 8. Sebi Kolednik (Ilkos Candels) 678, 9. Tadej Starčič (BC Ptuj) 673, 10. Bogdan Ze-lenik (Hip-hop) in Lea Mohorič (MP Ptuj) oba 668.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) povprečje 186, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 184,5, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,5, 4. Jože Vaupotič (VGP Drava) 181, 5. Aleš Korošec (db Transport) 180,5, 6. Janez Rakuš (PSS) 179,8, 7. Marko Drobnič (Talum) 178,3, 8. Bojan Držaj (db Transport) 178,3, 9. Igor Vidovič (Tames) 172,1, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik) 170.
Pari 3. kroga: ponedeljek, 12. 10., ob 19.00: Ilkos Candles - Talum, PSS - MO Ptuj, Tames - Radio-Tednik Ptuj; torek, 13. 10., ob 19.00: VGP Drava - Garant zavarovanje, MP Ptuj - DaMoSS, db Transport - Bowling center Ptuj. Prosta je ekipa Hip-hop.
JM
ALUMINIJ - INTERBLOCK 1:3
(0:0)
STRELCI: 1:0 Jevšovar (44), 1:1 Šuman (50), 1:2 Smrtnik (63), 1:3 Smrtnik (69).
ALUMINIJ: Duh, Cesar (Kočar), Babšek, Ornik, Leskovar (Dvoršak - Špehar), Jevšovar, Pulko (Šešo), Sagadin (Goljat), Žurej, Jus, Jurič (Pučko). Trener: Silvo Berko.
CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 0:1 (0:0).
STRELEC: 0:1 Sitar (51). NŠ POLI DRAVA: Musič, Legčevič, Bezjak, Rakovec, Goričan, Klajde-rič (Leskovar), Kajzer, Strel (Kirič), Pukšič (Trep), Sitar (Golob), Perger (Imerl). Trener: Damjan Vogrinec.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Nafta -Aluminij 5:1, Brežice - NŠ Poli Drava 0:2, Tehnostroj Veržej - Rudar Velenje 4:2, Pobrežje Gradis - Maribor Branik 0:4, Dravograd - CM Celje 0:3, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 4:2, Simer šampion - Železničar 0:1, Dravinja - AHA EMMI Bistrica 2:1.
1.	MARIBOR BR. 9 9 0 0 40:4 27
2.	DRAVINJA 9 6 2 1 30: 11 20
3.	NŠ POLI DRAVA 9 6 0 3 18:8 18
4.	SIMER ŠAMP. 9 5 2 2 21:9 17
5. BREŽICE 9	5	2	2	19:11	17
6. TEHNO. VERŽEJ 9	5	2	2	25:18	17
7. CM CELJE 9	5	1	3	28:14	16
8. MURA 05 9	5	0	4	18:17	15
9. NAFTA 9	4	1	4	17:14	13
10. F. JARENINA 9	3	2	4	11:21	11
11. ŽELEZNIČAR 9	3	2	4	15:33	11
12. ALUMINIJ 9	2	0	7	15:28	6
13. DRAVOGRAD 9	2	0	7	10:24	6
14. RUDAR (V) 9	2	0	7	7:24	6
15. A. E. BISTRICA 9	1	2	6	3:17	5
16. POBREŽJE G. 9	1	0	8	6:30	3
BREŽICE - NŠ POLI DRAVA 0:2
(0:2)
STRELEC: 0:1 Zupanič (17), 0:2 Zupanič (25).
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Šo-štarič, Pihler, Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc (Pajnkiher), Vrbanec, Zupanič (Bela), Hameršak (Korpič), Rogina (Fleten), A. Krajnc (Majcen). Trener: Miran Ljubec.
NAFTA - ALUMINIJ 5:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Planinšek (13), 1:1 Požgal (18), 2:1 Hozjan (40), 2:1, 3:1 Gaber (49), 4:1 Požgal (55), 5:1 Požgal (61).
ALUMINIJ: Klasinc (Šešo), Buhin, Kelc, Cafuta, Mesarič (Novačan), Knez (Miložič), Leva (Finžgar), Ge-rečnik, Planinšek, Koren, Špehonja (Brodnjak). Trener: Vladimir Ripak.
Danilo Klajnšek
Vpis v KK KS Haloze
Košarkarski klub - košarkarska šola Haloze s sedežem v Majšperku, vabi k vpisu fante rojene v letih 2002, 2001, 2000, priključijo pa se lahko tudi starejši, vse do letnika 1995. Klub se lahko pohvali z nazivom NAJBOLJ RASTOČI V DRŽAVI V MLAJŠIH KATEGORIJAH, ZA KAR SO LETOS PREJELI PRIZNANJE OZ. POKAL KOŠARKARSKE ZVEZE SLOVENIJE. Informacije: 031 683-357 (Branko) ali na e-mail: ks.haloze@gmail.com.
Kegljanje • 3. SKL - vzhod
Po izpadu iz drugoligaške konkurence kegljačem Drave ne gre niti v nižjem rangu. V tretjem krogu so morali priznati premoč tekmecev iz Pre-polj. Res je, da so izgubili z visokim končnim izidom, vendar so bile razlike v posamičnih dvobojih majhne; z malo sreče bi lahko Ptujčani prišli do kakšne točke več.
REZULTATI 3. KROGA: Drava DETA Center - Prepolje 1:7, Gašper Korotan - Žalec Petrol 5:3, Nafta - Lokomotiva 6:2, Ruše - Rudar II. 7:1, Piramida - Radenska II. 6:2.
1.	PIRAMIDA	3	2	10	5
2.	RADENSKA II.	3	2	0 1	4
3.	GAŠPER KOROTAN	3	2	0 1	4
4.	PREPOLJE	3	2	0 1	4
5.	NAFTA	3	2 0 1 4
6.	RUŠE	3	1113
7.	ŽALEC PETROL	3	10 2 2
8.	RUDAR II.	3	10 2 2
9.	LOKOMOTIVA	3	10 2 2
10.	DRAVA DETA C.	3	0 0 3 0
Drava Deta Center -Prepolje 1:7 (2999 - 3086)
DRAVA DETA CENTER: Sušanj 241, Čeh 491, Kozoderc 542, Premzl 514, Čuš 216, Dremelj 507, Arnuš 244, Žnidarič 244.
Danilo Klajnšek
Odbojka
3. SOL - vzhod
Pari 1. kroga (sobota, 10. 10.): Kurent MGS - AS Zava Feluka Ptuj (ŠD Gimnazija Ptuj, ob 18.15), DŠR M. Sobota II - DŠR M. Sobota OŠ 2, Turbina - Ecom, ŽOK ZM Ljutomer - Galeja OŠ I. Cankar (športna dvorana Ljutomer ob 19.00).
Športni napovednik
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Aluminij - Krško (sobota 15.00), Prlmorje - Livar, MU Šentjur - Triglav Gorenjska, Bela krajina - Mura 05, Garmin Šenčur
-	Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Tehnotim Pesnica - Tromejnik G.Kalamar, Zreče - Paloma, Malečnik - Koroška Dravograd; NEDELJA 15.00: Odranci - Tehnostroj Veržej, Šmartno - Stojnci, Simer šampion
-	Mons Claudius, Čarda - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Pohorje - KIV Vransko, Partizan Fram - Podvinci, LKW Jack Gerečja vas - Trgovine Jager, Koroške gradnje - Šoštanj, AHA EMMI Bistrica - Peca, GIC Gradnje Rogaška - Holer-muos Ormož; NEDELJA 15.00: Bukovci - Boč Poljčane.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Zavrč - Gorišnica; SOBOTA 15.30: Apače - Rogoznica, Markovci - Skorba, Pragersko - Oplotnica; NEDELJA 15.30: Hajdina - Videm, Središče - Dornava.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA 15.30: Slovenja vas - Zgornja Polskava, Leskovec - Lovrenc; NEDELJA 15.30: Hajdoše - Tržec, Podlehnik - Ma-kole.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
PARI 5. KROGA - PETEK 16.30: Grajena - Podvinci, Gorišnica - Markovci. SKUPINA CENTER
PARI 5. KROGA - PETEK 16.30: Podlehnik - Videm, Skorba - Apače, Tržec - Drava. ZAHODNA SKUPINA
PARI 5. KROGA: PETEK 16.30: Prepolje - Pohorje Oplotnica, Polskava - Zgornja Polskava, Lovrenc - Boč.
LIGA U -14
10. KROG: NŠ Poli Drava - Simer šampion, Aluminij - Dravinja (obe tekmi v soboto ob 11.00).
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (nedelja 18.15), Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše, Cimos Koper - Merkur, Prevent - Klima Petek.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (sobota 19.00 v ŠD Center), Olimpija - Brežice, Celjske mesnine - Piran vrtovi Istre, Burja Škofije - Celeia Žalec, Krka - Izola, Evro Casino Kočevje - Zagorje GEN. I.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Grča Kočevje - Moškanjci Gorišnica, Alples Železniki - Radeče MIK Celje, Celje Pivovarna Laško B - Krka, Sviš Pekarna Grosuplje - Ajdovščina, Istrabenz plini Izola - Grosuplje, Šmartno - Sevnica.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA: Drava Ptuj - Dobova (sobota 16.30), Arcont Radgona - Dol TKI Hrastnik, Brežice -Pomurje. V tem krogu je prosta Velika Nedelja.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA KEGLJASKA LIGA - ŽENSKE
2. KROG: Komcel - Drava DETA Center.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD - MOŠKI
4. KROG: Drava DETA Center - Gašper Korotan (sobota 17.30)
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 2. KROGA: Ptuj - Sobota (sobota 17.00), Edigs Mengeš - Maribor Finea, Tempo Velenje - Krka, Melamin Kočevje - Ilirija.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Fužinar Interdiskont - Ptuj, Ilirija - Muta, Iskra Avto-elektrika - Ljubljana, Arrigoni Izola - Kajuh Slovan, Šenčur - Logatec.
Kasaštvo • V Ljutomeru zaključek sezone
Na ljutomerskem hipodromu se v nedeljo zaključuje letošnja kasaška sezona. Tokrat bodo najpomembnejšo preizkušnjo imeli dveletni kasači, ki se bodo pomerili za naslov državnega prvaka. V sedmih točkah sporeda bo nastopilo 82 kasačev, zadnji letošnji tekmovalni dan na slovenskih hipodromih pa si bo ogledal tudi predsednik RS dr. Danilo Türk. Pričetek ob 14.00 uri.
DK, NŠ
Denis Halilovič (Saturn):
»Včeraj še pri -1 oC, danes to sonce ...«
Mnogi ljubitelji nogometa se še dobro spomnijo Denisa Haliloviča, visokega igralca obrambne ali zvezne vrste, ki je v lanski sezoni branil barve Drave, letos pa je prestopil v vrste ruskega prvoligaša Saturna. Srečali smo ga na nedeljski tekmi na Ptuju, kjer sta se merila dva njegova nekdanja kluba: CM Celje in Labod Drava. "Tukaj imam veliko prijateljev, dobro smo se razumeli in sem z veseljem prišel pogledat ta dvoboj," je v uvodu povedal 23-letni nogometaš, ki nam je nato opisal, kako je sploh prišlo do prestopa v Saturn: "Pri Dravi sem dobro sodeloval s takratnim trenerjem Ljubinkom Drulovičem, ki me je seznanil z nekaterimi nogometnimi menedžerji, ti pa so ocenili, da bi se lahko poskusil v ruski ligi. Tako je hitro prišlo do dogovora."
Kako pa si se znašel v Rusiji, kjer tujce v nogometnih klubih sprejemajo precej zadržano? "Na začetku mi ni bilo lahko, prilagajanje je bilo kar težko. A sem verjel v svoje sposobnosti in se postopoma dokazal trenerju. Sedaj je ta faza prilagoditve mimo in dobivam vedno več priložnosti za igranje. Moram pa povedati, da je ruska liga izjemno kakovostna, igra poteka hitreje," je kratko primerjavo s slovenskim nogo-
metom naredil Halilovič. Le-ta je doslej zbral sedem nastopov za svoj novi klub (odigranih je bilo 24. krogov 1. ruske lige), v 17. krogu pa je v gosteh proti ekipi Kuban Krasnodar (0:2) dosegel tudi prvi zadetek. "Trenutno zasedamo 9. mesto, s tem dosežkom pa so moji delodajalci zelo zadovoljni." V 1. ruski ligi sicer nastopa 16 klubov, na vrhu pa so sami mednarodno uveljavljeni velikani: Rubin Kazan (Liga prvakov), Spartak Moskva, Zenit St. Petersburg (lanskoletni zmagovalec evropskega pokala), CSKA Moskva (Liga prvakov), Lokomotiva ...
Denis je štiri proste dneve izkoristil za let v Slovenijo, kjer sedaj obiskuje domače in prijatelje. "Še včeraj (v soboto, op. a.) sem v Rusiji pred letom v Slovenijo zmrzoval pri minus eni stopinji, tukaj pa je tako krasno vreme, da se bom kar težko vrnil nazaj. Sicer pa sem zelo zadovoljen z vsem, kar sem doslej doživel pri Saturnu. Prav zaradi tega pričakujem, da bom v Rusiji ostal do izteka pogodbe, to je do konca leta 2011," je zaključil Halilovič.
Za dežjem vedno posije sonce, v takšnem in drugačnem smislu, bi lahko na kratko strnili vtise po pogovoru z Denisom.
Jože Mohorič
Denis Halilovič je v nedeljo na Ptuju obiskal nekdanje soigralce.
Mali nogomet • DMN Lenart
B - liga
A - liga
Rezultati 5. kroga (4. 10., Pernica, organizator: ŠD Pernica): ŠD
Pernica - KMN Sv. Trojica 3:18 (1:7), Bavaria-It-Pernica - ŠD Kenguru Ilkos 4:5 (1:3), ŠD Žerjavci - DMNR Sandb. Faž-vartom 1:1 (1:1), ŠD Selce -KMN Vitomarci 2:10 (2:4), KMN Sv. Trojica II - KMN Slovenske gorice 1:2 (1:0), KMN Cerkv. G. pri Antonu ml. III - Rdeči vragi 3:0 (0:0).
1.	SV. TROJICA	5	4 0	1	56:12	12
2.	-PERNICA	5	3 1	1	22:13	10
3.	CERKV. ml.III	4	3 10	14:7	10
4.	KENGURU-ILK.	4	3 0	1	23:11	9
5.	VITOMARCI	4	3 0	1	17:8	9
6.	DMNR SANDB. 5	2 2	1	18:16	8
7.	RDEČI VRAGI (-1) 5	2 1	2	21:16	6
8.	ZAVRH - VET.	4	2 0	2	15:13	6
9.	SLOV. GORICE	5	2 0	3	10:20	6
10.	ŠD ŽERJAVCI	5	12	2 12:21	5
11.	SV. TROJICA II	5	1 0	4 17:33	3
12.	ŠD PERNICA	4	0 1	3 13:33	1
13.	ŠD SELCE	5	0 0	5 11:46	0
Rezultati 5. kroga (4. 10., Voliči-na, organizator: ZGD Slik. Goričan):
ZGD Slik. B. Goričan - ŠD Vitomarci 6:0 (3:0), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Trnovska vas 5:5 (1:3), KMN Mo-bicom - KMN Sv. Trojica Legija 5:4 (3:3), ŠND Old boys ml. - ŠD Zavrh 6:3 (5:2), Orfej - KMN Sv. Ana ml. 4:4 (3:3), KMN Remos Gradb. Anžel - M-trgovina Lormanje 5:8 (1:4).
1.	M-T. LORMANJE 5	5	0	0	36:18	15
2.	SV. ANA ml. 5	3	1	1	35:19	10
3.	ŠD ZAVRH 5	3	1	1	22:14	10
4.	SLIK. GORIČAN 5	3	0	2	22:22	9
5.	CERKV. LOTOS 5	2	1	2	29:39	7
6.	KMN MOBICOM 5	2	0	3	27:21	6
7.	SV. TROJICA-L. 5	2	0	3	23:20	6
8.	OLD BOYS ml. 5	2	0	3	21:30	6
9.	TRNOVSKA VAS 5	1 2	2	25:26	5
10.	KMN REMOS 5 2 0 3 14:19 5
11.	ORFEJ 5 113 13:26 4
12.	VITOMARCI (-1) 5 1 0 4 11:24 2
UR
Ptuj • Tiskovna konferenca Zavoda za šport
»
Najemnine bodo minimalne!
«
V sredo je bila v prostorih Zavoda za šport Ptuj tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali v. d. direktorja Zavoda Marjan Lenartič, predsednik Sveta Zavoda mag. Stanko Glažar in predsednik Športne zveze MO Ptuj' Fredi Kmetec. Na nj'ej' so podrobneje predstavili aktivnosti teh ustanov v letošnjem letu, obenem pa razgrnili nekatere načrte za bližnjo prihodnost.
„Poleg različnih prireditev mladih, ki so predstavljeni v publikaciji športa mladih, Zavod za šport Ptuj koordinira in organizira različne prireditve, kot so Hura prosti čas, Naučimo se plavati, Športni vikend Ptuja ... Med drugimi prireditvami se lahko pohvalimo z najmnožičnejšim kolesarskim maratonom v Sloveniji, ki ga organizira KK Perutnina Ptuj, posebej lahko omenim izredno kvaliteten plavalni miting v Termah Ptuj, tukaj so še številne prireditve na in ob Ptujskem jezeru, na kartodromu v Hajdošah in v številnih drugih objektih v upravljanju Zavoda za šport Ptuj," je povedal Marjan Lenartič in izpostavil tudi vse kolektive in posameznike, ki so v preteklem letu dosegli dobre rezultate.
»Letos precej novih terminov«
„Med glavne aktivnosti Športne zveze v tem času sodi ukvarjanje s problematiko pokritih vadbenih površin. Po dogovoru z Zavodom za šport, MO Ptuj in ravnatelji OŠ so klubi letos pridobili kar nekaj novih terminov; med drugim ŽOK Ptuj 3, TK Terme Ptuj 6, NTK Ptuj 1, JK Drava 4, AK Ptuj 4, ŠD Grajena 5, DTV Partizan
2,	PK Ptuj 1, Badminton klub 2, RK Drava 2, PK Ptuj 6, KK Ptuj
3,	Karate do klub 4, NŠ Poli Drava 3, KK Perutnina Ptuj in OK Kurent 1 nov termin. Sicer je teh terminov še vedno premalo, zato se veselimo novih načrtovanih objektov ob OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika," je v nadaljevanju povedal Fredi Kmetec in dodal, da spremljajo težave klubov in društev.




Foto: Črtomir Goznik
Marjan Lenartič, mag. Stanko Glažar in Fredi Kmetec.
Številne nove športne površine na različnih krajih v MO Ptuj
Še najizčrpnejši je bil mag. Stanko Glažar, ki je predstavil aktivnosti Sveta Zavoda za šport Ptuj. „Svet združuje vse segmente športa. Na začetku leta smo sprejeli program aktivnosti na področju športne infrastrukture, na področju projektov in drugih aktivnosti, ki jih vodita Zavod za šport in Športna zveza. Z veseljem ugotavljamo, da smo vse načrtovane aktivnosti realizirali. Poleg dodatnih terminov v OŠ smo s pomočjo MO Ptuj dobili številne nove ali obnovljene športne površine na različnih krajih v MO Ptuj: ŠD Grajena je obnovilo objekt, v Podvincih se gradi pomožno nogometno igrišče, v Velovleku je nastalo novo igrišče, pridobiva se dokumentacija za igrišče v Kicarju, MO ima pogodbo s ČS Jezero in Spuhlja, da se bo v bližnji prihodnosti tam uredil športni park, Mestni stadion bo razsvetljen ... Glede slednjega je bilo veliko vprašanj: prvotni projekt je predvideval izgradnjo reflektorjev na 40 metrov visokih stebrih, kar
je Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine zavrnil, sedaj pa je v pripravi nov projekt za 23 visoke stebre. To naj bi zadostilo pogojem omenjenega zavoda. Če bo tako, bi lahko delo začeli še v tem letu," je povedal mag. Glažar.
»Ali bodo sprejeli sindikalne cene ali ...«
Lep del tiskovne konference je bil namenjen pojasnilu o najemninah za športne objekte, ki so v lasti MO Ptuj. „Dolgo časa je bilo udejstvovanje na teh igriščih zastonj, to pa po spremenjeni zakonodaji ni več možno. Mestni svet je že sprejel sklep o nadomestilih za uporabo teh objektov in ga bo po dogovorih s Športno zvezo in klubi začel izvajati na začetku prihodnjega leta. Gre za minimalna zneske, ki se bodo klubom nadomestili v obliki povečanih dotacij iz proračuna MO Ptuj," je zagotovil mag. Glažar in pojasnil, zakaj klubom najemnin ni bilo potrebno začeti plačevati že 1. avgusta letos, kar je bil prvoten sklep: „V prvotnem sklepu niso bile zajete vse športne površine. Vemo, da
Atletika • Mnogoboj za osnovne šol
Znova jesenski mnogoboj
Prejšnji teden je atletsko jesen obogatil prvi osnovnošolski mnogoboj, ki se ga je udeležilo 115 otrok iz osnovnih šol Ljudski vrt, Mladika, Olge Meglič, Breg in Destrnik, sicer pa so bile k udeležbi vabljene vse šole Spodnjega Podravja. Gre za ponovno obujen skupni projekt Zavoda za šport Ptuj in Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj v okviru projekta nacionalnih športnih šol - šport za otroke in mladino.
Učenci so tekmovali v treh različnih starostnih kategorijah: 4. in 5. razred, 6. in 7. razred ter 8. in 9. razred. Mnogoboj je zajemal štiri discipline: tek na 60 metrov, skok v daljino, met žvižgača (orig. vortexa) in tek na 300 oziroma 400 metrov za starejši skupini.
Najboljšim v kategoriji deklic osmega in devetega razreda, Petri Lozinšek, Melani Hentak in Larisi Popošek, je medalje podelila Nina Kolarič.
športniki uporabljajo tudi dvorani Center in Gimnazija, ki sta v lasti Ministrstva za šolstvo in šport. V drugem sklepu smo sedaj zajeli vse površine, istočasno pa smo podaljšali rok, ko bo ta sklep stopil v veljavo. O teh ukrepih smo že dalj časa opozarjali klube, tako da so bili seznanjeni z dogajanjem. Sedaj se bodo morali sami odločati, ali bodo uporabljali te površine po neke vrste sindikalnih cenah, ki so ponujene, ali pa bodo iskali dvorane drugje."
Vsi trije sodelujoči na tiskovni konferenci so podali optimistične napovedi glede reševanja težav s pokritimi vadbenimi površinami v MO Ptuj v bodoče: pogodba o gradnji telovadnice pri OŠ Ljudski vrt je že podpisana - končana naj bi bila 30. julija naslednje leto, v zaključni fazi pa je tudi priprava dokumentacije za gradnjo montažne dvorane pri OŠ Mladika. Tukaj bo uporabljen model javno-zasebnega partnerstva: nosilec je znani ptujski kolesar Aldo Ino Ilešič, eden od partnerjev pa tudi boksar Dejan Zavec. Vložek MO Ptuj je zemljišče, v zameno pa bo dobila večletno uporabo dopoldanskih terminov za OŠ Mladika.
Jože Mohorič
Kot sta povedala poklicna trenerja iz atletskega kluba Go-razd Rajher in Aleš Bezjak, je tekmovanje potekalo v pravem športnem duhu, polnem napetih trenutkov na vsakem tekmovališču, največ zanimanja pa je pritegnila disciplina metanja žvižgača (vortexa), ki je od letošnjega leta uradna zamenjava za met žogice. Ob tem je Rajher pojasnil, da »gre za novo učno sredstvo za učenje metov, način metanja tega orodja pa se približuje načinu metanja kopja, ima pa še to zanimivost, da med letom oddaja zvok kot piščalka in ponuja dodaten motivacijske efekt«.
Medalje najboljšim je podelila olimpijka Nina Kolarič.
Rajher in Bezjak sta razkrila, da za zimsko sezono že pripravljata lani začeto tekmovanje v zimskem mnogoboju v dvorani. V načrtu sta dve takšni tekmovanji - prvo v januarju in drugo marca.
Uroš Esih
rtomir Goznik
Foto: UE
Kuharski nasveti
Orehi
Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja, tako kot mandlji pistacije, lešniki, arašidi in še drugo manj znano sadje. Navadni oreh in oreh pekan (imenovan tudi ameriški oreh) sta tesna sorodnika in zaradi njune bolj ali manj razbrazdane površine ju težko olupimo. Le svežim, oziroma mlečnim orehom olupimo tanko, grenko kožico, preden jih jemo ali jih uporabimo za toplotno obdelavo.
Oreh je bil že v drugem stoletju pred našim štetjem pomemben vir hran. Doma je v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem, uspešno pa ga gojijo tudi pri nas. Evropski oreh ima debelejšo zunanjo lupino, ki je močno nabrazdana, vsebuje veliko olja, zato je še posebej primeren za uporabo pri pripravi slaščic. Tako imenovani ameriški oreh pekan ima tanjšo lupino, ki je manj nabrazdana in manj debela, v kuhinji pa ga uporabljamo kot navadni oreh.
Večji pridelovalci orehov orehe po obiranju operejo v žičnatih bobnih ter jih z dehi-driranjem temeljito osušijo, da odstranijo odvečno vlago iz lu-ščin ali jedra in tako preprečijo nastajanje plesni ali temnenje. Osušene orehe belijo v raztopini in nevtralizirajo. Na ta način postanejo orehi svetlejši in brez lis. Oluščena orehova jedrca skladiščimo v komori pri temperaturi od -4 C do 1 C pri natančno določeni relativni vlagi, žarkost orehovih jedrc pa preprečijo z uporabo antioksi-dantov.
Orehi so v kuhinji dragocen in nepogrešljiv dodatek za različne kruhe, kolače in sladke omake. Pogosto jih uporablja-
Foto: Martin Ozmec
mo kot nadeve pri pekovskem pecivu in poticah. Danes jih vse pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slanih jedi in v kombinaciji z zelenjavo in nekaterimi vrstami mesa. Ker vsebujejo veliko maščob, lahko z njimi nadomestimo olja, ki so potrebna za pripravo posameznih omak, le da postopek priprave nekoliko spremenimo.
Orehova jedrca so precej oljnata, zato jih moramo pred mletjem preizkusiti in v receptu temu primerno prilagoditi navedeno količino maščob. Starejše jedrca so včasih grenka, zato jih pred uporabo preberemo in grenka ali žarka izločimo. Orehov ne shranjujemo zraven močno dišečih živil, saj se navzamejo vonja in se hitreje kvarijo. Neolupljene hranimo na suhem, zračnem in hladnem prostoru do 3 mesece, oluplje-ne pa v tesno zaprtih posodah v hladilniku ali zamrzovalniku do 6 mesecev.
Iz orehov so po svetu znane številne jedi. Tako v Rusiji pripravljajo mrzlo pečeno ali kuhano postrv v orehovi omaki, v Ameriki poznajo solato iz rdeče pese in orehov, prav tako smetanovo juho izboljšajo s sesekljanimi orehi, značilna in okusna je tudi pečena kokoš, ki jo premažemo z različnimi premazi, v katere damo manjšo količino fino mletih orehov, pripravljajo pa tudi mesni sir z orehi. Francija pozna številne sladke jedi. Tako pripravljajo orehov kolač, sladke testne žepke z orehovim nadevom in pito z mešanico orehov in rozin. V Italiji orehe
Tačke in repki
Oblike fizioterapije pri zdravljenju malih živali III.
V zadnjem prispevku o fizioterapevtskih tehnikah bom opisal metode, ki tudi v veterinarski medicini dobivajo vedno večjo veljavo.
Fototerapija pomeni zdravljenje s svetlobo. Tu gre predvsem za zdravljenje oziroma terapijo z ultravijoličastimi žarki, kar pogosto uporabljamo predvsem v dermatologiji in pri zdravljenju odprtih in nesteril-nih ran. Za pospeševanje celjenja ran je vedno bolj v uporabi laser, prav tako za zdravljenje čirov, preležanin, nevroloških okvar in podobnih težav.
Elektroterapija je zdravljenje z električnim tokom, ki ga uporabljamo za krepitev oslabelih in atrofiranih mišic,
kombinirajo s kandiranim sadjem, najpogosteje z limonami, in tako pripravljajo biskvitni kolač s kandiranimi limonami in orehi, okusne pa so tudi pečene paprike z orehi.
Pri nas iz orehov najpogosteje pripravljamo drobno pecivo oziroma različne piškote. Nekatere pripravimo tako, da že del osnovnih sestavin nadomestimo s fino sesekljanimi ali mletimi orehi, drugo skupino pa nadevamo ali polnimo z orehovimi nadevi. Uporabljamo jih tudi kot nadeve pri kvašenih vrstah testa, kot so potica, kvašeni rogljički, dobrodošli so tudi pri izdelavi slaščic iz krhkega testa. Zraven drobnega peciva jih pogosto uporabljamo pri pripravi pit, po okusu pa se orehi lepo podajo k čokoladi in kavi, zato jih pogosto kombiniramo s temi sestavinami ali orehove slaščice ponudimo zraven kave.
Če želimo natančno zaznati okus orehov, si pripravimo orehove kroglice, ki jih pripravimo iz 15 dekagramov fino zmletih orehov, dodamo enako količino sladkorja v prahu, narahlo premešamo in dodamo nekaj kapljic vode ali poljubnega ne preveč aromatičnega likerja. Tekočine dodajamo v kapljicah - le toliko, da dobimo trdo testo. Iz mase oblikujemo kot oreh velike kroglice, jih pomočimo v ogreto čokolado, in ko se čokolada do polovice strdi, jih povaljamo v ne grenkem kakavu. Tako pripravljene ponudimo zraven popoldanske kave.
Za popoldansko kavo si lahko pripravite tudi kvašene rogljič-ke z orehovim nadevom. Izdelamo jih tako, da pripravimo ne pretežko kvašeno testo, tako da pristavimo 5 dekagramov kvasa v toplo mleko z malo moke in malo sladkorja ter pustimo, da vzhaja. Nato posebej prese-jemo pol kilograma gladke in pol kilograma ostre moke. Moki dodamo pol žličke soli, 3 žlice kristalnega sladkorja, 2 do 3 rumenjake in prisipamo vzhajan kvasec ter po potrebi prilivamo
toplo mleko. Ko dobimo grobo testo, dodamo 12 dekagramov staljene margarine ali masla in 1 žlico ruma. Testo temeljito zgnetemo, pustimo vzhajati, vzhajano razdelimo na enako velike kupčke, jih skroglamo in ponovno vzhajamo. Vzhajane razvaljamo in nadevamo z orehovim nadevom.
Nadev pripravimo iz 30 de-kagramov mletih orehov, ki jim dodamo sladkor po okusu, vanilijin sladkor, malo masla in jih poparimo z 2 decilitroma vročega mleka. Nato dodamo še trd sneg 2 beljakov, ki smo mu dodali 2 žlici sladkorja. Pečemo pri 200 stopinjah C 15 do 20 minut. Preden ponudimo, potre-semo s sladkorjem v prahu.
Orehova torta
Testo: 8 jajc, 21 dag sladkorja, 21 dag orehov, 7 dag drobtin, malo ruma, da drobtine navla-žimo, mleti klinčki in mleti cimet.
Najprej namočimo drobtine v rumu. Posebej ločimo rumenjake od beljakov, k beljakom dodamo sladkor in stepemo trd sneg. Rumenjake penasto ume-šamo, dodamo drobtine, orehe in začimbe ter vse sestavine primešamo k snegu. Vsipamo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, in pečemo pri 190 stopinjah C 30 do 35 minut.
Krema: 15 dag sladkorja, 1 vanili, 3 jajca, 20 dag masla, 15 dag čokolade, 2 žlici ruma.
Cela jajca damo v primeren lonec, jih razžvrkljamo s sladkorjem, postavimo nad drugi lonec z vročo vodo in stepamo, da postane krema gosto tekoča. Nato jo damo hladit in med hlajenjem večkrat premešamo. Posebej penasto umešamo maslo, dodamo staljeno čokolado in postopoma dodajamo v ohlajeno kremo.
Pečen biskvit dobro navlaži-mo z mešanico ruma in vode (1,5 dl vode, 1 dl ruma) in premažemo s kremo. S kremo torto tudi okrasimo.
Vlado Pignar
za stimulacijo delovanja mišic, za sprostitev mišičnih krčev. Pri nas uporabljamo poseben aparat z več elektrodami, ki jih namestimo na pacienta, na obolelo okončino in z impulzi stimuliramo kontrakcije mišič-nine. Pacient mora biti sociali-ziran, saj je elektroterapija lahko neprijetna za samosvojo ali plašno žival.
V zadnjem času v naši Veterinarski bolnici s koristjo uporabljamo magnetoterapijo. Gre za uporabo pulzirajočega magnetnega polja, pri čemer
magnetno polje nizkih frekvenc prodira skozi vsako celico organizma in pospešuje pre-krvavitev, celično presnovo in dovod kisika v celice. Indikacije so kronična bolečinska stanja, šepanja, težave lokomotornega aparata in še vrsta drugih. Pacient enostavno počiva na posebni blazini in je izpostavljen delovanju magnetnega polja. Slabost je v tem, da je potrebno terapijo ponavljati vsaj 5 do 7 dni, kar pomeni kar precejšno angažiranje lastnika živali. Tudi žival mora biti socializirana in pripravljena sodelovati, saj mora med terapijo mirovati na blazini 15 do 30 minut.
Dalj časa že uspešno uporabljamo protibolečinsko terapijo s protibolečinskim aparatom ritmscenar. Aparat so razvili ruski znanstveniki in je bil sprva namenjen uporabi pri vesoljskih poletih. Zaradi vsestranskosti in učinkovitosti je v deželah zahodne Evrope vedno bolj v uporabi v protibolečinski terapiji ljudi in živali. Uporabljamo ga za terapijo bolečine, akutnih in kroničnih bolečinskih stanj predvsem na področju hrbtenice, sklepov in tudi trebušnih organov. Aparat vpliva na energetsko stanje organizma
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in vrača organizem in imunski sistem v normalno fiziološko delovanje. Terapije potekajo enkrat dnevno nekaj dni zaporedoma, in ker je aparat mobilen in ga uporablja veterinar, je tudi pacient bolj umirjen in lahko se tudi prestopi oziroma zamenja položaj. Učinki terapij so pogosto prav neverjetni.
V treh zaporednih prispevkih sem skušal obdelati uporabo fizikalne terapije pri naših malih ljubljenčkih. Vsekakor dobiva ta oblika zdravljenja vedno večjo veljavo, podobno kot v humani medicini. Pacienti po težkih operacijah in poškodbah veliko hitreje napredujejo z uporabo omenjenih fizioterapevtskih metod. Omejitve so edino pri samih živalih, ki morajo biti toliko socializirane, da sodelujejo pri zdravljenju, in seveda pri lastnikih, ki se morajo vsakodnevno angažirati in pripeljati žival na terapije. Seveda je pri uporabi važen tudi finančni moment, cena zdravljenja, ki jo pred začetkom vsekakor predstavimo lastniku in se pogovorimo tudi o pričakovani učinkovitosti oziroma uspehu terapije. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v vinotoku
yes cvetoč ter poln zorečih jesenskih plodov se je v prijetno topli in sončni jeseni pričel barviti jesenski mesec vinotok, ki bo v nadaljevanju skozi vse daljše in hladnejše noči že lahko presenetil z zgodnjimi jesenskimi slanami, ko se bo narava pričela odpravljati k zimskemu počitku, v jesenski megli in deževju pa bo svojo barvito podobo spremenil v hladnejšo sivino.
Vsa vrtna opravila v oktobru prilagodimo temu prehodnemu obdobju, ko z vrta poberemo dozorele pridelke in pospravimo z njih ostanke, s čimer se zaključuje vrtnarjevo leto. Se pa s setvami in nego prezimnih vrtnin ter jesenskim sajenjem drevnin in trajnic ter predzimsko obdelavo zemlje že prično priprave na novo vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU pobiramo v jeseni dozorelo sadje ter opravimo trgatev grozdja, saj je tiso, ki je dozorelo v vinotoku, najslajše. Grozdje, namenjeno za zobanje, lahko pustimo na trti nepotrgano, zavarujemo pa ga z mrežo, da ga ne po-zobljejo ptiči. Z dreves in po tleh poberemo neuporabno, nagnito ter suho sadje in ga uničimo, da preprečimo prezi-mitev sadnih bolezni na njem. V drevesnih krošnjah v času dozorevanja listja in lesa ne počnemo ničesar, ko pa bo odpadla polovica listja z drevesnih krošenj, ga pod drevesi, ki so med letom obolevala zaradi sadnega škrlupa, pograbimo in sežgemo, drevo pa poškropimo z enim od bakrenih pripravkov, da uničimo zimsko zalego sadnega škrlupa.
Vrtnim jagodam oplevemo obrobne, od črne pegavosti napadene liste, živice ter cvetne popke, zrasle po zadnji letni pletvi v avgustu. Jagodno rozeto z zdravim listjem pustimo, da nemoteno naprej asimilira in si nabira moč za naslednjo vegetacijo.
V	začetku oktobra pričnemo priprave za jesensko sajenje sadik sadnega drevja. Jesensko sajenje ima nekaj prednosti, ker pozimi v zemlji, kjer pod snežno odejo ne zmrzuje, korenine ne mirujejo, s črpanjem vode in hranil iz zemlje pa sadiko pripravijo, da prične spomladi brsteti sočasno z odraslim sadnim drevjem. V jeseni sajene sadike prvo leto bolje rastejo, v razvoju pa pridobijo najmanj poldrugo leto vegetacije. Sadimo jih v košaro iz žičnega pletiva, da korenine zavarujemo pred voluharji, nadzemne dele sadike pa ovijemo, da jih zavarujemo pred poškodbami glodalcev.
Pri nadomestni saditvi sadnega drevja in okrasnih drevnin zaradi enostranske izčrpanosti in okuženosti zemlje zaradi nekaterih koreninskih bolezni naj si ne sledi ista sadna vrsta, kot je bila predhodna. V primeru nadomestne saditve iste sadne vrste pa ob pripravi sadilne jame, ki naj bo izkopana ter prezračena najmanj tri tedne pred sajenjem, zemljo zamenjamo.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo pletev in odstranjevanje odcvetelih cvetov, poškodovanega listja in poganjkov enoletnic, dokler jih ne prizadene jesensko mrazovje. Takrat jih s korenino vred izpulimo, razsekljamo ter kompostiramo. Vrtnic prve slane ne poškodujejo in cveto pozno v jesen. V toplih jesenskih dneh, ko se nadaljujeta rast in razvoj cvetnih popkov, smo pozorni na pojav listnih uši, zato jih že ob prvem pojavu uničimo. Vlončenih, pred pozebo občutljivejših okrasnih rastlin še pred trenutkom, ko bi do pozebe prišlo, v zavetišče ne selimo, smo pa pozorni na morebitne pojave rastlinskih bolezni in škodljivcev, da jih uničimo, dokler so rastline še na prostem, v zimovnik pa prenesemo zdrave.
Z ZELENJAVNEGA VRTA do prvih jesenskih slan, pobiramo toplotno zahtevnejše vrtnine: paradižnik, paprike, jajčev-ce, kumare, bučke, stročji fižol ter poletne solatnice. Zgodaj spomladi posejan korenček, rdeča pesa, koleraba in druge so dorasli in dozoreli. V zemlji prezorele prično propadati, zato jih pravočasno pospravimo. Kasneje sejane korenovke in ka-pusnice, ki so še v fazi rasti, pospravimo iz primerno suhe zemlje, četudi jim bo cimo že posmodila slana. Do sredine oktobra še lahko sejemo špinačo in motovilec ter sadimo zimski česen in čebulček.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 9. oktobra - IS. oktobra
9 -petek m	10-sobota m	11-nedelja	12-ponedeljek
13-torek	14- sreda é	15-četrtek	
Dejstvo je le eno -banke so vedno bolj pod vodo (II. del)
V ZDA imajo (poenostavljeno povedano) svoj jamstveni sklad za primere stečajev bank in garancije bančnih vlog. Imenuje se FDIC - Federal Deposit Insurance. Institucija bdi nad bankami in stalno pregleduje, če so kapitalsko in likvidnostno ustrezne. Sklad svoja sredstva prejema od bank in v primeru najhujšega tudi od države. V FDIC so naredili tudi zloglasni "stres test" bančnega sektorja v ZDA in danes je jasno, da so marsikaj prikrili in zamolčali. Test bank je pokazal, da je večina teh kapitalsko ustreznih in lahko prebrodi poslabšanje stanja. Spet se lahko vprašamo, zakaj potem te banke ne posojajo denarja, ampak ga, kolikor je le možno, akumulirajo. Odgovor je jasen. Zadnje poročilo ocen FDIC-a o stanju bank v ZDA je zelo porazno. Ocena A+ pomeni število bank, ki so v dobrem stanju, ocena F pa število bank na robu propada oz. v stečaju ali pred njim. Pred propadom te banke lahko reši prevzem, kar je lahko razlog, da ostale banke akumulirajo kapital, vendar niti teoretično ne morejo kupiti vseh bank, saj s prevzemom "kupijo" tudi vse izgube prevzete banke. Obdobja - periode so trimesečja od sredine lanskega leta do sredine letošnjega leta. Število bank "na robu" vztrajno narašča, medtem ko število kapitalsko ustreznih bank, predvsem z oceno A+, močno upada. Banke se te slike zavedajo in se je bojijo, saj stečaj večjega števila manjših bank predstavlja večji šok kot stečaj banke Lehman Brothers. Da v najhujšem primeru in množičnem stečaju manjših bank lahko pride na vrsto še močnejši kreditni krč, ni potrebno posebej poudarjati. Pričakuje se stečaj okrog 1000 bank, obdobje pa je žal nepredvidljivo.
Za sanacijo (oz. trenutna velikost luknje v bančnem sektorju), in to samo za banke, ki se nahajajo v oceni F - banke potrebujejo 13,2 triljona USD oz. skoraj celoten BDP ZDA, ki znaša okrog 14 trilijonov ameriških dolarjev (za informacijo, sveženj pomoči bankam v lanskem letu je znašal 0,7 trilijona USD, gospodarstvu približno enako. ZDA so z vsemi svežnji pomoči v obdobju krize namenile približno 2 triljona USD). Številke, ki so zamolčane javnosti, so naravnost grozljive!
Vreča denarja FDIC se zaradi stečajev bank zmanjšuje in podatek o tem, koliko denarja je še na voljo za pokrivanje bančnih vlog, seveda kaže enako grozljiv obraz. Po nekaterih podatkih je denarja popolnoma zmanjkalo. Marca 2008, ko je sledil propad prve velike banke Bear Stearns, je začel fond hitro usihati. Že pred krizo je bila količina denarja za pokrivanje vlog premajhna, konec leta 2008 pa je padla (do takrat je propadlo 25 bank) na popolno nesposobnost pokrivanja vlog.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Reka življenja
Vprašanje: Zanima ne, kako naj človek razmišlja pozitivno, če ima kljub napornemu tempu še veliko težav. Prosim, da napišete malo več o tem.
Odgovor: Danost človeka pred drugimi živimi bitji na tej preljubi Zemlji je dar govorjenja in svobodna volja, po kateri se odloča, kaj mu je prioriteta in kaj lahko počaka. Seveda je res, da ima vsak tudi neke omejitve in prednosti. Vodnarjeva doba uči prepoznavanje med duhovnim in materialnim in zgraditi most med tistim, kar mora človek še spremeniti. Že stara ljudska modrost pravi, da mora človek pometati pred svojim pragom. Prav blagodejno bi bilo, da bi si znali vzeti čas zase in razmišljati pozitivno. Zakaj je to pomembno? Predvsem zaradi tega, ker imajo misli neizmerno moč in tisti ljudje, ki imajo v sebi upanje, lahko naredijo veliko. Zamislite si, da je vse na tem svetu energija, ki je razdeljena na slabo in dobro. Če se človek ubada s slabim, se avtomatično preda pesimizmu in se mu dogajajo takšne stvari. Če pa najde v sebi moč in začne razmišljati pozitivno, se stvari korak za korakom obrnejo na bolje. Seveda je tu še en dejavnik - planetni vplivi, ki privedejo do slabše in boljše povezave. Vsekakor je treba stvari sprejeti in se potruditi. Umetnosti pozitivnega mišljenja se vsak uči dolgo časa in je večkrat na preizkušnji. Tisti, ki imajo veliko zdravstvenih težav, se morajo soočiti z njimi in jih sprejeti. Najtežje je tedaj, ko človek ne ve, kaj ga veseli in kaj je tisto,
na kar je lahko ponosen. Pogumno mora stopati naprej po svoji poti in uvideti svetle točke. Kreativne in umetniške dejavnosti so lahko tudi samopomoč v terapevtskem smislu. Vir navdiha je tudi narava in da si vsak vzame čas zase. Verjamem, da je tempo življenja takšen, da so povsod pritiski in da resnično ni lahko. Toda ravno sedaj je čas, da stvari obrnete v svojo korist, da dokažete sebi in drugim, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Največ lahko vsak sam naredi zase in zato razmišljajte o življenju pozitivno.
Šifra: Volk
Vprašanje: Ali bova z bivšim fantom še kdaj skupaj ali naj pozabim nanj?
Odgovor: Spoštovana bralka, tudi iz astrološke karte je moč razbrati vaše nezadovoljstvo in užaljenost. Zdi se, da se obremenjujete z nečim, česar niste predelali, in da si ustvarjate navidezne ideale. Nujno je, da v življenju znate reči bobu bob. Zakaj se ponižujete? Pravzaprav zato, ker ste v duši ranjeni in po-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
doživljate vzorce iz svoje preteklosti. Ste oseba, ki je zelo nežna in senzitivna in le s težavo odpuščate in pozabljate. Narediti boste morali prerez in ugotoviti, kaj je tisto, na kar ste lahko ponosni, ne pa hrepeneti po nečem, kar je del preteklosti. V življenju je tako, da so spomini tisti, ki oživijo prijetnosti. Prav gotovo slepi idealizem ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni in kar bi hranili. Bodite odprti za novo.
Po mojem mnenju ne veste dobro, kaj je ljubezen in kaj vam lahko podari. Prav gotovo ni niti dobro in še manj spodbudno, da vpletate v ta univerzalni jezik posesivnost in pretirana pričakovanja. Najti morate moč in energijo, da zasijete s talenti, ki so vam dani. Razpeti morate navidezna krila sreče in lebdeti nad tistim, na kar ste lahko ponosni. Jasno in glasno povejte svoje mnenje. Prav gotovo bivšega ne bo nazaj, kot ne bo princa na belem konju. Vaše
Duševno zdravje
Skrb ob zadnjih dogodkih
Gospodarska recesija in finančna kriza vse bolj kažeta zobe. Najbolj so na udaru ljudje z nizkimi osebnimi dohodki, ki tudi najhitreje izgubljajo službe, saj delajo za stroji, v tovarnah, v katerih se tudi niso pravočasno prilagodili novim razmeram na trgu in v katerih je bil denar vedno le za vodilne, ne pa tudi za tiste, ki ustvarjajo. Zadnji dogodki v Gorenju in Muri pa le kažejo, da imajo slovenski delavci vsega dovolj, da se niso več pripravljeni odrekati. Koliko nas lahko skrbijo vsi ti dogodki glede na to, da se kriza, kot kaže, v Sloveniji le še poglablja, ker vlada nanjo ni odgovorila pravočasno, socialno blaženje krize pa je le zgolj obliž, ki ne vodi nikamor, zanima Antona iz okolice Ptuja.
Spontani protesti delavcev seveda lahko skrbijo, saj tega nihče ne more kontrolirati, običajno so stavke načrtovane in pod vodenjem sindikatov, ki potem preko socialnega dialoga z vlado in delodajalci poskrbijo za dobrobit delavcev.
Dogajanje pri nas kaže dejansko na to, da vlada ni dovolj hitro reagirala na globalno krizo s sočasnimi ukrepi na vseh področjih in se je usmerila najprej le v socialno sfero in še to ne dovolj pretehtano, saj je primer Gorenja npr. po poročanju medijev pokazal, da so enako plačilo dobivali tisti, ki so delali, in tisti, ki so bili na čakanju, kar je svojevrsten absurd, saj je potem delo razvrednoteno in je protest delavcev logičen rezultat. Čudno je tudi to, da šele sedaj posega vlada v visoke zneske plačil raznih vodilnih v javnih podjetjih, sicer res tudi za nazaj, kar pa je po naših uzancah, kot kaže, sporno in nazadnje iz tega ne bo nič. In še bi lahko naštevali.
Toda pustimo sedaj to in se vrnimo k Antonovem vprašanju. Skrbi nas lahko dejstvo, da ko se takšni plazovi sprožijo, pride do neredov in odgovorov z represijo, to pa nas lahko pripelje v še večjo krizo.
mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
srce je ranjeno in zaklenjeno in oboje ste si povzročili sami. Prihodnost vam bo naklonjena in našli boste tisto, kar iščete. Včasih kdo potrebuje več časa. Ozavestiti morate, da vam nič ne manjka in da ste bitje Luči. Življenje ni vedno enostavno, toda vsaka zadeve se zgodi z razlogom, od vas pa je odvisno, ali jo sprejmete ali ne. Zrno resni-
ce je v tem, da ljubezen nikoli ne mine, tako najdite navdih, da greste korak za korakom naprej. Pot vam je jasno nakazana in najdite si sorodno dušo, s katero bosta objeta odšla čez poljane strasti. Vse dobro in lepo se imejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ptuj • Dijaki in njihov projektni teden
Tradicija in sodobnost z roko v roki
Dijaki in dijakinje Biotehniške šole Ptuj so v preteklem tednu spoznavali učno snov nekoliko drugače, kot so je navajeni sicer. Izvedli so projektni teden, ki so ga naslovili Tradicija in sodobnost z roko v roki. Zajeli so vsa področja človekovega življenja ter povezali dogajanje v preteklosti z današnjim časom. Veliko tega so lahko spoznavali s starih fotografij, ki so jih zbrali in razstavili.
Teme so jih zelo pritegnile in na predstavitvi v četrtek smo lahko ugotovili, da so z veseljem opravljali zastavljene naloge. Na prireditvi, ki so jo pripravili na Turniščah in sta jo prijetno povezovali dijakinji Petra in Tamara, so predstavili dejavnosti, ki so jih raziskovali v projektnem tednu. Spraševali so se, kako se razlikuje vzgoja v šoli in doma iz časov njihovih dedkov in babic in njih samih. Našli so hudomušnega dedka, ki je prijetno in zanimivo pripovedoval o svoji mladosti in šolskih letih.
Dijaki so ugotavljali, da se vsega vendarle ne da vselej naučiti v šoli, zato so pobrskali po strokovni literaturi, ki so jo uporabljali nekoč, iz literature pa so povzeli tudi statistične podatke o kmetijstvu nekoč in danes. Na ogledih so spoznavali različne vrtove našega podeželja, obnavljanje starih kmečkih hiš in rejo konj ter staro opremo za
konjske vprege. Dvorišče šolskega posestva na Turniščah so obogatili stari in sodobni kmetijski stroji, kjer so dijaki najbolje videli velik napredek pri razvoju kmetijske mehanizacije.
Nazorno so spregovorili o starih sortah jabolk, ki so jih razstavili v zelo lepo izdelanih pletenih košaricah, izdelkih ene od skupin na projektnem tednu, ki je spoznavala stare obrti.
Mamljivo so dišale jedi, kakršne so nekoč postregli ob trgatvi in mikalo nas je, da bi tudi mi kaj poskusili. Razstavili so nekaj vezenih prtič-kov, ki so jih izvezli sami. V projektni teden so se aktivno vključili tudi tisti dijaki, ki bolje obvladajo tuje jezike in s svojima mentoricama kar nekaj gradiva prevedli v nemščino in angleščino.
Prijetno, zabavno in razigrano pa so predstavili stara opravila, ob katerih se je nekoč zbralo več ljudi in so si pripravili prijetna druženja.
Videli smo, kako so nekoč
-	ponekod pa še tudi danes
-	pletli vence čebule, za zaključek predstavitve pa so »kožuhali« in po »kožuhanju« predstavili še splet ljudskih plesov in pesmi. Tudi sami di-
jaki so bili veseli in ponosni na opravljeno delo, zadovoljstvo pa je bilo čutiti tudi pri mentorjih ter ravnatelju dr. Vladimirju Korošcu.
V popoldanskem času so nekoliko skrajšano prireditev
ponovili za starše in tudi ti so bili navdušeni nad iznajdljivostjo, spretnostjo in nenazadnje sposobnostjo svojih otrok.
Dijaki in dijakinje Biotehniške šole
Foto: arhiv šole
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
:k-k-k
Na radijske postaje prihaja nova skladba Pike Božič Kontrecz romantično-zasanjanim naslovom in besedilom 'Med nama nekaj še živi'. Single se pridružuje skladbama 'Eno'in 'Zlomljena na tleh's Pikinega aktualnega albuma 'Shine', ki je izšel junija letos. Skladba govori o končani ljubezenski zgodbi, ki hkrati še vedno traja, vztraja in tli v srcih dveh oseb. Navdih za skladbo je resnična zgodba točno določene osebe, a hkrati zgodba mnogih. »Skladba govori sama zase. Naj bo vsem vodilo, da je ljubezen nekaj, kar je v nas vedno in povsod, in je nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi in kar imamo. Skrbno pazite na-njo!«pravi Pika in dodaja: »Vsak padec je samo priprava na nov polet.« Tudi za skladbo 'Med nama nekaj še živi' sta avtorja glasbe Pika Božič Kontrec in DC, besedilo je delo Pike in Davorja Božiča, aranžma pa DC-ja, ki deluje v okviru ameriškega kolektiva Defrost Music.
■k-k-k
Po skoraj letu dni premora se pevka in avtorica Mirna Reynolds vrača na slovensko glasbeno sceno s skladbo "Punčka iz porcelana", ki je zelo daleč od tega, kar smo bili od nje vajeni do sedaj. Poslušalcem je tokrat postregla z emocionalno balado, ki v sebi nosi prav posebno sporočilo. "Punčka iz porcelana" ni ljubezenska pesem, temveč zgodba ženske, katere življenje je zaznamovala ''vojna'' med staršema, ki se je še predobro spominja iz otroških dni. Gre za Mirnino iskreno izpoved, ki se bo zagotovo dotaknila mnogih, ki so žal doživeli podobno. Glasba in aranžma skladbe "Punčka iz porcelana" sta delo Domna Kumra, besedilo je napisala Mirna sama. H končni podobi novega projekta je prispeval tudi SoulGreg, ki je odpel spremljevalni vokal.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. katja fašink - moje življenje 9. sterepp - . ples v dežju 8. manca špik - 'poljub za lahko noč 7. jan plestenjak - pustil ti bom sanje 6. sebastian - polnoč 5. mambo kings - naj bo september ali maj 4. samuel lukas - greva k men domov 3. rebeka dremelj - le za kratek čas 2. gal gjurin - daleč 1. alya - brazil
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Sakura - nov album Jadranke Juras
Jadranko Juras poznamo vrsto let kot izjemno vokalistko, ki nas je navdušila že s prvencem, albumom Anima. Zdaj je na prodajnih policah njen drugi samostojni album, ki ima naslov Sakura.
Na albumu, ki je izšel pri založbi Sedvex, najdemo že znano pesem Drugače ne znam in zanimiv, speven in izviren skupek novih glasbenih kompozicij, ki so nastajale v sodelovanju s skrbno izbrano avtorsko ekipo.
Jadranka se tudi na tej plošči predstavlja kot vokalistka in obenem avtorica dela glasbe in besedil. Album je nastajal dlje časa, saj je Jadranka v vmesnem času sodelovala tudi z zasedbo Laibach, s katero je obredla lepo število koncertnih prizorišč na evropskih turnejah. Zdaj pa je ponovno čas za njeno samostojno glasbeno pot.
Po prvem singlu Drugače ne znam je ob izidu albuma Sa-kura novi single čutna skladba Podej naprej. »Priznam, da mi je težko opisati glasbo in občutke, ki so spremljali nastajanje te plošče, lahko rečem le, da se vse skupaj preprosto sliši skozi glasbo, ne more pa se slišati skozi besede. Avtorji na novi plošči so večinoma enaki kot na albumu Anima in neka-
teri novi (Lara Šiljevinac, Igor Matkovic). Zvok je bolj definiran in bližje sodobnemu, urbanemu zvoku r'n'b-ja, soula, v čemer se trenutno tudi najbolje
počutim, pravi, saj mi je ravno zvrst nu-soul najbolj pri srcu. Pesmi na albumu so pozitivne, optimistične, nekatera besedila so bolj družbeno angažirana
Foto: Jadranka Juras
Naslovnica albuma Sakura
oziroma opisujejo aktualno tematiko stanja, v katerem je svet trenutno,« o albumu Sakura pravi simpatična pevka.
Sicer pa Sakura v japonskem jeziku pomeni češnjev cvet, kar pa simbolno pomeni nov začetek. »Prav to pa ta album zame zagotovo je, a hkrati pomeni tudi neko nadaljevanje plošče Anima stilsko, vizualno in glasbeno (na Animi je bila pesem z naslovom Bushi, ki je govorila o belem češnjevem cvetu). Veliko je besednih simbolnih pomenov že na prejšnjem albumu. Gre pa tudi za Sakuro kot princip ženskosti, slutnjo o sreči, emblemu ljubezni ... V povezavi z budizmom je metafora za kratkoročno naravo življenja. Album vse to zaobjema - ljubezen, princip ženskosti, minljivost, slutnja ...« Sakura je torej v očeh Jadranke Juras nov začetek, princip ženskega pogleda na svet, ki ni zbanaliziran in osredotočen zgolj na moškega in ljubezen, temveč pogled ženske na svet v celoti.
MZ
Filmski kotiček
Slovenka
Vsebina: Saša je pri 19 letih iz rodnega Krškega odšla študirat angleščino v belo Ljubljano. Doma je pustila ločenega in osamljenega očeta, ki se komaj prebija skozi življenje, ki ga ni nikoli izživel. Dneve preživlja kot obešalnik v lokalni bezni-ci, kjer s prijatelji cuzajo pivo, modrujejo in bogu kradejo čas. Štiri leta kasneje je Saša sicer še vedno študentka, a tudi sodobna mobitel prostitutka za bogate stranke. Ker noče končati kot oče, ki je sicer edina oseba, ki ga ima rada, ves zaslužen denar vloži v kredit za nakup lastnega stanovanja. Stvari se zapletejo,
Slovenka
Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski
Režija: Damjan Kozole Scenarij: Ognjen Sviličic, Matevž Luzar in Damjan Kozole Žanr: drama Dolžina: 87 minut Leto: 2009
Država: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Nemčija
ker je Slovenija majhna in za njeno skrivnost počasi izve vedno več bližnjih ljudi, hkrati pa jo lovijo tudi zvodniki, ki jo hočejo prisiliti, da jim plačuje del dobička...
Slovenka je izjemno dobro narejen film, kjer ustreza prav vse. Od zgodbe, scenarija, režije, igre itd. Takšno skoraj popolno sinergijo vseh sestavnih delov filma redko vidimo tudi v svetovni kinematografiji, zato je film toliko večje presenečnje. Sodoben trend ročne kamere se odlično vklaplja v proračun filma, podajanje zgodbe na čim bolj realističen način in karakte-rizacijo likov. Tudi z vsebinskega stališča je film mojstrovina. Naslov sicer napačno obeta nekakšno eksploatacijo pomena besede 'Slovenka' v tipično balkanskem smislu in čeprav se tega pomena film v popolnosti nikoli ne znebi, je zgodba vseeno vse kaj drugega kot to.
Zgodba je večplastna. Lahko deluje kot prikaz krute in neuspešne tranzicije nekdanjih komunističnih držav v kapitalizem, kjer so osnovne človekove dobrine (imeti lastno stanovanje) nedosegljive vsem, ki pridno delajo in sledijo pravilom. Človek si lahko v kapitalizmu dostojno življenje zgradi le z moralno zelo oporečnim po-
četjem. Od tu je le en korak do druge plati zgodbe: izgubljenih sanj. Vsak mlad človek na pragu 20 let misli, da je nesmrten in da so vse možnosti v življenju odprte. Optimizma, ki ga ob tem preveva, je z leti vedno manj, dokler po 40. letu starosti na obletnice šole ne hodi več zato, da bi se pogovarjal, kaj bodo naredili iz sebe, temveč zato, da vidiš, kdo še diha. Glavna junakinja filma je to hladno streznitev, ko se zave, da je število njenih možnosti skrčilo na eno (življenje v domačem kraju, ki ni življenje, temveč pogreta smrt), doživela že pri triindvajsetih, kar režiser sijajno prikaže v zadnjem prizoru, ko se punca zave, da se je pripeljala in zaletela v slepo ulico. Mikavna neznana prihodnost ni več pred njo, temveč za njo.
Zgradba zgodbe je takšna, da film sloni ali pade na igri glavne igralke. Nina Ivanišin je čustveni in psihološki odklop mlade prostitutke, ki se v obupanem teku za sanjami vedno globlje zapleta v laži, odigrala odlično. Njena brezizrazna fasada, ki pa na nek način le izraža umiranje na obroke, je popolna. Ta vloga bi utegnila biti njena odskočna deska za obetavno kariero v tujini. Poleg nje se je v filmu končno do konca izrazil režiser Kozole, ki sicer od nekdaj rad snema filme o marginalnih družbenih skupinah, a nikoli s tako ganljivim občutkom. Mestoma morda kanček moti lesena igra kakšne stranske igralke, a ne toliko, da bi pokvarila vtis tega čudovitega filma. Vredno ogleda.
Matej Frece
SESTAVIL
EDI KLASINC
BRITANSKI POLITIK (TONY)
Štajerski TEDNIK
NASELJE PRI GORIŠNICI
NAS BIVŠI KOLESAR (ZVONE)
NAŠA NOVINARKA (MARIJA)
LENNONOVA VDOVA (YOKO)
ŠTEFKA COBELJ
FINSKI DIRKAČ F1 RAIKKONEN
REKA V
SIBIRIJI
NEMŠKA ALPSKA SMUČARKA (MARIA)
KANDIRANI POMARANČNI OLUPKI
SRBSKI PISATELJ KAPOR
DUŠA (LATINSKO)
F. IGRALKA WEST
ITALIJANSKI PESNIK BETTI
MODEL LADE
KUGA 20. STOLETJA
ČEŠKI FILMSKI REŽISER
IZR. POLITIK (ARIEL)
UPORABEN VIR VODE
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VULKANSKA KAMNINA
NEMŠKI MOTOCIKEL
NAŠA VIDEO UMETNICA ŠMID
EGIPČANSKI BOG RESNICE
AMERIŠKA STROJNICA
DROBEN LAS, DLAČICA
STOŽČASTO REZKALO
IN EVA
PEŠČENO MORJE
TRAVIČKA
ROKOMETASI-CA MAJCEN
GR. SVETA GORA
RUMENINA (STAR.)
REŠENJE Z ODKLETVIJO
PEVKA (ANIKA)
TRINIDAŠKI ŠPRINTER BOLDON
GL. MESTO KENIJE
IT. KIPAR (ALFREDO)
NAŠ PREVAJALEC (PAVEL)
INDONEZIJSKI OTOK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ITALIJANSKI OPERNI TENORIST CARUSO
KRAJ POD DOBRČO
DRŽAVNIK (ABRAHAM)
OTON POLIČ
MAJHNO OKO, OČESCE
TOVARNA OBUTVE V TRŽIČU
Ugankarski slovarček: AMO = znamka nemških motociklov; BAI = italijanski kipar (Alfredo, 1913-); ERG = peščeno morje; HOLEČEK = slovenski prevajalec (Pavel, 1882-1964); JEB = kratji roman Franja Frančiča iz leta 1988; NAMORŠ = slovenska novinarka (Marija, 1924-); RALLI = italijanska filmska igralka (Giovanna, 1935-); ŽOLTINA = rumena (star.).
■03UU3 'iee|A| 'i|3S!9y '>|909|0H 'euiv
'jjpeuv 'sooio ,J!A !UP0A 'PIVI 'dO 'soiasji 'ew|ue 'os '>j!U|!qo|g 'e>jo 'ouq '!qoJ|eN 'r|ojg 'sjoujsn 'A9}9|>jpo 'zguluegoje 'efog 'soiv '¡uesnujez 'jepe>| uef 'efeA 'uraso '|||ey 'j|e|g :ouAejopoA :e)|uezij)| 3) Asiiseu
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 10. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 11. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Univox). PONEDELJEK, 12. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
TOREK, 13.oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 14. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 URA NOVIC IZ SLOVENSKIH GORIC (Polona Ambrožič), 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 15. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PETEK, 16. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Pričakovati je kreativen in ustvarjalen teden. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Pravzaprav boste imeli v rokah škarje in platno. Družili se boste s prijetnimi ljudmi in uvideli, kako lepo je življenje. Samski: pričakujte prijetno povabilo.
Sn BIK
Skozi delo In delovno obveznosti boste napredovali. Pravzaprav si boste postavljali nove naloge In boste zelo marljivi. Pričakovati je čas s pridihom umetnosti, našli boste svojih pet minut. Varujte se trme in bodite bolj prožni v ljubezni. Obstaja možnost oddiha in sprostitve.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo nove poti, kontakte boste nadaljevali z lahkoto. Sočasno boste Imeli možnost, da se odločite in ugotovite, na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bose naredili korak naprej, daleč v ospredju bo romantika in želja po skladnosti. Odpravite se na krajši oddih.
RAK
Največje zadovoljstvo boste občutili doma, tam bo navdih za ustvarjanje. Povezali se boste v kolektivno energijo in na delovnem mestu hrepeneli po novih spoznanjih. V ljubezni boste nekoliko bolj razpeti. Sprehodi v naravo bodo naravna oblika meditacije.
LEV
ij Daleč v ospredju bo želja po komunikaciji In intelektualnih dejavnosti. Uspehe boste našli v skupinskem delu in prejeli pohvalo in priznanje. Vsekakor bo to teden, ko boste več na poti in med ljudmi. Fizična energija se bo ojačala in dokazali boste svoje sposobnosti. Varujte se pretirane trme.
DEVICA
Kljub povečani delavnosti si boste morali vzeti čas zase. Razmislite o prostem času In se odpravite v naravo. Ugotovili boste, kako malo je potrebno za srečo. Partnerjevi namigi vam bodo ogledalo in skupaj boste lažje našla izzive. Priložnost za potovanje po duhovna znanja.
TEHTNICA
Našli boste svojo resnico in sledili intuitivnim signalom. Spremljala vas bo sreča. Postavili se boste na prvo mesto, toda bodite prožni za nasvete drugih ljudi. Pričakovati je več nenavadnih preobratov. Izpolnila se vam bo srčna želja. Bodite intelektualno aktivni.
ŠKORPIJON
Odprle se vam bodo priložnosti na delovnem mestu. Vajeti usode boste znali obrniti tako, da boste od vsega imeli določeno korist. Seme resnice boste sejali naprej in vzpodbujali dobrodelnost. Tudi sami boste uvideli, da več kot dajete, več prejemate. Ujeti boste v primež duhovnosti.
STRELEC
Plemenita dejanja bodo prinesla notranje zadovoljstvo. Harmonija In notranji mir prinašata zaupanje v dobro. Individualizem bo nekaj normalnega. Iskali boste navdihe v svetu prijateljstva in našli izpolnjenost v službi. V ljubezni bo pestro in nenavadno.
KOZOROG
Veliko motivacije je razbrati v službi in glede obveznosti. Pomembno bo, da boste naredili prerez in tako lažje ugotovili, kdo vas resnično potrebuje. Obveznosti se bodo stopnjevale. Znali boste ohraniti trezno glavo in tako korak za korakom stopali naprej. Sledili boste svoji resnici.
VODNAR
Užitki in občutek lagodja se bodo stopnjevali. Planetarni vplivi prinašajo čas učenja in iskanja prave poti. Občutek svobode bo nekaj normalnega in pričakovati je tudi odločitev. Zapisujte si tisto, kar nosite v svojem srcu. Premik je razbrati v povezavi s tujino.
RIBI
Privlačile vas bodo vse skrite in mistične dejavnosti. Napredovali boste v tišin i In tako odšli naprej po svoji poti. Prav gotovo bo upanje tisto, ki prinaša neko čarobnost. V poslovnosti bo več odličnih uspehov, nekaj zdrave previdnosti z denarjem pa ne bo odveč.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Med ljudskimi pevci in godci z Marjanom Nahbergerjem. V nedeljo po 7.uri, ponovitev v ponedeljek, ob 19.30!
HOMERJEV EP
OŠABNEŽ
OČKA, ATI
VAN CANKAR
OLGA ENGL
Ormož • Ob ribniku nastaja turistično-rekreativna točka
Ribici gradijo večji dom
Potem ko so pridobili vsa soglasja in dokumentacijo, so pred kratkim pričeli gradnjo pri domu Ribiške družine Ormož. V načrtu imajo rekonstrukcijo obstoječe zgradbe in gradnjo prizidka, dela pa naj bi bila končana v dobrih dveh mesecih, ko bodo tudi ponovno odprli gostinski lokal ob ribniku v prenovljenih in večjih prostorih.
Rekonstrukcija doma Ribiške družine Ormož zajema obnovo vseh instalacij - vodovoda, elektrike, ogrevanja, menjavo stavbnega pohištva, strehe, ureditev boljše izolacije. K obstoječi zgradbi bodo naredili še prizidek in s tem pridobili boljše in večje prostore za potrebe ribiške družine, kuhinjo in manjšo dvorano za različne prireditve. Dvorano ribiči potrebujejo za lastne potrebe, za predavanja in izpite, nameravajo pa jo tudi oddajati. S prizidkom se bo za 50 kvadratov povečal tudi obstoječi gostinski lokal.
Investicija bo stala nekaj čez 90.000 evrov, kar ni tako majhen znesek za društvo z 212 člani in 44 mladimi ribiči. Predsednik Rado Antolič je povedal, da bodo dela delno financirali z denarjem iz prodaje deleža v Domu društev. Tam so imeli ribiči 19-odstotni delež in zanj
Rado Antolič, predsednik Ribiške družine Ormož: „Pri ribniku želimo ustvariti turistično-rekreativno točko."
so iztržili čez 30.000 evrov. Za prodajo deleža so se odločili, ker imajo v lasti objekt v Savcih in tudi poslovni objekt ob ribniku v Ormožu.
Zato zadnjih 15 let prostorov Doma društev skorajda niso uporabljali za potrebe ribiške družine. Ker so stroški vzdrževanja objektov vedno večji in ker prostorov dejansko niso potrebovali, so se jih odločili prodati in denar vložiti v lasten dom. Del denarja bodo zagotovili iz prihodkov družine, ki od svojih članov letno pobere po 100 evrov članarine, ki hkrati pomeni tudi licenco. Večino tega denarja vložijo v nakup rib. Lani so tako v vode vložili za 24.000 evrov rib. Kljub temu bo nekaj denarja še manjkalo, zanj pa je družina najela kredit.
Ker je lokacija ob ribniku zelo priljubljena za prirejanja različnih dogodkov, piknikov tako posameznikov kot društev, načrtujejo ribiči, da bi del denarja za obnovo lahko zaslužili tudi z oddajanjem objekta za različne priložnosti. Kot je povedal predsednik Antolič, si na tej lokaciji ne želijo le prodajati kart za
Janez Munda • Sodinci - Dangast (Nemčija, Severno morje) (2.)
S kolesom na sever - dokler gre
Nadaljevanje
Moram priznati, da z vremenom nisem imel posebno velike sreče, saj so me nevihte prale kar štiri dni zapored. Če ni deževalo zjutraj, pa je pričelo popoldne ali proti večeru. Deževje pa je seveda tudi ohladilo ozračje, saj so bile temperature vse dni okrog 15 stopinj Celzija, zjutraj tudi nižje.
Tretji dan sem začel v rahlem dežju
do Passaua, kjer sem dokupil rezervno zračnico in skoraj eno uro iskal pravo cesto iz Passaua proti bavarskemu gozdu skozi mesto Regen, Cham do majhnega kraja Waffenbrunn. Etapo sem kar precej skrajšal od prvotnih načrtov, saj je deževalo skoraj cel dan, temperature pa okrog 13 stopinj Celzija.
Četrti dan se je začel ob skoraj ledeni kavi, saj mi je skopuška Bavarka nasta-
Foto: Janez Munda
Sonneberg
Foto: Janez Munda
Neskončno dolge njive in vetrne elektrarne
Sem član kolesarskega društva Euro-bike Špica iz Ptuja, igram pa tudi harmoniko v skupini Prepih. To kolesarsko potovanje me je veliko naučilo in vem, da ni bilo zadnje. Takoj ko sem prišel domov, sem že razmišljal o naslednjem in najverjetneje bo to pot do Bruslja in nazaj, pred tem pa bom poskušal doseči še en cilj. To je, da drugo leto startam na ultrama-ratonski kolesarski dirki okrog Slovenije - DOS. Dirka je dolga skoraj 1200 km, ki jih je treba prevoziti v eni etapi. Če najdem prave kandidate za spremljevalno ekipo in kakšnega sponzorja, bom drugo leto zagotovo na startu.
Janez Munda
Konec septembra so se začela dela pri rekonstrukciji ribiškega doma in gradnji prizidka.
ribolov, ampak ustvariti turistično-rekreativno točko. Zato je ob objektu, ki leži ob idiličnem ribniku, že urejeno igrišče za odbojko na mivki in nogometno igrišče, predvidevajo pa še dodatna igrišča, saj imajo v lasti čez hektar površin. Najverjetneje se bodo odločili za igrišča za tenis. Prav tako so v dogovorih z društvom upokojencev, ki bo na tej lokaciji postavilo igrišče za viseče - rusko kegljanje. Tukaj se bodo že kmalu opravljale tudi ligaške tekme in tekme državnega prvenstva. Lokacija ribnika in objekta je zelo atraktivna, saj je zelo blizu centra mesta in bi-
valnega naselja, kljub temu pa je dovolj odmaknjeno, da ob dogajanju ne moti okoliških prebivalcev.
V pripravi je tudi parkirišče za av-todome s kompletno ponudbo storitev. Društvo te ponudbe za svoje člane ne potrebuje, zato se dogovarjajo za sodelovanje z Občino Ormož, da bi ustvarili pogoje in bi lahko tukaj turisti in domačini našli prostor za oddih. Občina se je izkazala tudi pri sedanji gradnji, saj je društvo oprostila plačila komunalnega prispevka v višini 50 %.
Viki Klemenčič Ivanuša
vila zajtrk pred vrata, in sicer sendvič samo s sirom in termovko kave, vendar je ta bila kot iz hladilnika in tako sem odpeljal v mrzlo jutro pri približno 14 stopinjah. Peljal sem skozi Weiden, Pressath, Kemnath, Bayreuth, Kulmbach, Untersteinach, Kronach, Sonneberg. Bavarska je zelo hribovita dežela, kjer me je ob cesti vedno spremljala lepa pokrajina s pašniki, gozdovi in samotnimi, lepo urejenimi kmetijami. Vožnja pa zgleda nekako tako, kot da pelješ 30-krat iz Trnovec na Gomilo in nazaj v enem dnevu. Pravzaprav ravne ceste sploh ni. Ko prigoniš na en vrh, že vidiš naslednjega. In po takšni cesti sem vozil kar tri dni. Še ena zanimivost Bavarske so pivovarne, ker imajo skoraj v vsaki občini svojo pivovarno. V Sonneberg (kar je v prevodu Sončni hrib) sem pripeljal v popolnem dežju pri 12 stopinjah, prenočišča pa nisem našel nikjer v celem mestu. Prijazna gospa v nekem penzionu, kjer je bilo za šan-kom polno premraženih kolesarjev (ki so imeli več sreče s prenočiščem), me je napotila v hotel Schlossberg, ki stoji slabe 3 km nad mestom, tako da sem do tja gonil kot nor, ulivalo pa je kot iz škafa. Koliko sem plačal za prenočišče v tistem luksuznem hotelu, raje ne povem. Druge izbire ni bilo.
Peti dan sem tudi začel pri rahlem rosenju, čez kakšno uro se je vreme izboljšalo. Peljal sem skozi Eisfeld, Schleusingen, Suhl, čez smučarsko središče Oberhof, ki je na višini približno
900 metrov, zato je bilo precej mrzlo. Iz Oberhofa se cesta počasi spusti proti mestu Gotha, tako da sem zapustil gorato področje, pokrajina se je spremenila, začele so se dolge njive, polne žitaric in oljne repice, vetrne elektrarne ter veliki pašniki, polni krav. Pred
mano je bila pokrajina Spodnja Saška. Peljal sem še skozi Bad Langensalza, Mühlhausen, Leinefelde do Mesta Worbis. Zadnjih 10 km v močnem dežju, torej je spet sledilo iskanje prenočišča in sušenje mokrih cunj.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Munda
Tipična stara hiša v pokrajini Spodnja Saška, krita s slamo
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Buča festival v Termah Ptuj
Kulinarične specialitete iz buč v restavraciji Žila v septembru in oktobru. Sobota, 10.10.2009 ob 10.00 - osrednji dopoldanski kulturni program Buča festivala
Večer z živo glasbo, Duo Gloria
Sobota, 10.10.2009 ob 21.00
Terme Ptuj
^ss-rivau
4
GEMINA
&
Grand Hotel Primus
Primusove vinske zgodbe
NOVO: Abonma odrasli: 80 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Abonma študenti, upokojenci in člani skupine Facebook Terme Ptuj: 70 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Začetek: petek, 23. 10.2009 ob 20.00 - Portugalka, Metliška prvina - Vinska klet Metlika. Program vinskih zgodb najdete na: www.terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Foto: vki
Foto: vki
GORSKO.SI
NAS POLITIK, POSLANEC SDS
NASA VAS V
ISTRI
IT. ZNAMKA KROGLIČNIH LEŽAJEV
SOKRATOV TOŽILEC
ZAČIMBNA RASTLINA
DALMATINSKA ANČKA
SMRAD (NAREČNO)
16
MESTO NA TAIVANU
SVICARSKO BELO VINO
NATASA ERJAVEC
BALONAR ŠORN
SESTAVIL
EDI KLASINC
DESETI DEL ENOTE
VRNJENO POSOJILO
HRVASKI PEVEC
PISATELJ VELIKANOVIČ
OTROŠKA NOŽICA, NOGICA
KIRURŠKA IGLA
DECA
DRUŽABNA IGRA
PIJAČA IZ SLADU
18
KRATKA MOŠKA SUKNJA
PEVKA HORVAT
IZUMITELJ ŽARNICE
PEVKA JONES
10
NEUGLASEN GONG
NAŠ KITARIST MIHEVC
NOČNO POPIVANJE
ITALIJ. FIZIK
GRŠKA ČRKA
NIZOZEMSKI SLIKAR
PRITOK RENA
NAS GEOGRAF
DELO ELE PEROCI
POTOK SKOZI ŠMARJETO
SMUČARKA DABIČ
ANGLEŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER
STARODAVNI GRIČ
GERMANSKO PLEME
STROKOVNI SESTAVEK
RDEČI BORDOJEC
NOGOMETNI GOLMAN
TELESNA
ŽILA ODVODNICA
NAŠ SLIKAR IN
KITARIST
PRI SKUPINI LAČNI FRANZ
12
www.gorsko.si
ENRICO CARUSO
STRINA
RUSKA UMETN. SKUPINA
TAJSKA REKA
MARKO ELSNER
ŽIVAL S ČLENASTIM TELESOM
11
ZAPRT BALKON
ALUMINIJEV SILIKAT
Nagrade prispeva podjetje GT GORSKO d. o. o., spletna trgovina www.gorsko.si. Med pravilno prispelimi rešitvami nagradne križanke, bomo izžrebali dva nagrajenca. Vsak nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 42,00 EUR.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 18). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do srede, 14. 10. 2009. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v petek, 16. 10. 2009. Nagrajenca prejmeta nagrado po pošti.
1	2	col	4	5	6	7	OOI	9
10	11	12	13	14	15	16	17	18
								
Ime in priimek: Naslov: __
Telefonska številka:
Udobje + individualnost = užitek
Začetek jeseni, prva meglena jutra, prvi mraz na oknih je tisto obdobje, ko se slikanice prijetnega poležavanja na plaži ali vsaj na domači terasi v objemu toplega sonca začno umikati; nadomeščajo jih podobe toplih, ogretih sob in užitkarskega posedanja ob vročem čaju ali kavi.
Toda za tiste prave, sproščujoče užitke je treba znati poskrbeti in gotovo ni človeka, ki bi si predstavljal ležerni počitek na trdem, oglatem stolu ... Veliko pripravnejše so mehke, ravno prav zaobljene zofe, izzivalni polležeči separeji in unikatni tabureji v vseh mogočih oblikah in barvah, primerni tako za mlade kot za tiste z že nekoliko bolj bolečimi kostmi.
Izjemno široko oblikovno ponudbo z možnostjo izbire barv in materialov ponuja spletna trgovina Gorsko.si. V paleti najrazličnejših ležalnikov, sedežev, ležalnikov, separejev in taburejev je možno najti praktično vse, kar si človek lahko zamisli tako oblikovno kot barvno, saj izpolnjujejo tudi individualne želje kupcev glede barvnih kombinacij in s tem poskrbijo za želeno unikatnost izdelka, ki ga naročite. Zagotavljajo pa tudi enoletno garancijo na šivanje in material, ki ga boste izbrali.
Sicer pa je v njihovi ponudbi najti še veliko dekorativnih izdelkov - od dekorativnih blazin in blazinic najrazličnejših oblik in mer do velikih žog, ki lahko služijo tudi za pretegovanje ali odlično igralo vašim mladim nadebudnežem.
Izdelke lahko naročate preko spletne strani www.gorsko.si vse dni v letu, prav tako pa bodo v podjetju poskrbeli tudi za dostavo na vaš dom; ta bo za kupca brezplačna, če vrednost izdelka presega 80 evrov.
Ivanjkovci • Odkrivanje matematike skozi druge predmete
Jesenska matematika ni bavbav
V OŠ Ivanjkovci so v tednu otrok pripravili matematične delavnice na jesensko temo, saj so jesenski plodovi še kako primerni za raziskovanje matematičnih zakonitosti in je mogoče najti nekatere sorodnosti z matematiko. Cilj delavnic je bil skozi igro popularizirati matematiko, ki jo številni učenci doživljajo kot grozno težko, pravi bavbav.
Že v minulih letih je učiteljica matematike Stanka Črček za šolarje višjih razredov pripravila matematične delavnice v povezavi s kemijo in fiziko. Ker so bili učenci navdušeni, so se letos odločili dejavnost razširili na vse razrede. Program za nižjo stopnjo je pripravila Andreja Žinko in za učence prvega in drugega razreda predvidela tehtanje naravnih materialov. Na sprehodu v gozdu so nabrali natanko 1 kilogram želoda. Mlajši so ugotavljali ravnovesje, starejši pa so že spoznali gospoda, ki se imenuje Kilogram. Učenci v tretjem razredu so si izdelali uro iz naravnih materialov in se naučili, kako se odčitava čas. Četrti razredi so povezali matematiko in angleščino in se naučili odčitavati čas v angleščini, učenci petega razreda pa so dan preživeli v telovadnici, kjer so izvajali različne meritve in pretvarjali merske enote.
Učenci višjih razredov so bili razdeljeni po skupinah. Šesti razredi so povezali matematiko in gospodinjstvo, dejavnosti pa so dali privlačen
naslov Pizza-party. Preračunavali so sestavine kuharskih receptov na različno število ljudi. Da pa niso samo računali, so s pomočjo ravnateljice Nade Pignar spekli rogljičke. V sedmem razredu so povezali matematiko s slovenskim jezikom. Njihova dejavnost je temeljila na pripovedovanju, nato pa so se ukvarjali še s težo različnih nenavadnih reči: merili so obseg vrta s koraki in spoznali stare merske eno-
te, ki so jih uporabljali nekoč. Osmi razred je matematiki dal pridih zgodovine. Spoznali so, kako so merili čas v preteklosti, različne merske enote, izdelali so si vodno uro. Sami so na igriv način odkrili zakonitost števila n, ugotavljali pa so tudi, koliko jesenskih listov lahko spravijo na kvadratni meter. Najstarejši učenci pa so se z matematiko zabavali skozi likovno umetnost. Ustvarjali so fraktale in simetrične risbe
V 2. razredu so tehtali buče. Kot so povedali mladi nadebudneži, so buče precej težke, največje, kar 7-kilogramske, jim ni uspelo dvigniti.
z matematičnimi oblikami. Veliko jesenskih plodov narave je namreč simetričnih, čeprav popolne simetrije v naravi ni. Spoznali so zlati rez, se merili in ugotavljali, v kakšnem razmerju so. Delovne liste za višje razrede sta pripravili učiteljici matematike Saša in Stanka Čr-ček, slednja pa je povedala, da so z matematičnim dnevom želeli učence naučiti nekaj iz sveta matematike, vendar na način, ki učencem pokaže, da se z matematiko srečujemo na vsakem koraku in da je učenje lahko tudi zabavno.
Proti koncu dneva so odšli še v sadovnjak, kjer so nabrali več zabojev jabolk. To možnost so jim prijazno ponudili iz podjetja Jeruzalem Ormož VVS. Zaradi toče namreč številnih nasadov niso obirali, kljub temu pa je v sadovnjakih dovolj lepih jabolka za tiste, ki so si jih pripravljeni pobrati. Jabolka so tako dobili brezplačno in jih bodo v šoli ponujali kot dodaten zdrav posladek med odmori.
Viki Klemenčič Ivanuša
1
3
14
17
4
PROPAG. IGRA
9
15
8
6
Foto: vki
www.GORSKO.si 041 882 502
28 Štajerski
Zanimivosti, Tednikove akcije
petek • 9. oktobra 2009
Nagradno turistično vprašanje .
Visoko priznanje za slovenski turizem
V soboto bo veselo v Skorbi, iz katere prihaja letošnji kletar letnika 2009 v občini Hajdina. To je Jože Meglič, prvi 'rdeči' kletar v zgodovini prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ki nima vinograda v Halozah, temveč samo brajde.
Organizacijski odbor Kletar letnika 2009 je skupaj z vsemi, ki so se vključili v organizacijo, pripravil zanimiv program, ki ga bodo pričeli v soboto, 10. oktobra, ob 12. uri na Megličevi (Ra-vševi) domačiji v Skorbi. Trgali bodo
domačo trto gemaj, jurka in kvinton. V bistvu bo na nek način trgala vsa vas, je v imenu organizacijskega odbora povedal Franc Mlakar. Na območju cele vasi bodo tudi pobirali grozdje in ga nato skupaj sprešali. Dogajanje bo spremljal
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, novoizvoljeni predsednik Komisije za Evropo pri generalni skupščini Svetovne turistične organizacije
bogat kulturni program.
V okviru letošnjega mednarodnega sejma Narava-zdravje je 2. oktobra potekala prva borza zdraviliškega in Wellness turizma srednje Evrope SPA-CE. Organizirala sta jo podjetje Go-Mice in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, sodelovali pa so predstavniki 26 podjetij iz enajstih držav. Zdraviliški turizem naj bi po oceni večine turističnih strokovnjakov predstavljal glavni steber slovenskega turizma, skupaj z Wellness turizmom pa se bo v bodoče le še razvijal. Udeleženci prve borze zdraviliškega in Wellness turizma so prejšnji konec tedna tudi obiskali nekatera slovenska zdravilišča.
Slovenija, ki doslej ni imela aktivne vloge v generalni skupščini Svetovne turistične organizacije, je bila 2. oktobra izvoljena za funkcijo predsedujoče v Komisiji za Evropo v obdobju 2009/2011. Gre za komisijo, ki pomeni najširšo evropsko raven povezanosti držav v okviru generalne skupščine Svetovne turistične organizacije, ki se redno srečujejo vsako leto. Generalne skupščine in vseh spremljajočih zasedanj se kot predstavnik Republike Slo-
Pavlovski Vrh • Veselje do rož deli z vsem krajem
Zanimivo je, da jih ne neguje ženska roka, za njih popolnoma sam skrbi Miroslav Vogrinec, ki si sadike za rože vsako leto pridela kar sam. V hiši ima posebno mesto, kjer je dovolj toplo, da sejančki pokukajo iz zemlje. Povedal je, da je pri tem najpomembnejše, da je zemlja nenehno vlažna. Ko sem ga obiskala, je imel na vrtu zasajenih 1200 sadik mačeh, ki so čakale, da jih bo pred prvo zmrzaljo posadil za zimsko-spomladansko zasaditev. Našle bodo svoj prostor pred hišo, na vrtu in okoli bližnjega križa.
Ljubezen do rož se je pred leti pojavila kar sama, je povedal Miroslav Vogrinec, ki je sprva zasajeval le manjši kos grede pred hišo. Potem pa ga je pograbilo navdušenje in sadik je bilo vsako leto več. Letos so tagete-si zasajeni po vsej dolžini parcele, ob
goricah, pred leti jih je zasadil celo ob cesti okrog bližnjih brez. To je bilo sicer zelo lepo videti, je pa bilo zelo zamudno in naporno v sušnih letih, ko je potrebno rože zalivati. Pri tem si pomaga z vodo iz lastne cisterne. Letos na srečo ni bilo pretirane suše. Kljub temu pa mora vsak dan zaliti rože, ki so v koritih - in teh ni malo. Na cestni strani je namreč vse pokrito z vodenkami, ki potrebujejo precej vode.
Sedaj bo počasi pobral seme. Pri tem pazi, da izbere najmočnejše barvne, saj se rože rade „sprevržejo". Tudi zemlje ne kupuje, ampak si jo pripelje iz gozda. V minulih letih je preizkušal različne rože in prišel do spoznanja, da so tagetesi in vodenke najhvaležnejši. Trajnice namreč cvetijo le kratko, te rože pa so od maja
venije udeležuje mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarstvo. Direktorat se je na kandidaturo intenzivno pripravljal. Slovenija se zavzema za povečanje konkurenčnosti in boljšega pozicioniranja evropskega turizma, da se turizem kot prednostna panoga prepozna v vseh 45 članicah regije Evropa. Slovenija je na volitvah za predsedujočo Komisiji za Evropo premagala
Ciper, ki je vodil komisijo doslej. Izvolitev na to funkcijo je po oceni ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika potrditev, da je Slovenija v zadnjih letih naredila velik napredek na področju turizma, obenem pa je to tudi priložnost za nadaljnji razvoj, za uspešno vključevanje slovenskega turizma na mednarodne trge in s tem za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu.
Nagradno turistično vprašanje
Hotel Primus je letos praznoval drugi rojstni dan, je pravilen odgovor na naše prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Neven-ka Perkovič, Vičava 99, Ptuj. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja prireditev Iz mošta vino - pridi na Haj-dino. Nagrada sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. oktobra.
Z rožami polepšal življenje
Če se peljete po Pavlovskem Vrhu, lahko uživate v lepem pogledu na gorice, ki se širijo levo in desno od slemena, po katerem vodi cesta. Ob cesti so posejane različne hiške, velike in majhne, ampak na eni se vam bo gotovo ustavilo oko. Na manjši zeleni hiši v Pavlovskem Vrhu 12, ki je obdana s tisoče rožami.
do prvega mraza nenehno v cvetju.
Miroslav ima okrog hiše tudi zelo bujen zelenjavni vrt, obilen pa je tudi letošnji pridelek kivijev. Delo okrog hiše Miroslava razbremeni in spravi na druge misli. Njegov vsakdan je namreč precej naporen. Sam namreč skrbi za nepokretno 82-letno mater Marijo, ki boleha za hudo obliko par-kinsonove bolezni. Zato mora biti vedno nekje v bližini. In tako je iz potrebe in stiske nastal lep hobi, ki ne razveseljuje le njega, ampak polepša dan vsem, ki pridejo mimo.
Pa še nekaj je treba povedati. Na lepo urejeno okolico, ki so jo opazili tudi člani turističnega društva, nas je opozorila Marija Ploj, ki je menila, da je potrebno pisati tudi o lepili in pohvalnih rečeh.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ob tednu otrok in prometne varnosti
Ulice in trge bomo prepustili otrokom
V vseslovensko akcijo Ulice otrokom, ki jo pripravljajo v okviru tedna otrok in tedna prometne varnosti, se bodo danes vključili tudi otroci iz vseh ptujskih osnovnih šol in vrtca.
Kot so sporočili s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, se bodo ob zaključku tedna otrok in tedna prometne varnosti v petek, 9. oktobra, v akcijo Ulice otrokom, ki letos poteka pod sloganom Varnost v naših mestih, vključile tudi vse osnovne šole in vrtec. Z zaporo želijo pokazati in dokazati, kako se prometni tokovi iz dneva v dan spreminjajo in kakšno je življenje na ulicah, ki jih v posameznih krajih spreminjajo v območja umirjenega prometa. S tem simbolnim dejanjem želijo opozoriti tudi na vse razsežnosti pretirane uporabe motornih vozil v urbanih okoljih, zato bodo, pravzaprav bomo vsi skupaj, vsaj en dan v letu ulice in trge vrnili otrokom in njihovi brezskrbni igri ter otroški razposajenosti, da se bodo lahko brezskrbno igrali, risali po asfaltu in opravljali razne dejavnosti, ki so po-
vezane z varnostjo v prometu. Zaradi omenjene akcije bodo nekatere ulice in trgi - predvsem ob šolah - zaprti.
Na ulicah, igriščih in trgu se bodo učenci in varovanci vrtcev igrali, risali, izvajali razne igrice in podobno. Osnovni namen te akcije je promocija površin, namenjenih otrokom, starejšim, pešcem in drugim šibkejšim udeležencem v prometu. Pri tem ne gre za glavne ceste ali ulice v naselju, ampak za takšne ulice, ki bi jih lahko z dolgoročnejšimi ukrepi preuredili v območje umirjenega prometa, kjer je hitrost vozil omejena na 5 km/h in imajo šibkejši udeleženci (otroci, pešci, starejši) prednost.
Za varnost otrok bodo skrbeli člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Policija in mestni redarji, občane pa pozivajo k strpnosti in naj bodo ta dan še toliko previdnejši.
-OM
Hiška v Pavlovskem Vrhu 12 se koplje v cvetju. Najlepše cvetenje smo letos že zamudili.
Foto. M. Ozmec
Foto vki Tako kot lani bodo malčki ptujskih vrtcev tudi letos zasedli trg pred ptujsko Mestno hišo, na katerem bodo potekale različne preventivne aktivnosti.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo soritve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
FASADE, NOVOGRADNJE: ometi, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica. Tel. 040 847 006.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
UGODNO, HITRO IN KVALITETNO izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje talnih in stenskih oblog. Srečko Golob, s. p., Aškerčeva 9, Ptuj.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
GRADBENISTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter kritine Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KOTIČEK MANIKURE mojStill v Su-permestu vas do 25. 10. vabi na brezplačne storitve. Odločate se lahko med lakiranjem nohtov, poslikavo nohtov ali francoskim lakiranjem. Zagotovite si svoj termin na 030 350 091 še DANES, saj je dnevno prostih pet terminov.
SIGMA - TRGOVINA z mopedi, rezervnimi deli za mopede, kolesa, akumulatorji in najcenejšimi olji Kastrol, Aral, Elf, Valvoline je odprla vrata v ORMOŽU, Ptujska c. 7. Delovni čas od 8. do 12. in 14. do 17. ure. Tel. 040 298.028.
KMETIJSTVO
PRODAJMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33 . Prodaja poteka vsak dan do 9. ure in popoldan od 17. dalje.
NESNICE, pred nesnostjo. Vzreja ne-snic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM suhe bučnice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM razkalana bukova drva, možna je tudi dostava. Tel. 041 560 199.
PRODAM pet odojkov od 30 do 40. kg. Tel. 755. 23 21.
PRODAM brezova in bukova drva, možnost razvoza, razrez po dogovoru. Tel. 041 738 552.
PRODAMO telico simentalko, pašno, brejo - v četrtem mesecu in avto prikolico za prevoz živine ter kupimo kravo ali telico za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja. Tel. 041 679 937.
PRODAM KOKOŠI nesnice, stare eno leto, cena 1 € za žival. Bauman, tel. 02 790 03 51 ali 031 740 644.
V NAJEM vzamem njive na območju Ptuja in Hajdine. Tel. 041 521 863.
TRAKTOR Valpadana 1330 HST-REV s kabino Mauser, rabljen 110 ur, cena 50 % novega, prodam. Tel. 041 557 021.
PRODAJA DNEVNO svežega mleka s paše popoldan od 17. do 19. ure v vašo embalažo, cena 70 centov za liter, ter hlevskega gnoja. Posestvo Placar, Destrnik, tel. 041 675 339.
PRODAM predsetvenik 3,6 m, hidravlično zložljiv, cisterno za gnojevko 3200 l in traktorski viličar. Tel. 070 826 526.
PRODAM mlado kravo s teletom. Tel.
040	828 380.
PRODAM transportni plato, mehanični kiper, 120 krat 120 cm, priključek na traktor, še nov. Tel. 719 21 07.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel. 757 67 51.
UGODNO PRODAM krmni krompir in krompir za ozimnico. Kmetija Pernat, Župečja vas 14, telefon 790 02 81, 031 256 094.
KUPIM bikca ali teličko simentalko, staro 10 dni. Telefon 02 753 29 91,
041	759 382, Destrnik.
PRODAM tekoči trak 8 m dolžine za spravilo koruze. Telefon 041 648 566.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
PRODAM 6-tonsko dvoosno kiper prikolico Zmaj. Informacije na telefon 041 504 069, zvečer.
PRODAM 200 l sod za vino ali jabolč-nik, dobro ohranjen. Telefon 787 73 11.
PRODAM valjar znamke Bomag in traktorski viličar. Telefon 041 728 945.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM brejo telico, 6 mesecev. Telefon 040 343 790.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, lastno obiranje, v Trnovski vasi. Telefon 041 285 422.
PRODAM dve telici simentalki v osmem in devetem mesecu brejo-sti in kalana drva. Telefon 031 623 356.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
KUPIM tono grozdja šipon in rizling na lepi sončni legi. Telefon 041 261 676.
ZELO UGODNO prodam suhe hrastove fosne in deske, kostanjevo gorično kolje ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo: balkon, KTV, telefon, klet. Inf. na tel. 031 244 748.
V NAJEM oddamo enosobno, opremljeno stanovanje. Tel. 041 868 853.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PRODAM mizo 120 x 80, pet stolov v barvi oreha in pomivalni stroj Bosch za 12 pogrinjkov ter peč na trdo gorivo - nerabljeno, novo, belo. Tel. 051
215	275.
ODDAM opremljen frizerski salon na Ptuju. Tel. 051 352 043.
MLADE NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam. Tel. 783 90 15.
PO UGODNI CENI prodam novo zložljivo otroško posteljico in globok voziček v modri barvi. Tel. 031 303 711.
PRODAM nemške ovčarje z rodovnikom. Tel. 041 962 590.
PRODAM MLADIČA nemškega ovčarja brez rodovnika, rodovniški staršev. Na voljo 4 samci. Tel. 051
216	147.
Prireditvenik
GOSTINSKI lokal na Ptuju, 70 m2, v obratovanju, dam v najem. Tel. 031 309 250. UGODNO PRODAMO trisobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 444 246.	^eumnautic Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
DOM-STANOVANJE ■	
	
V NAJEM dam stanovanje 95 m2, v celoti opremljeno, na Ptuju. Tel. 041 948 622.	
	www.tednik.si
	
Ptuj • Iz OS Olge meglic u	
Z reševanjem najrazličnejših nalog, zapletov, ugank, iger, naključij, zabavnih zgodb in situacij si učenci bogatijo znanje, bistrijo um, se učijo logike, razvijajo deduktivno mišljenje ter na ta način matematika v njih zbuja radovednost in jih navdihuje za nadaljnje učenje.
Letošnje, 20. državno tekmovanje iz razvedrilne matematike je potekalo 26. septembra na fakulteti za elektroniko in računalništvo v Ljubljani. Učenci OŠ Olge Meglič so z dolgoletno mentorico gospo Olgo Zupa-nič redni in uspešni udeleženci tega tekmovanja slovenskih osnovnošolcev, ki jim je ta veja matematike blizu in tudi tako nadgrajujejo in bogatijo svoje znanje in sposobnosti.
Letošnjega državnega tekmovanja osnovnošolcev iz raz-
Petek, 9. oktober
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 11.00 Ptuj, CID, delavnica besednega ustvarjanja »(Ne)zasvojen - (ne)odvisen
13.00 Žetale, travnato igrišče pri OŠ, Gozdarsko tekmovanje »grča« in »grčica«
14.00 Stanošina, pri družini Jus, 5. tradicionalno kožuhanje 20.00 Cerkvenjak, dvorana, predstava Nasvidenje nad zvezdami, v
izvedbi gledališkega društva Vurberk 20.00 Maribor, SNG, drama Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Drama premiera
Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine Ptuj, Center za socialno delo, mladi vabljeni k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupinsko delo z osnovnošolci
Ptuj, CID, na ogled razstava fotografij »Utrinki iz sanj« avtorja Klasa Berliča
Sobota, 10. oktober
9.00 Podlehnik, zbiranje pri Novi cerkvi v Podlehniku, družinski
pohod v Veliko Varnico (muzej) 12.00 do 16.30 Skorba 23, kmetija Meglič, trgatev pri kletarju leta, nato zabavni del
15.00 Cirkulane-Veliki Vrh, pred cerkvijo sv. Ane, prva trgatev kavčine - žametne črnine
15.00 Kidričevo, dom starejših, srečanje starejših, bolnih in invalidov 19.00 Cirkulane, dvorana, Monoigra Anica, avtobiografija Ane Črnivec 19.00 Videm, občinska dvorana, »Oder je naš svet«, prireditev ob 10-
letnici delovanja gledališke skupine 19.30 Maribor, SNG, balet Pikova dama, VelDvo, za abonma Opera in
Balet sobota in izven 20.00 Maribor, SNG, drama Potovanje v Rim, StaDvo, za izven
Nedelja, 11. oktober
10.00
Ptuj, Mestni kino, ob Tednu otrok v sodelovanju z DPM Ptuj, družinski animirani film Franček in zaklad Želvjega jezera Ptuj, Mestni kino, ob Tednu otrok v sodelovanju z DPM Ptuj, družinski animirani film Franček in zaklad Želvjega jezera Ljutomer, dom kulture, koncert japonskega zbora Ritsuyu-kai Cerkvenjak, dvorana, predstava Nasvidenje nad zvezdami, v izvedbi gledališkega društva Vurberk Majšperk, jesenski pohod in kostanjev piknik, organizira Planinsko društvo Majšperk
14.00
19.00 19.00
Barbara in Bruno med najboljšimi
Da matematika ni samo trd oreh, na katerem si mnogi učenci lomijo zobe in grenijo šolsko življenje, dokazujejo vsako leto tudi osnovnošolci na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike. Torej je matematika mnogim tudi razvedrilo, dejavnost, s katero
■ ■	■ ■■	■■ v	"v" m	m ■■ ■ ■	■■
si izpolnijo prosti čas, pa še koristi sivim celicam.
Ponedeljek, 12. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gostuje Muzeum Ljubljana s predstavo Jelizaveta Bam, za izven
Kino Ptuj
9., 10. in 11. oktober, ob 17.30 G-force - animirana igrana komedija. Ob 19.20 Tujci - grozljivka. Ob 21.00 Art program: Slepota - mistična drama.
Brezplačni film ob tednu otrok 11. oktobra ob 10.00 in 14.00: družinski animirani film Franček in zaklad Želvjega jezera.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 34. festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra 2009.
www. rad i o-ted nik.si
Foto: Alenka Zenunovic
Barbara in Bruno sta med najboljšimi matematiki v državi.
PODJETNIŠKI KREDITI
NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890

Ml) HUM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
vedrilne matematike sta se iz OŠ Olge Meglič v spremstvu mentorice udeležila tudi učenca 9. razreda Barbara Babič in Bruno Marinič. Oba učenca sta bila izredno uspešna. Barbara je osvojila 1. mesto z osvojenimi vsemi možnimi točkami, Bruno pa se je uvrstil na 8. do 10. mesto. Za svoje dosežke sta prejela priznanje in knjižno nagrado. Tekmovanju, ki je v septembru, torej na samem začetku šolskega leta, učenci posvetijo počitniške dneve in septembrske proste ure. Na srečanjih bistrijo znanje, izmenjujejo ideje in iščejo možne rešitve matematičnih nalog, ki se razlikujejo od »prave matematike«, vendar brez znanja le-te ne gre.
Alenka Zenunovic
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
wvíw.radio-tednikii
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj^ Oprema Barva
VOLVO V70D5	2006	12.600,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
RENAULT CLI01,2 STORIA	2008	6.270,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KUMA	KOV SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616C EXPRESS.	2004	7.400,00	PRVI UST.	KOV SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVT. KUMA	KOV SV. MODRA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIMUZINA	1997	2.490,00	KLIMA	KOV B. RDEČA
RAT PUNT01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.150,00	SERV. KNJIGA	KOV M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KARAV	2001	4.950,00	XSEN0N	KOV SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	TEMPOMAT	KOV MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.600,00	SERV. KNJIGA	KOV M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.700,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	AVT. KUMA	KOV M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.650,00	PR. REG. 2004	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.700,00	2XAIRBAG	BELA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TDCI	2007	9.190,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS. LIMUZ.	2003	5.890,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI COM. VARIANT	2002	5.800,00	AVT. KUMA	KOV SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	2.440,00	SERVOVOLAN	RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	AVT. KUMA	KOV SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS WAGON	1997	1.370,00	PRVA REG. 1998	KOV SREBRNA
RAT PUNTO 55 S	1996	870,00	RADIO	KOV SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41.8 i AVANT	1996	2.800,00	KUMATRONIC	RDEČA
AUDI A41.9 TDI AVANT	2002	7.190,00	AVT. KLIMA	KOV. BOR. RDEČ
FORD F0CUS 1.8 TDCI	2006	7.750,00	KUMA	BELA
FORD F0CUSCMAX 1.6 TDCI	2007	8.980,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD M0NDE0 2.0 TD Cl UMUZINA	2003	5.150,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORD PUMA 1.7 KUPE	2002	3.650,00	KUMA	KOV. MODRA
HONDA ACC0RD 40 2,2 i-CTDI SPORT	2006	14.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ E 200 CDIAVTOMATIK	2005	13.750,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL AS1EA 1.9 CDU LIMUZ.	2006	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CU01.5 DCI	2007	6.880,00	KUMA	BELA
REWNAULT ESPACE 1.9 DCI PANORAMA	2006	13.780,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI C0MF0.EXPR.	2007	9.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VWGOLFIV 1.9TDI LIMUZINA	2003	6.950,00	AVT. KLIMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARA. BLUEM0T10N	2007	13.490,00	AVT. KLIMA	SREBRN
SPORED ODDAJ
PETEK 9.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 ŠKL- mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 10.10.
8.00 TD Markovci na Sardiniji 9.20 Oddaje Iz preteklosti 11.00 ŠKL- mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 11.10.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Spravilo koruze v Skorti 10.00 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Odprtje OŠ na Selih 13.00 Oddaja iz občine Domava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Sprejem starejših občanov na Destrnlku
PONEDELJEK 12.10.
8.00 Vaške Igre v Leskovcu 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Odprtje OŠ na Sellh 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
15 € + DDV servisna ura
*
* vetja za vsa osebna vozila izven garancije
Na zalogi preko 40 vozil.
Znamka	Ban/a	Letnik	Cena (€)
ALFA ROMEO 156SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	2.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003	7.990,-
ŠKODA FABIA COMB11.4 TOI, 5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL	2009	9.990,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
FIAT PUNT01.2	ZELENA	2001	2.590,- s
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-1
CITROEN C5HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-1
AUDI A4 AVANT 1.9 TOI	ČRNA	2004	10.990,-1
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	5.590,-1
VW GOLF 5,1.9 TDI	ČRNA	2006	9.990,- X
FIAT GRANDE PUNTO, 1.3 JTD	RDEČA	2008	9.190,-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Qlandia praznuje in sanjsko nagrajuje!
Vabljeni na praznovanje v soboto 10. oktobra!
10:00 Zabavni program za otroke
14:30 Manca Špik
15:00 Pihalna godba in mažoretke
15:30 ŽREBANJE NAGRAD in slavnostno rezanje torte velikanke
16:00 Manca Špik
16:30 Alya
in še veliko zabavnih presenečenj!
10. oHber
Pokrovitelja nagradne igre:
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
£
REPUBLIKA 5 LOVRNI |A
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince in poročila o vplivih na okolje
I.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
1.	dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, ki ga je pod številko projekta LN - 3/03 maja 2009 izdelal ZEU, d. o. o., Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta);
2.	povzetka za javnost;
3.	osnutka Poročila o vplivih na okolje za daljnovod 2 x 400 kV Cir-kovce-Pince, ki ga je kot strokovno podlago za izdelavo dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta pod številko naloge 345/06 oktobra 2009 izdelal Oikos, d. o. o., Domžale (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje),
4.	variantne rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter
5.	ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 19. oktobra do 30. novembra 2009
javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,
-	v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci,
-	v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica,
-	v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož,
-	v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer,
-	v prostorih občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci,
-	v prostorih Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci,
-	v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, Velika Polana in
-	v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, Lendava.
Gradivo iz prve do četrte alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://arhiv.mm.gov.si/mop/javno
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	2. 11. 2009 s pričetkom ob 17.00 v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	3. 11. 2009 s pričetkom ob 15.00 v sejni sobi Občine Gorišnica, Go-rišnica 83a, Gorišnica,
-	4. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v veliki sejni dvorani Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,
-	5. 11. 2009 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci,
-	9. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v poročni dvorani gradu Ormož, Kolodvorska cesta 9, Ormož,
-	10. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci,
-	11. 11. 2009 s pričetkom ob 18.00 na Občini Beltinci, Mladinska 2, Beltinci, (za občini Beltinci in Velika Polana),
-	12. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer, in
-	17. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v dvorani Upravne enote Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta in poročilo o vplivih na okolje. Pripombe in predlogi se lahko do 30. novembra 2009 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@ gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Cirkovce-Pince«.
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Občinam Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Št. 350-09-10/2005 Ljubljana, dne 5. oktobra 2009.
Dr. Mitja PAVL/HA,
V.	D. GENERALNEGA D/REKTORJA
D/REKTORATA ZA PROSTOR
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Tenčič, dr.dent. med. V Podlehniku
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
ZAHVALA
ob smrti drage mame, babice in prababice
Marije Primožič
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za trud in gospodu župniku za obred ter pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: otroci z družinami
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je... Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
Boleč je spomin na 6. oktober 2008, ko je prenehalo biti tvoje srce, draga mama in babica
Marija Srdinšek
Z JANŠKEGA VRHA 5
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji!
Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, atija in brata
Marjana Kelenca
IZ FORMINA 8
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše in cvetje.
Posebna zahvala velja prijateljem Janžekovič, Kukovec, Horvat in Mlakar za vso pomoč. Hvala g. župniku, PGD Formin in podjetju MIR za opravljen obred, govornikom za lepe izrečene besede, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi sodelavcem TVP Formin in podjetju Boxmark ter vsem sorodnikom in znancem.
Tvoji najdražji
». i
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
Cecilije Cafuta
IZ SEDLAŠKA 32 PRI PODLEHNIKU
roj. 21. 10. 1925 + 23. 9. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem PP Ptuj, Velocenter Volan Ptuj ter vsem drugim. Zahvaljujemo se tudi g. župniku p. Janku za lepo opravljeno pogrebno mašo, podjetju MIR, pevcem za odpete pesmi, g. Maučiču za govor ob odprtem grobu, g. Kozelu za odigrano Tišino.
Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter
pokojnico pospremili k večnemu počitku.
Vedi, draga mama, nikoli ne boš pozabljena. Zelo te pogrešamo!
V globoki žalosti tvojih enajst otrok z družinami
ter sestri in brata
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj {ob Mariborski costi), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplaala
pilmliliriJikiifflliiM
{02/2280110 tazlagova 24, Maribor I
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se zjoče, ker te med nami ni.
SPOMIN
11. oktobra mineva drugo leto, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi
Alojz Cestnik
DRAŽENCI 19
Hvala vsem, ki z mislijo stojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice sestre in tete
Barbare Kotolenko
IZ GORIČAKA 12, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Asfalti Ptuj, PGD Zavrč, DU Zavrč, Župnijskemu svetu, govornici ge. Marti Bosilj za poslovilne besede, zastavonošu, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Branko ter Milan in Srečko z družinama
in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
29. 09. 2009 je umrl moj ljubi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Alojz Janžekovič (Čiki)
IZ TRUBARJEVE ULICE 11 NA PTUJU
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 03. 10. 2009.
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter osebju Doma upokojencev Ptuj.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter za vsa izražena
ustna in pisna sožalja.
Hvala vsem v imenu družine Janžekovič.
Tvoji najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš!
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene in mame
Janje Štumberger
(1958 + 2009) IZ ZGORNJEGA VELOVLEKA 13 A, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, nam pa izrazili sožalje. Prisrčna hvala govornici Veri Kokol za poslovilne besede, gospodu župniku Jožetu Škofiču z Destrnika za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju za opravljene storitve.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Branko, sinova Denis in Uroš s Sabino
Ptuj • Praznik delavcev v vzgoji in izobraževanju
Brez šolstva ni družbenega napredka
V kulturni dvorani Gimnazije je 7. oktobra potekala že tradicionalna prireditev ob svetovnem dnevu učiteljev, ko so praznovali strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju s Ptujskega. Tudi letos so svoje moči združili Društvo ravnateljev s Ptujskega, Območni odbor SVIZ Ptuj in ptujski Svobodni sindikati.
Foto: Črtomir Goznik
Strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju s Ptujskega je ob njihovem prazniku čestital tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič.
Za izstopajoče dosežke na področju vzgoje in izobraževanja so se s priznanji in plaketami zahvalili 36 vzgojiteljicam in učiteljem. Z obiskom jih je počastil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, a jih na praznični dan ni moril z nepotrebnimi besedami. Pohvalil jih je za njihovo delo in prispevek, ki ga dajejo družbi, da se ta lahko uspešno razvija na vseh področjih. Brez dela vzgojiteljev in učiteljev ni rezultatov v gospodarstvu, kulturi, šolstvu, znanosti in na drugih področjih družbenega dela in življenja. Ta zavest je na Slovenskem še premalo prisotna, zato bi kazalo, da bi učitelji začeli malo bolj delovati tudi politično, da se ne bi skrivali samo po šolah in
na govorilnih urah, da bi se pokazali vsi na kupu.
Šolski sistem v Sloveniji kot del družbenega sistema najbolje deluje; pa ne zaradi tega, ker bi bila šolska oblast najbolje organizirana, ampak zaradi učiteljev in vzgojiteljev. Slovensko šolstvo našim otrokom in staršem daje občutek, da je šola prostor, kamor ljudje radi pridejo in kjer se samo ne učijo. Odgovornost učitelja je v ideološkem pogledu veliko večja, kot si mislijo tisti, ki verjamejo samo v svoj prav, ko gledajo na zgodovino, ko gledajo na to, kaj vse naj bi v šoli delali. Učitelji se tega zavedajo, to je najpomembnejše, in zato delajo dobro v dobrobit otrok in družbe kot celote. Šolski minister
Foto: Črtomir Goznik
Letos so podelili 30 priznanj zaslužnim vzgojiteljicam in učiteljem.
je pohvalil ptujske organizatorje s šolskega področja, ki je sestavljeno na eni strani iz ravnateljev in na drugi iz sindikata, da so stopili skupaj in skupaj podelili priznanja tistim, ki se v nekem šolskem okolju še posebej izkažejo pri svojem delu.
Priznanja dr. Franja Žgeča so letos prejeli Tanja Kosi, Zdenka Kropej, Irena Vrabl in Magda Jazbec iz Vrtca Ptuj, Jožefa Raca, Vrtec Kidričevo, Janez Zupanič in Dragica Kolednik iz OŠ Cirkulane-Za-vrč, Brigita Kopajnik in Ivanka Mišmaš iz OŠ Breg, Slavica
IDELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽE VANJU
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki plaket dr. Franja Žgeča
Golob iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Tatjana Pačnik iz OŠ Hajdina, Cirila Kračun iz OŠ Juršinci, Liljana Krošl in Alenka Brumen iz OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo, Tatjana Slanič, Karmen Mlakar in Anica Kovačič iz OŠ Ljudski vrt, Irena Prelog in Irena Veg iz OŠ Mladika, Cvetka Ferčič in Irena Muršec iz OŠ Markovci, Marija Belšak iz OŠ Olge Meglič, Marija Šmigoc iz OŠ Videm, Slavica Konda iz OŠ Žetale, Jasmina Rihtarič in Majda Kramber-ger iz Glasbene šole Karola Pahorja, Ptuj, Marjan Leben in Marija Arnuš iz OŠ dr. Lju-devita Pivka, Ivan Hercog iz Dijaškega doma Ptuj in Alojze Kosec iz Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj
Za več kot 30-letno delo v vzgoji in prosveti so letos plakete dr. Franja Žgeča podelili Ivanki Jurgec iz Vrtca Ptuj, Jožici Plajnšek iz OŠ Cir-kovce, Ireni Galun Pravdič iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Danici Kurež iz OŠ Martina Koresa Podlehnik, Alenki Ze-nunovič iz OŠ Olge Meglič in Francu Gojkošku iz Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj.
Na praznični dan se je prejemnikom priznanj in plaket dr. Franja Žgeča v imenu Društva ravnateljev s Ptujskega za njihovo odlično opravljeno delo zahvalil predsednik Jože Lah in jim vlil pogum tudi za vsa leta, ki jih bodo še
morali preživeti v učilnicah, če bodo morali podaljšati delovno dobo. Sam je že 40 let učitelj, in razen da včasih pozabi očala ali pa imena učencev, je še kar vitalen, se je pošalil.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ministrov obisk izkoristil za zahvalo pri vračanju enega od objektov z Ministrstva za šolstvo na Mestno občino Ptuj oziroma na Vrtec Ptuj, ki je s tem dobil enega od prepotreb-nih objektov za svoje delo. Na Ptuju je minister v sredo podpisal tudi pogodbo med MO Ptuj in Ministrstvom za šolstvo in šport za izgradnjo telovadnice in kuhinje z jedilnico pri OŠ Ljudski vrt. Za kratek čas se je družil tudi s ptujskimi menedžerji, ki so se seznanjali s projektom Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem želijo biti aktivni dejavniki.
MG
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
# BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zjutraj še delno jasno, čez dan zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v severni Sloveniji bo čez dan nekaj dežja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji bo občasno že deževalo. Padavine se bodopopoldne in zvečer počasi razširile nad vso Slovenijo. V nedeljo bo oblačno spadavina-mi, a popoldne bodo povečini ponehale. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
Foto: Črtomir Goznik
Vox Arsana je tudi tokrat navdušil.
Črna kronika
Na tleh ležečemu zapeljala čez noge
24. septembra ob 21. uri je 21-letna ženska iz bližine Žetal vozila osebni avtomobil Opel vectra po lokalni cesti iz smeri Siteža proti Kupčinjem Vrhu. Ko je pripeljala po klancu navzdol v rahel desni nepregleden ovinek, je peljala čez noge 27-letnega moškega, ki je na nabrežini ob cesti ležal tako, da je imel noge na vozišču. Policisti so odredili preizkus z alkotestom, ki je pri pešcu pokazal 1,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Pešec je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Ptuj. Zaradi povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznico podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu, zaradi zadrževanja na vozišču in neuporabe ustreznega odsevnika oz. luči pa bodo pešcu izdali plačilni nalog.
Neuspeli samomor
23. septembra okoli 15.30 je 54-letni moški v večstanovanjski hiši na Ptuju odnesel plinsko jeklenko iz kuhinje v sobo in se vanjo zaklenil. V sobi je odprl varnostni ventil plinske jeklenke, da bi vdihaval plin in s tem storil samomor. V stanovanju je bil tudi 16-letni fant in je o uhajanju plina obvestil predstavnika etažnih lastnikov, ta pa Center za obveščanje. Na kraj so nemudoma odšli gasilci PGD Ptuj in policisti. Stanovalce so evakuirali iz stavbe in s silo odprli vrata sobe ter zaprli ventil jeklenke. Moškega so pregledali reševalci reševalne službe ZD Ptuj, zdravnik pa je zanj odredil hospitalizacijo. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
1. oktobra okoli 16.55 je v trgovino na Ptuju vstopil 25-letni moški iz Kidričevega. Pristopil je do prodajalke, in ko ga je hotela postreči, jo je prijel za vrat in od nje zahteval denar. Izpod pulta je odvzel njen mobilni telefon in manjšo vsoto gotovine. Prodajalka ga je odrinila od sebe, moški pa jo udaril po obrazu. Nato je zapustil trgovino in odšel neznano kam. Prodajalka je poklicala Operativno-komunika-cijski center PU Maribor, ki je na kraj nemudoma poslal policiste. Ti so moškega ob 17.10 izsledili na avtobusu na Avtobusni postaji Ptuj in ga pridržali. Zaradi suma ropa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
V	času med 3. in 5. oktobrom je neznani storilec vlomil v trgovino v Slovenski Bistrici. V notranjosti je vlomil v sef in iz njega odtujil gotovino, iz trgovine pa večje število čevljev. Premoženjska škoda znaša okrog 12000 evrov.
5. oktobra med 12.45 in 12.55 je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil v Raičevi ulici na Ptuju tako, da je zlomil steklo. Iz notranjosti je odtujil žensko torbico, v kateri so bili osebni dokumenti in gotovina. Premoženjska škoda je okoli 300 evrov.
Na Ptuju je neznani storilec s prostora za prodajo rabljenih vozil odtujil osebni avtomobil Volkswagen passat caravan, srebrne barve, leto izdelave 2006. Premoženjska škoda znaša 15.500 evrov.
1. oktobra zvečer je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Ormoža. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
V	noči s 5. na 6. oktober je neznani storilec vlomil v bencinski servis v bližini Ormoža. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša več kot 5000 evrov.