vsak četrtek 34no jN UPRAVA. D'Annunzio 27/E, sella n ^ ^30824. Pošt. pred. (ca-fc>Trst' 431- p°štni tekc-P v n N-C. post.) Trst, 13978341 n>na plačana v gotovini 1 E D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ŠT. 1931 TRST, ČETRTEK 21. JULIJA 1994 LET. XLII. Ne gre z kravjo kupčijo moIzvnašega zornega kota morajo-.' Zal' povsem negativno oce-Sk*2asec^anje vrha Srednjeevrop-j e Pobude v Trstu. Ob tej pri-PrpH°St* sta se tu<*i prvič srečala ske fdnika italiianske in sloven-®ek VN C' ®er^uscon^ *n Drnov-venH i pozitivnega pa smo rori odnesli s tega medna-bj sn®8a srečanja. To namreč, da da an)a italijanska vlada mor-bl ^riiaznejše obravnavala pro-šin s^°venske narodne manj- v svoji državi, če bi slo- ,ska stran tako uredila premo-kot C 2adeve istrskih optantov, skih2ahtevai° organizacije istr-j, Probežnikov, oziroma nji-^hovi. V tem pogledu je bil Jasen podtajnik v zunanjem d^trstvu in glavni organizator Hj 8°fetne protimanjšinske go-v nekdanjem Montanellije-niilanskem dnevniku. d0 tališče Berlusconijeve vlade j JaSih zahtev in pričakovanj dat seveda na znanje, ven-da Se bridko moti, kdor misli, nas bo vse to odvrnilo od na- Vif na. pripetil prof. Samu Pahorju po > * * * Viljem Čemo, slovenski kultu^^ politični delavec z Videmskega ^ pred kratkim postal odbornik b ske skupnosti za Terske doline. govoren bo za kulturna vprašan)a za stike z javnostjo. Posnetek z delovnega zajtrka vladnih predstavnikov držav srednjeevr°P ^ pobude, ki so konec prejšnjega tedna zasedali v Trstu. Predsednik slovet).^ vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Peterle (na desni strani mize) se nasproti Silvia Berlusconija programskih smernicah svoje V tej zvezi z velikim zanimanjem V ^ čakujemo, kaj bo predsednica teki problemih slovenske narodne ma 1 festaciji na tržaškem nabrežju, ,zr ^ venska skupnost zahteva, naj se devo takoj razišče in naj se °be1te. kaznuje morebitne kršilce zako Obenem ponovno opominja, da ^ mo pripadniki manjšine pravico rabe svojega materinega jezika v 0 nosih z oblastmi, tako kot sicer ve J tudi za italijansko manjšino v Slo niji ali za druge manjšine v Itah)1 v Evropi.« estonski kralj kraljevi iz zemlje rase; °.y Pak seda nanj s častjo in slavo jdhane v živih sanjah kralj: darujem!« (Fr. Levstik, Ubežni kralj) ,i6l°letna vročina se kaže na raz-ne ' Področjih zasebnega in jav-°b^.?lvljenja- Tako tudi v javnih man- k°. *maj° novinarji morda ,^0v*c kot v drugih letnih j\l (čeprav to vedno ne drži). sled ni leteči Predmeti (UFO), p0v 0vj Pračloveka »Jeti«, jezerske niarStl ~~ to so naiboli priljubljeni kr§Umenti v tem okviru. Pa tu-če ronane glave ne zaostajajo, Pre[aV ne sPadajo neposredno v tTle',°frrienjene kategorije pojavov sko • n*azrj° in stvarnostjo. In jU[3 kozmična katastrofa na Wj (n če so tudi skozi leto na ske draz,ni škandali kake kraljev-t0 ružine, pa gotovo ne sodi v kin, r?* novica, ki jo je pred kratic p°bjavil tisk. Prišla je iz daljav st°nije. Tu naj bi monarhi-0Ja shanka ponudila (sicer ne-sG °iee°) estonsko krono britan-0k,1I'.u Princu Edvardu, zadnje-pjj- s’nu Elizabete II. in vojvode mePa Edimburškega. Mladi poto-no ^indsorske rodbine je trenut-(ja rezposelen« oziroma se vba-skeZ razE^nimi morda za kraljev-5® princa neobičajnimi posli, vemo, kakšen odmev bo % 9 P°nudba estonskih monar-v političnem življenju te je j. . države. Vemo sicer, da se CgrPodobnega v zgodovini sita Ze dogajalo in to vse do kon-$tQ] ejšnjega in začetka našega ^ih ’ n' kopica raznih nem-sko . nez°v in vojvod zasedla lovra) Polovico evropskih presto-Be[' .9^ Bolgarije in Romunije do ^Grčije in še kakega dru-°no Prel le znana Napole-sv0iVa Podelitev švedske krone a«d • zvestemu maršalu Ber-,°tteju, ki jo njegovi potomci Oes imajo. Ali še v novejšem tev skoraj tragikomična podeli-voj hrvaške krone savojskemu ^isl Aimoneju (z imenom To-av) s strani Paveličevega us-ko ^a režima...! še in še bi lah-tgje aJ Podobnega naštevali, pa v k opustimo, da ne zaidemo kfopj^ suhoparno zgodovinsko 0lIdslimo, če bi se kaj podobna z8°dilo v Sloveniji. Sloven-citp^ooarhistična stranka bi re-Ponudila slovensko (karan-prjj. 0?!) krono kakemu tujemu dovj011' d° bi lahko to bil? Zgo-t^0vr,sico ne bi smeli imeti dvo-C,.Ce naj bi izključili srbske lw7)rdjeviče zaradi zapletenih tlajbS|?Vanskih dogodkov, bi bila uPravičena izbira — habs-Maks.a- Ali ni že nekdanji cesar Vojn "^iljan blagega spomina go-dj 2 ®|oyensko? Tako menda tu-adnji bradati cesar in kralj Avstro-Ogrske. Prav gotovo bi se našel kak izmed številnih habsburških nadvojvod, ki bi rad sprejel tako vladarsko nalogo. Kako pa naj bi se imenovala oz. oblikovala novopečena slovenska monarhija: kraljevina ali kaj drugega, manj zahtevnega? Nekoč smo imeli karantanske vojvode in kneze. Morda bi lahko po zgledu visoko razvitega in evropsko pomembnega Luksemburga (ki je tudi eden od sedežev evropskega parlamenta in sedaj celo postavlja kandidaturo za Delorsovo nasledstvo!) optirali za veliko vojvodino (grandukat). Novi slovenski veliki vojvoda bi se recimo umestil na ljubljanskem gradu, glavna sorezidenca pa bi lahko postala grad Brdo. Pa imena? Za našo slovensko tradicijo bi se lepo glasile imena Matjaž (že epski kralj), Martin (Krpan) ali kaj podobnega. Poleg vladarskega veli-kovojvodskega naslova bi gotovo novi slovenski suveren lahko imel še naslove zgodovinskih posesti in tradicije našega naroda, kot celjskega pa še goriškega grofa itd. Nanj pa bi se morali obračati z naslovom Njegova Visokost Veliki Vojvoda Slovenije... * * * »Tu gospoda kralju vsa zavpije: /»Bog ti slavo hrani čase večne, / svetlim vnukom tvojim dneve srečne!« t Gornja meditacija (če jo lahko sploh tako imenujemo) bo lahko komu sad poletne vročine in lahkotnega pisanja. »Kralj« seveda pa nima le srečne usode. Kot zelo kleno naš pesnik zaključuje svojo balado, mu lahko zapreti še žalosten konec, — in tako tudi temu političnemu sanjarjenju: Meč z oklepom v dno brezna bren-koče; konj se trga, podkve udar ropoče; krokotajo vrani iz prepada! a.b. Pismo uredništvu »Morje imamo Naj mi bo dovoljeno dodati nekaj pripomb in podatkov k zanimivemu prispevku o morju, ki ste ga objavili 7. julija. Seveda se popolnoma strinjam z ugotovitvijo, da se slovenski človek premalo zaveda morskega elementa, pripomnil pa bi, da je ta travma, imenujmo jo tako, nastala po letu '18., ko je bilo primorsko ozemlje odrezano od glavnine. Po letu 1954, ko je Slovenija dobila izhod na morje na istrski strani, pa je prišlo do še bolj rezkih sprememb, ker osrednja Slovenija izključuje obalo, ki se razteza od Barkovelj do Devina, iz svoje zavesti. Kar je seveda nesmisel. In tukaj ne gre za nikakršno poudarjanje neke nacionalne note, če se človek upre takemu pragmatičnemu razpoloženju, ki se pa bije z vso zgodovinsko in kultumo-literamo tradicijo. Začenši z narodnim mitom o Lepi Vidi ter potem s pesniškim in proznim bogastvom vse do naših dni je slovenska primorska književnost intimno povezana z morjem. Podobno je bilo z našo obmorsko trgovino in z ladjarstvom, a se to zdaj nekako presli-šuje, samo tu pa tam se kdo zave nesmisla. Zanimivo je, da mi je Edvard Kocbek v svojem pismu 3. septembra 1973 poročal: »Kovičeva, umetnostna zgodovinarka in neke vrste raporter-ka, je v televizijski oddaji To cesti do morja, po morju v svet' odkrila neznane podatke o Slovencih, lastnikih jadrnic iz preteklih stoletij, o Slovencih, ki so vozili celo po svetovnih morjih, o tržaških Slovencih ladjarjih, o Kraševki, ki je doto vložila v ladjo, in o Notranjcu, ki je pred dve ali tristo leti vozil romarje po Jadranu.« Saj. A Kocbek je bil eden redkih, ki je imel posluh za pomembne zadeve, medtem ko so bili — in so — naši politiki ujeti v svoja ideološka obzorja. O tem sem pred kratkim spregovoril na oddaji koprske televizije, ki je bila posvečena Mediteranu, o katerem je izšla lepa publikacija, ki pa o našem tukajšnjem mediteranskem svetu pozna samo čupo. Kar je sicer hvalevredno, vendar absolutno pomanjkljivo, ker tako skrčimo vse sredozemsko bo- gastvo na eno samo karakteristično zanimivost. Omenil sem poprej kulturno dediščino, ki nam jo nudi naša obmorska pokrajina in o kateri je elitno pisal pred leti Lino Legiša v posebnem eseju. In prav bi bilo, ko bi v času, ko nekako urejamo svoj zgodovinski spomin, tudi o tem našem prispevku slovenski književnosti in slovenski likovni umetnosti povedali tako, da bi nove generacije imele te dragocene dosežke za svoje, ne glede na mejne količe. Če naj dodam še dva podatka, potem bi navedel, da je za časa fašistične diktature izšla revija — uredil jo je Milko Matičetov — z naslovom Brinjevke, to se pravi, da je bila posvečena Krasu, čeprav sem v nji podpisani objavil črtico o morju. A kmalu potem sem bil sourednik pri reviji, ki sem jo krstil za Malajdo, ker sem zmotno mislil, da gre za čoln, medtem ko sem šele v brošuri Ob morju, ki je izšla 1947. leta ugotovil, da je ma-lajda mreža. Nič zato. Gre namreč za misel, ki je bila v uvodnem besedilu poudarjena — o morskem elementu namreč. Zato je bilo naravno, da sem po srečni rešitvi iz nemških central smrti s posebnim razploženjem pisal o morju. In takrat so me gojenci slovenske pomorske akademije povabili na prvo kroženje ob dalmatinski obali. Žal me je vabilo doseglo na Bledu, tako da sem jim od tam poslal voščilo za na pot. Objavila ga je revija Razgledi 1948. leta, naslov pa sem dal spisu Morje imamo v krvi. Kot se mi je po-gostoma zgodilo, na spis ni bilo nikakršnega odziva. Nekoliko prirejenega sem potem priobčil v knjigi Skarabej v srcu, ki ima podnaslov Ladijski dnevnik. To se pravi, da sem po svojih močeh in sposobnostih naredil vse, kar sem menil, da je potrebno, da bi morski svet zaživel v naši zavesti. Upati je, da bodo znanstvene publikacije, ki se napovedujejo, imele več sreče kot književna dela. Lep pozdrav Boris Pahor S Handkejevo igro v koprodukciji slovenskega in italijanskega gledališča Kvaliteten začetek Mittelfesta v Čedadu V soboto se je s Handkejevo igro brez besed »Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem« v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FurlanijerJulijske krajine pričel srednjeevropski festival Mit-telfest, na katerem si bo nedelje, 24. t.m., mogoče ogledati glasbene, gledališke, plesne, lutkovne in filmske predstave. Festival je letos posvečen »Vojni in miru«. V Handkejevi igri, kjer besed sploh ni — in prav zaradi tega so v tem delu lahko nastopili igralci različnih narodnosti — ponazarja minevanje ur, dni, letnih časov in zgodovinskih obdobij. Po trgu, tem velikem odru sveta, stopa življenje z vojno in mirom, z ljubeznijo in strastmi, pomembnimi in nepomembnimi dogodki, poti ljudi se srečujejo, ločujejo in zopet križajo. Delo je zrežiral Gior-gio Pressburger z asistentom Borisom Kobalom, v igri pa so nastopili tudi študenti raznih igralskih akademij iz Bratislave, Dunaja, Budimpešte, Krakova, Ljubljane, Rima in Zagreba. Iz Slovenskega stalnega gledališča so bili Lučka Počkaj, Livio Bogateč, Stojan Colja in Alojz Milič. Na sliki: prizor s predstave na glavnem trgu v Čedadu. Spomenica Slovenske skupnosti za visoke udeležence srečanja držav srednjeevropske pobude v Trstu 15. in 16. julija 1994 Slovenski skupnosti, politični stranki Slovencev v Italiji, je v čast, da Vas sme pozdraviti ob pomembnem zasedanju v Trstu. Varstvo manjšin je pomemben dejavnik za mir in sodelovanje v srednji Evropi ter sploh v svetu in je zato prav gotovo predmet Vaše velike pozornosti. Dovolite nam torej, da Vas ob vrhunskem srečanju v naših krajih posebej seznanimo s problemi naše narodnostne skupnosti, ki, žal, niso majhni, saj smo Slovenci v Italiji edina izmed priznanih manjšin v tej državi, ki po 50 letih demokracije še vedno čaka na pravično in celovito zaščito. Naša narodnostna skupnost je avtohtono naseljena v pokrajinah Trst, Gorica in Videm Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Kljub temu, da se nahaja v mejah italijanske države deloma že od leta 1866 (Beneška Slovenija v videmski pokrajini), v ostalem pa do leta 1918 (s krajšim presledkom za Tržaško po 2. svetovni vojni), še vedno nima urejenega niti temeljnega pravnega statusa in ne uživa primerne zaščite svojih osnovnih pravic, kakršno bi ji morala Italija zagotoviti v skladu s 6. členom lastne ustave, pa tudi v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami (sporazumi z bivšo Jugoslavijo, resolucije Evropskega parlamenta, dokumenti o pravicah manjšin Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, Sveta Evrope, Organizacije Združenih narodov itd.). V nasprotju s tem je Italija v odnosu do slovenske manjšine dejansko vodila asimilacijsko politiko, ki je bila nasilna zlasti v obdobju fašizma (a naš osrednji Narodni dom v Trstu so nacionalistični skrajneži požgali že 13. julija 1920), sicer pa »tiha«, a na dolgo roko za manjšino prav tako pogubna. Vse to predstavlja hudo krivico do slovenske manjšine v Italiji in do posameznih njenih pripadnikov, poleg tega pa ogroža omikano sožitje in sam mir v osrčju Evrope. Neizpolnjena obveza zakonske zaščite Podpis mirovne pogodbe leta 1947, Londonski sporazum leta 1954, ustanovitev Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine leta 1963 so predstavljali zgodovinske priložnosti za pravično in celovito ureditev statusa slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To pa se, žal, ni zgodilo ali pa se je zgodilo le na fragmentaren in ne dovolj obvezujoč način. Spričo negibnosti italijanskih oblasti so nekatere politične stranke, v katerih so se organizirano združevali Slovenci, pozneje večkrat predlagale, naj bi italijanski parlament odobril poseben zaščitni zakon, ki naj bi globalno uredil odprta vprašanja slovenske manjšine. To ostaja še danes naša temeljna in neizpolnjena zahteva. Prvi zakonski predlog za globalno zaščito slovenske manjšine je bil izdelan leta 1970. Odtlej je bilo v vsaki zakonodajni dobi predloženih v parlamentu tudi po več tovrstnih zakonskih predlogov, vendar nobenemu ni doslej uspelo priti v parlamentarnem postopku niti do stopnje plenarne razprave v eni izmed obeh vej parlamenta, in to kljub neštetim obljubam in obvezam tudi na mednarodni ravni, vključno ob sklenitvi Osimskih sporazumov v letu 1975. V prejšnji, 11. zakonodajni dobi so najpomembnejše politične in družbene komponente slovenske manjšine prvič izoblikovale skupen zakonski predlog, ki bo zdaj ponovno vložen v parlamentu in obsega temeljne zahteve naše skupnosti. Kaj mislita nova italijanska vlada in parlament, za zdaj ni znano. V 10. zakonodajni dobi je bil predložen prvi in doslej edini vladni zakonski osnutek o tej problematiki. Gre za t.i. »Maccanicov« zakonski osnutek, ki je bil predložen predsedniku senata 26. januarja 1990 in nosi številko 2073. Sama manjšina je bila do njega hudo kritična. Osnutek namreč med drugim razlikuje med Slovenci, ki živijo v tržaški in goriški pokrajini, in onimi, ki živijo v videmski pokrajini, ter s tem uvaja oziroma potrjuje nesprejemljive diskriminacije znotraj same manjšine. Predvsem pa »Maccanicov« osnutek predvideva raven zaščite, ki je odločno nižja od sodobnih evropskih standardov, neprimerljivo nižja od ravni zaščite, ki jo sama Italija nudi npr. nemški manjšini v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadižje in frankofonski manjšini v Deželi Aosta, ter celo nižja od ravni zaščite, ki jo slovenska manjšina de facto že uživa v nekaterih, dasi nadvse redkih primerih. Hude posledice neurejenega statusa Neurejen temeljni status ima za slovensko manjšino vrsto negativnih posledic. Tako je javna raba slovenskega jezika hudo okrnjena in tarča nenehnih napadov; v tržaški in goriški pokrajini ni docela urejen slovenski šolski sistem, v videmski pa sploh ni javno priznan; manjšinske kulturne, športne in druge organizacije ter ustanove živijo v nenehni negotovosti, tudi kar zadeva finančna sredstva, ki so neobhodno potrebna za njihovo delovanje; zgodovinski teritorij slovenske manjšine je predmet javnih razlaščanj in drugih posegov, ki ga odtujujejo avtohtonemu prebivalstvu itd. Zaradi vsega tega ni čudno, da se proces asimilacije manjšine nadaljuje in da se pojavljajo stalna trenja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. (Dalje) Doživeto petje Smrtnikovih fantov na borjaču pri Terčonovih 4$ m Odličnega koncerta Smrtnikovih fantov, ki je bil na Terčonovem borjaem , je udeležilo številno občinstvo (foto Kr0 kaj lepega, nekaj takega, kar udeleženci ohranijo v trajnem SP minu. : Borjač pri Terčonovih je ponovno postal srečno prizorišče poletnega kulturr>e»^ dogodka, za kar se morajo ne organizatorji, ampak tudi ^ javnost zahvaliti pozornosti in čutljivosti družine Terčon. 1 tej pozornosti do kulturnega gajanja pa gre pripisati dejst ' da bo ta domačija še enkrat p0®, la prizorišče kulturnega doga). nja. V petek, 22. t.m., ob 21- n ' Glasbena zadruga Ars nova in vaška skupnost iz Slivnega sta v petek, 15. t.m., priredila na borjaču znane in gostoljubne Terčonove rodbine, v tej prijazni kra-ški vasici, imeniten koncert kvarteta Smrtnikovih fantov. Gre za skupino, ki je že zelo znana in priljubljena, še zlasti na Koroškem, saj so bratje Smrtnik doma iz občine Železna Kapla pod Obirjem. Kot so povedali med koncertom, se je njihova samostojna pevska pot začela pod mentorstvom rajnega pesnika, učitelja in zborovodje Valentina Polanška. Razumljivo je torej, da veliko nastopajo še zlasti na Koroškem, vse bolj pa jih vabijo v Slovenijo in tudi v naše zamejstvo. Številni publiki, ki se je zbrala na koncertu, so predstavili splet znanih in manj znanih, kakor tudi čisto novih koroških pesmi in bogat izbor pesmi iz ostalega slovenskega narodnega prostora, v glavnem pa priredbe ljudskih pesmi. Koncert je bil lepo doživetje, saj so uglašenost bratov Smrtnik, njihovo podajanje in muziciranje, ustvarili toplo vzdušje čustev, ki jih vzbudi lepo zapeta pesem, tako da je občinstvo hvaležno sledilo temu fantovskemu petju, ki bi glede na akustičnost borjača lepo zvenelo tudi brez mikrofonov. Večer koroških pevcev pa ni bil zanimiv le s pevskega vidika, saj je baritonist Franc Jožef, ki kmetuje na Smrtnikovi domačiji in je povezoval večer, s svojim pripovedovanjem posredoval vrsto informacij tudi o slovenskih ljudeh na Koroškem in predvsem poudaril, da je petje eno glavnih oblik ohranjevanja slovenske zavesti, jezika in kulture. Začutiti je bilo, da se je med poslušalci in izvajalci spletla tista vez, ki naredi nekatere koncerte nekaj posebnega, ne- bosta namreč na tem borjaču do' let*'— 1 ■ berdobski zbor Hrast in g^e^ce ška skupina Oder 90 iz ^ ^ uprizorila scenski koncert » maraš kaj za me?« v režiji FraI\,. Žerjala, dirigent pa bo Hilarij b renčič. Gre za prireditev, ki 1° j ganizira moški zbor »Fantje izP^0 Grmade« in ki si jo je got° vredno ogledati. ^ * * * Slovenske jasli v Predstavniki slovenskih šol so pred dnevi sestali s tržaškim ° ^f-skim odbornikom za šolstvo R° ^ tom Damianijem, ki je v med drugim poudaril, da je °'"r slovenskih jasli v Trstu načelno vr . šanje. Potrdil je tudi, da na>lie^f(! obj ta za slovenske otroke naravnosl — , — občinska uprava ta problem /ejc rešiti, saj je pomanjkanje tega o»j. ■ slo- surdno. Župan Illy, je dejal, je venske jasli omenil tudi v svojem P gramu. Načrta sicer ne bo 1,1 uresničiti v prihodnjem šolskem ^ predvsem zaradi finančnih tezam . odprtja slovenskih jasli pa naj lgf-šlo v letu 1995/96, je še dejal od ^ nik Damiani. Občinska uprava (1 stroške vključila v svoj proracaG lokaciji tega vzgojnega centra P ^ bo pogovorila s slovenskimi šot »Srečanje z vinog za i7h8r 'zmed glavnih adutov kot kolon. Leta 1982 je sin Milan °fanje gostinske ponudbe 16 m j —J'- pui iuuuc knl;Je ,nol:eriie domače krajevne stavi-ar ' ,razn'h prvin, ki sesti vč° j^ilnike gostiln, a še zla- teealn j-^morsko področje je iz iiira^ u 9 Pose^no bogato, reno-skn„na briška vina so prisotna v Stavradjah gOStilnah in,re" kih v * ud] pn vinogradm-k ZaPažamo veliko skrb za ka-°b z S Pr*delanih sort, tako da se kisin?^ih P0iav'iai0 nova imena, in l; ?. uzij° pozornost gostincev p ^teljev vina. s0 ° anski pozitivni izkušnji, ko gostinci obiskali vrsto t0s °d Krasa do Brd, je dal le-8osH°n°Vno Posodo predsednik sk *cev Slovenskega gospodar-Dg^.^Hažonja Gorica, Avguštin 2oži' • ^se to^rat seznanili niko Oborom briških vinogradih t,Vj.^a^° le skupina goriških SDq2 *r^aških kolegov iz vrst Siiem'7-'S^UPno s someljorjem Ser-ri, . lesarjem, ’ Zadr Vog” ^OK iz Števerjana, posest- cu , .^^orjem, v zadnjem mese-SfSh lskala Zadrugo Brda in Po-Vn d 0 gkok iz Štev Ven Uzz^neHl iz Krmina in še šte-r,JansPi posestvi Draga iz Ščed-p9 ,lri Pintar B. iz Valerišča. §0cen Vseh obiskih je bila res dra-L* priložnost vzajemnega in-L lrariia in posredovanja izku-lin.^Hogradnikov, na eni stra-\ 1 So prikazali proizvodnjo in stih^0vezane postopke, ter go-e.v na drugi, ki so se pri po-h0Ve]1 v'n dotaknili vprašanja nji-H\e ?a prilagajanja s hrano, kanalizacije itn. 8°dba o posestvu Draga je 0dkum.a- Franc Miklus je leta 1970 vino P1* od baronice Tacco večji §rad, ki ga je prej obdeloval kot kolon. Leta 1982 je sin Milan z odkupom sosednjih zemljišč povečal in preuredil posestvo na 7 HA vinograda. S pomočjo žene Ane in dveh sinov je Milan Miklus najprej prodajal grozdje oz. proizvajal odprto vino. Zadnje dve leti pa ga je začel tudi stekleničiti in to uspešno, saj so vina z oznako Draga že nastopila in dosegla priznanja na raznih sejmih v Ljubljani, Veroni idr. Zlasti sau-vignon in zlata rebula, pa tudi tokaj, cabernet-sauvignon, chardon-nay in sivi pinot. Od letošnjih 15 tisoč steklenic načrtujejo Miklušo- vi na maksimalno proizvodnjo 40 tisoč steklenic. Gre torej za portret mladega in razmeroma majhnega podjetja, značilen za številne druge proizvajalce, ki so pripomogli k slovesu briških vin. Posestvo Draga se spoprijema z istimi problemi kot ostali vinogradniki. Od količine je treba še bolj preiti na kakovost, saj ob stalnem krčenju porabe ostajajo skladišča polna neprodanega vina. Tu je važna vloga trženja in komercializacije, a prav tako tudi vloga gostincev, ki najbolje vedo, kaj gre v prodajo in tudi lahko najbolje usmerjajo goste na najprikladnejša vina. Miklus kot ostali obiskani vinogradniki je rad sprejel pripombe in izzive gostincev s tem v zvezi. Upati je, da se bo začeti dialog nadaljeval in prinesel koristne rezultate za vse. Letošnje »2. Srečanje z vinogradnikom« se bo sklenilo v torek 26. julija, z obiskom uglednega vinogradnika Joška Gravnerja na Oslavju, ki gotovo ne rabi predstavitev. Davorin Devetak H °ncertom v novi cerkvi v Štivanu ^°r »Jacobus Gallus« zaključil sezono Sk /«t, °ncertom nabožne glasbe 24. juni-cerkvi v Štivanu in z zaključno >>'eknf,0S^0 seie končala sezona 1993/94 \ p^a Pevskega zbora »Jacobus Gal-\0 /avkar zaključeno sezono lahko oce-loszb UsPe^n°f če pomislimo, dajele-li^eloval v ne ravno idealnih oko-\^ **ndi zamenjave dirigenta — ^ureta je namreč z novim letom k .fonko Ban — ter zaradi odhoda \ £ Pevcev in prihoda novih. Kljub Pil; J *bor velikokrat in uspešno nasto- se je namreč jesenske revije Srenih pevskih zborov, Primor-S^ deeembra je organiziral že tretjo I' f^. jvorovske božične revije, imel pa Ji 3 <.,ru8e priložnostne nastope (npr. St^i °Venija partyju in ob zaključku £Ha Opčinah). Snemal je tudi za CrsM- H)%Jl delež so letos imeli Koncerti '%le glasbe, ki jih je zbor »J. Gallus« % g ^Župnijskih cerkvah v Ricma-0 juncu, Barkovljah in, kot že re- čeno, v Štivanu. Pri tem velja omeniti, da je zbor naštudiral spored, v okviru katerega so poleg znanih svoje mesto dobile tudi manj znane skladbe, ki so jih uglasbili pretežno slovenski skladatelji, katerih ime je tako ali drugače vezano na Trst (Kogoj, Vrabec, Merku idr.). Koncerti so med tržaško publiko naleteli na zelo ugoden odziv in zbor namerava v prihodnji sezoni z njimi nadaljevati, istočasno pa bo naštudiral program posvetnih skladb. Pevci in dirigent se bodo ponovno srečali 5. septembra na prvi pevski vaji nove sezone. Zbor ima v načrtu tudi izvedbo dvodnevnega seminarja, ki bo predvidoma potekal 17. in 18. septembra v Strunjanu, skrita želja pevcev in dirigenta Janka Bana pa je, da bi se v teku sezone 1994/95 utegnili pripraviti na nastop na kakem zahtevnejšem tekmovanju. Zato že sedaj vabijo, naj se jim septembra pridruži čimveč novih mladih glasov. Ivan Žerjal Počitniški »Škrat« II ^ vzgoja k gibanju Stres naš vsakdanji Otrok In hrana Test: k stresu nagnjeni? Na počitnice s skicirko! Igra s sovrstniki Pred kratkim je izšla najnovejša, predpočitniška številka revije za otroke in odrasle »Škrat«, ki jo izdaja Sklad Mitja Čuk z Opčin, ki praznuje letos 15. obletnico nastanka. Glavna in odgovorne urednica lista je Jelka Cvelbar. O tem, kaj vse moramo pustiti za seboj, ko odidemo na počitnice, piše dr. Viljem Ščuka v prispevku z naslovom »Štres naš vsakdanjik«, Branka Jurišič pa je svoj prispevek posve- tila učiteljem, ki so nagnjeni k stresu. Kogar veseli risanje, bo rad prebral nasvete Jasne Merku o tem, kako naj počitniške vtise zabeleži v svoji skicirki, Suzi Pertot pa pojasnjuje, kaj pomeni igra s sovrstniki v predšolski dobi. O pomenu hrane in o človekovem psihološkem odnosu do nje piše dr. Martina Tomori, o pomembnosti gibalne vzgoje beremo v članku Maria Čača, o zgodovini risanega filma piše Jadranka Košuta, Peter Šu-hadolc pa je tudi za to številko pripravil prispevek za rubriko o znamkah. Za obogatitev besednega zaklada skrbi v rubriki »Besedni vrtiljak« Vera Tuta Ban. V »Škratu« je tudi objavljeno poročilo o obisku vzgojiteljev Vzgoj-nozaposlitvenega središča Mitja Cuk pri sorodni organizaciji, Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani. Revija obenem napoveduje vrsto pobud, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk z Opčin ob 15-letnici svoje ustanovitve. V času od 20. do 30. avgusta se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, praznovanje pa bo potekalo pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma. Predviden je desetdnevni kulturni program, ki se bo pričel v petek, 19. avgusta zvečer. Jeseni 4. Draga mladih V eni prejšnjih številk smo že objavili nekaj skopih informacij o letošnjih študijskih dneh za mlade, o Dragi mladih. Tudi letos bo prireditev, kot rečeno, potekala v parku Finžgarjevega doma oz. Marijanišča na Opčinah, in sicer od 1. septembra popoldne do 3. septembra opoldne. Prav je, da se še za trenutek ustavimo ob tematiki letošnjega srečanja, da jo bolje osvetlimo. »Zaposlovanje mladih« bo obenem zelo praktična ter koristna, pa tudi aktualna tematika. »Študijski« del programa bo razvrščen v tri sklope, ki bodo tematiko osvetlili iz različnih zornih kotov. V četrtek popoldne (1. sept.) bo predavanje nudilo splošnejše informacije o tem, kaj bo zahteval delovni trg od mladih, ki se pripravljajo na vstop v službo. V primeru zaposlovanja se vse bolj uveljavlja pojem projektnega — timskega dela, saj so zaradi novih gospodarskih panog in predvsem zaradi vse bolj agresivnega pristopa tako v gospodarstvu kot v privatnem življenju, potrebni novi ljudje z novimi, neklasičnimi znanji. Vse večje so na primer zahteve po komunikativnosti, po sposobnosti dogovarjanja in samostojnega odločanja. Zato bo moral posameznik sam pri sebi ali pa preko organiziranih tečajev izpopolnjevati svoj osebni stil ter hkrati raziskovati samega sebe, da bo lahko razumel, česa je sposoben, česa pa ne. Od ljudi se v kadrovskih službah ne zahteva več zgolj znanje, ampak vse bolj tudi kopico drugih sposobnosti, ki nimajo direktne zveze s striktno strokovnim usposabljanjem. V petek dopoldne (2. sept.) bomo tematiko nekoliko zožili in se osredotočili na gospodarske in zaposlitvene trende v Evropi. Predavatelj nam bo osvetlil vzroke za velik razmah brezposelnosti (posledice velike avtomatizacije proizvodnje, zamiranje nekaterih industrijskih panog in nastajanje novih, itd.), ki v prvi vrsti prizadene ravno mlade. Novi menadgerji in pa tudi evropske politične oblasti same pripisujejo mladim veliko sposobnost prilagodljivosti in mobilnosti, kar jim je lahko v pomoč v novi situaciji. V ta namen je nastalo veliko evropskih programov, ki omogočajo izobraževanje, spoznavanje novih krajev, okolij in držav. Lahko pa je tu tudi napovedati, v kakšno izobraževanje je pametno vlagati svojo energijo. Človek na primer teži k vse večjemu la-godiju, zato so nekateri sektorji, kot npr. turizem, gostinstvo, »industrija prostega časa« v večjem razvoju kot drugi. Tu ne gre spregledati niti računalniške revolucije, ki ima globoke posledice na področju zaposlovanja. V petek popoldne bo na vrsti okrogla miza, na kateri bodo spregovorili predstavniki avstrijske vlade, s svetovalko ministra za delo in socialne zadeve na čelu, ter predstavniki agencij in uradov iz Slovenije in Italije, ki se direktno ubadajo s problemi zaposlovanja. Ti strokovnjaki bodo lahko odgovarjali na konkretna vprašanja, ki si jih mlad človek postavlja, ko programira svojo profesionalno kariero. Člani Združenja katoliških študentov iz Ljubljane, ki so letos glavni organizatorji Drage mladih (organizacijo sprejmejo namreč izmenično organizacije iz različnih pokrajin), so povabili same ugledne predavatelje in goste, ki prihajajo od vsepovsod (Slovenije, Avstrije, Italije) in ki so hkrati visoki državni uslužbenci ali pa strokovnjaki za posamezna področja. Pripravili so tudi kulturni program, oz. srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo, ter družabne točke (ples in zabava ter krajši izlet). Točen program z naslovi predavanj in z imeni predavateljev bomo objavili v prihodnjih tednih. Za vpis se lahko obrnete na naslov: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst, tel. 370846. Ravel Kodrič o vseslovenskem kongresu in zasedanju na Dunaju »SSK mora s svojo dejavnostjo osmisliti razloge la Svetovni slovenski kongres, ki je, kot piše v statutu, »vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovence doma in po svetu in temelji na zavezanosti slovenstvu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike«, je konec prejšnjega meseca (23. in 24. junija) zasedal na Dunaju. Delegati iz vsega sveta so izvolili nov odbor ter sprejeli nov statut, triletni program in štiri resolucije, ki zadevajo stike z Italijo, pridruževanje Slovenije Evropski zvezi, — besedila obeh resolucij objavljamo posebej — potrebo po zakonu o Slovencih brez državljanstva ter mejo s Hrvaško. Za predsednika je bil izvoljen dr. Joseph M. Bernik iz Združenih držav, podpredsedniki pa so dr. Janez Dular (za Slovenijo), Jurij Terseglav iz Nemčije (za Evropo), Bojan Brezigar (za zamejstvo) in dr. France Habjan iz Kanade (za prekomorske dežele). Komisiji za finance predseduje dr. Božo Dimnik iz Švice, člana pa sta Jože Kastelic iz Kanade in dr. Hilary Rolih iz ZDA. Med člani častnega razsodišča je tudi dr. Mitja Bitežnik s Tržaškega. O poteku zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa kot tudi o pomenu te organizacije, ciljih in pomanjkljivostih, je v pogovoru povedal nekaj misli Ravel Kodrič, predsednik SSK za Furlanijo-Julijsko krajino. Poudaril je potrebo po drugačnem pristopu, ki je potreben za to, da bi lahko kongres postal res reprezentativen za vse Slovence po svetu. Od prvega zasedanja, ki je bilo v Ljubljani junija 1991, v času vojne za osamosvojitev torej, se je marsikaj spremenilo. Po začetni evforiji je kongres izgubil zagon, ki ga mora ponovno pridobiti, če hoče res biti to, kar piše v statutu. Katere so bile glavne teme in glavni problemi, ki ste jih obravnavali na dunajskem zasedanju? Slo je za redno zasedanje ob izteku triletnega mandata, vendar je bilo vsem delegatom jasno, da je po vsebini bilo zasedanje izrednega in po pričakovanju marsikaterega tudi prelomnega značaja. Glavna naloga zasedanja naj bi bila nanovo domisliti pomen in podobo Svetovnega slovenskega kongresa v pogojih dosežene samostojnosti in utrjevanja državnosti Republike Slovenije. Ali menite, da je SSK uresničil vsaj večino zastavljenih ciljev? Osebno mislim, da je ostalo marsikaj nedorečenega. Prepričan sem namreč, da institucionalna inženjerija ne more sama po sebi razrešiti bistvenih dilem zasedanja. Dosedanji predsednik Bojan Brezigar jih je v uvodnem poročilu nemara celo ekstremizi-rano izpostavil, vendar se jim je obravnava delegatov nekako izmuznila in izognila. Naravno je zato, da so se razhajanja med delegati izrazila pri izglasovanju novih vodilnih teles. Na dunajskem zasedanju je prišlo do tekme med alternativnimi kandidati za najvišje odgovornosti SSK. To je sicer izraz demokratičnosti v življenju te organizacije, vendar je dejstvo, da je opcija, ki je podlegla večini, izraz doslej najaktivnejših sredin kongresa, vredna resnega razmisleka. Kateri so pravkar omenjeni najaktivnejši deli kongresa? V prvi vrsti gre za konferenco za Kanado, za Furlanijo-Julijsko krajino in za jedro konference za Slovenijo. Nekatere konference pa svojih delegatov na Dunaj sploh niso poslale, tako na primer Francija in Skandinavija. Glede katerih vprašanj ste se delegati razhajali in v čem so bila vaša mnenja enotna? Osebno mislim, da obstajajo v ozadju nerazrešene dileme, ali naj bo kongres vzvod vplivanja na notranjem slovenskem političnem prizorišču ali pa sredstvo vsestranskega povezovanja Slovencev po svetu. Bojim se, da utegne novo vodstvo popuščati prvi skušnjavi. Vsekakor pa, dokler ostajajo besede na papirju, ni mogoče govoriti o stičnih točkah. Prepričan sem, da lahko samo dejavno povezovanje Slovencev po svetu izpriča utemeljenost kongresnih misli. Že med pripravami na dunajsko zasedanje smo se zato na konferenci za Furlanijo-Julijsko krajino odločili, da si zastavimo realistično dosegljiv, toda praktičen koledar javnih pobud ob jasno izraženem sodelovanju z drugimi sestrskimi konferencami. Jeseni ga nameravamo domisliti in predložiti javnosti. Povem lahko, da konferenca za FJK pripravlja s konferenco za Slove- nijo »ponovno odkritje« slovenskega tržaškega slikarja, čigar sledovi so se izgubili v Argentini, konferenci za Nemčijo pa nameravamo predlagati sopokroviteljstvo za koncertno turnejo mlade slovenske pianistke iz Stuttgarta, hčere izseljeniških staršev, ki se je imenitno odrezala na zveznem nemškem tekmovanju nadarjenih pianistov. Kaj po vašem manjka Svetovnemu slovenskemu kongresu, da bi lahko postal resnično reprezentativna organizacija vseh naših razseljenih rojakov? Mislim, da se mora SSK predvsem otresti tihega prepričanja, da mu je ugled zagotovljen že s samim zvenečim imenom in namišljenim sorodstvom s podobnimi organizacijami drugih manjših ali večjih narodov, ki so izkusili diasporo. Slovenska diaspora je živela in delala pred rojstvom kongresa in ga lahko mirno preživi, če ne bo sam s svojo dejavnostjo osmislil razlogov lastnega nastanka, ki so v povezovanju vseh Slovencev po svetu na višji kakovostni ravni, v duhu vzajemnosti in sodelovanja, raz-predenosti v mreži svetovne soodvisnosti, v prežanju na nevarnosti, ki lahko ogrozijo številčno in zemljepisno izpostavljen narod. Ali je dunajsko zasedanje kongresa naletelo na pričakovan odziv? Ste zadovoljni s poročanjem sredstev javnega obveščanja? Odzivnost sredstev javnega obveščanja ni toliko izraz večje ali manjše naklonjenosti SSK, kolikor prej merilo prodornosti njegove dejavnosti. Prepričan sem, da si pozornosti občil ni mogoče zaslužiti zgolj s tiskovnimi poročili, za katerimi največkrat zeva praznina dejavnosti. (hj) Resolucija o pridruževanju Republike Slovenije Evropski zvezi Svetovni slovenski kongres je na svojem rednem zasedanju 23.in 24. junija 1994 na Dunaju obrav naval številna vprašanja, povezana s sedanjim stanjem v sloven skem narodu, njegovi državi Slo veniji in slovenskih skupnosti po svetu. Izrazil je veselje zaradi ugo nega izida slovenskega državnopo-litičnega osamosvajanja, v katerem je SSK tudi sam sodeloval, hkra pa skrb za nadaljnji notranji in 211 nanji razvoj slovenske države ter njen položaj in uveljavljanje ^ mednarodnih razmerjih. V zvezi tem je posvetil posebno pozornos sedanjemu prizadevanju vlade t državnega zbora RS za približan] Evropski zvezi ter oviram, na k tere pri tem naleteva. SSK meni, da je približevanj Slovenije Evropski zvezi za nadaij nji gospodarski in siceršnji razo I Slovenije potrebno, da pa Sloveni] za pospešitev tega postopka >uk kor ne sme privoliti v vsako ceno-Trezno mora presoditi sedanjo m in zrelost svojega gospodarstva konkurenčni boj znotraj Evrope zveze, predvsem pa ne sme Preve hiteti z dokončnim vstopom v organizacijo, preden nima zados nth notranjih in zunanjih žago'0 vil za ohranitev in razvoj kUim ne in politične identitete sloven skega naroda po vstopu. SSK je posvetil posebno nost sedanjemu zastoju v pribijze vanju Slovenije Evropski zvezi za radi nasprotovanja vlade RepubjV* Italije. Izrazil je podporo doslejiz raženim stališčem zastopnikov vi de Republike Slovenije v zvezi tem ter jih poziva, naj odlo& vztrajajo pri veljavnosti osimski ^ sporazumov in naj ne popustijo iz siljevanju italijanske strani gle poskusov revizije mejnih, odško ninskih in lastninskih določil t* sporazumov oziroma aktov, ki meljijo na njih. Resolucija o stikih med Slovenijo in Italij0 Besedilo resolucije o stikih Slovenije z Italijo, sprejeto 24. j*11*1 ja, ki je pomembno za našo manjšino, je naslednje: »Svetovni slovenski kongres je prepričan, da sta miroljubno s°se.a stvo in sodelovanje med Slovenijo in Italijo na temelju spoštoval1] mednarodnih pogodbenih obveznosti v obojestranskem dolgoročna interesu. Sožitje ob meji ter na narodnostno mešanih območjih pa la ko temelji le na evropsko primerljivih načelih priznavanja in vars* narodnostnih manjšin.« »SSK podpira dosedanjo naravnanost slovenske vlade, da v teV] duhu vztraja pri pogovorih z italijanskim sobesednikom, tudi z z* tevo po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, brez ozerne*) ( kega ločevanja in zapostavljanja Slovencev v Videmski pokrajin1' »SSK podpira prizadevanje slovenske manjšine v Italiji pri uVl ljavljanju njene vloge pospeševalca gospodarskega, družbenega in kV turnega pretoka med Slovenijo in romanskim svetom. Izraža zaskrbi) nost zaradi mogočega odmika italijanske zunanjepolitične usmeri* od evropskih integracijskih prizadevanj ter zavrača poskuse neka . rih italijanskih vladnih sil, da bi slovensko vključevanje v evrop®. integracijski kontekst pogojevale s prikritim ali odkritim revanši® čnim in iredentističnim izsiljevanjem.« ^Dolhar fremska razmišljanja (3) seže 2amejstvu t0 pomeni, da ne do-- H'1* tistih morda dvajset tisoč dosprnih bralcev, kaj šele, da bi je 1 celotno slovensko tržišče, ki Dnt„3 Ze omejeno na nekaj sto tisoč Potencialnih bralcev. ?ar^eVe<^a Pa ta pojav ne zadeva le opra6^Va' kjer lahko navedemo v terjt Vlc^° nenormalne razmere, v ka-,Srn° prisiljeni delati in živeti, ^ide * Se namre^ tridi, da knjiga, ki He p Pr‘mer v Mariboru ali Kopru, taz r* e na knjižne police. Potem pa )amo o problemu prevaiania problemu prevajanja - !V' Jez'k, ki ga pozna več milijonov naŠih ^1 je; tožnik L "t sa Puzna vec 11 . bralcev. Teoretično je to sicer tuj jo,aVt0rSev'tucb najboljših, v kak »lož 1 l.. lv podvig, vendar mislim, da bi 1 bolj dabi bile i smotrno najprej poskrbeti, b„i0 ““e na primer Pahorjeve ali Re-slov Ve ^n)*8e na razpolago vsaj vsem {jirj^kim bralcem. Z nekoliko ve-mdom bi bilo mogoče urediti distribucijo. Gotovo bi S*»Z _______________ ske . m slovenske knjige, zamejuj1 "unejske«, tudi veliko cenejše h Pa se vrtimo v začaranem kro- n0(j^ katerega trenutno ni videti izdalo' 0r°ški bratje, ki imajo morda ?5to rnanj mediteranske fantazije, te\i Vei~ tevtonskega smisla za or-ir, ,acii°/ so za svojo založniško hi-\ib ^ Prb prodajalno v Ljubljani. Če .%! ne moremo posnemati, bi pa t VSat kazalo iti k njim v podna-He bi vsaj v Ljubljani nastalo sj^e Vrste zastopstvo celotne zamej-i^u^ožniške dejavnosti, kulturna bpaj a zamejstva. Kdor bi nekje preti KLecerizij0 kake zamejske knjige, ^ 0 vsaj vedel, kje jo lahko kupi. k' ° Je sonce zašlo za brkinske gri-0 nekateri, tisti pač, ki nikoli ne 1q pnerri0 zgodaj poti domov, še maje v Ilirski Bistrici. In spet se 2alo, da pride tudi pri kozarcu vina do kakega pametnega pogovora. Bistriški kulturni delavci namreč skrbijo tudi za to, da svojim someščanom organizirajo glasbeno in gledališko ponudbo. In ker je podpisani nekoliko zadolžen za življenje našega tržaškega gledališča, je stekel pogovor o naši repertoarski ponudbi za prihodnjo sezono. Bistričani in seveda tudi drugi kulturniki primorskih mest skušajo v svojo sezono vključiti ponudbo vseh slovenskih gledaliških hiš. Če nimajo primerne dvorane za gostovanja, peljejo svoje občinstvo na ogled predstav z avtobusom tudi do Trsta. Pa smo spet pri fantomatičnem ali vsaj problematičnem primorskem in sploh slovenskem enotnem kulturnem prostoru. V primorskem prostoru obstajata dve gledališki hiši: PDG v Novi Gorici in SSG v Trstu, na razpolago pa so štiri dostojne gledališke dvorane in sicer v Gorici in Novi Gorici (kjer je najnovejša in najlepša), ter v Trstu in Sežani. Z dvoranami na slovenski obali pa so žal še precejšnje težave. Normalno bi bilo, da bi vsaj v tem prostoru poleg osrednje slovenske krožila tudi primorska gledališka ponudba, vendar na žalost ni tako. Tega so krive tudi težave in zapreke formalne narave. Primorsko dramsko gledališče ima težave z dnevnicami, ki jih mora svojemu osebju plačevati za nastope izven lastne hiše, SSG pa predstav v gledališčih preko meje ne more knjižiti kot svojo normalno dejavnost, s katero lahko opraviči status italijanskega stalnega gledališča. Slovensko stalno gledališče je sicer doseglo, da ga je italijanska država priznala, kar pomeni, da si breme za vzdrževanje prevzamejo državne in krajevne uprave. S tem je naše gledališče razbremenilo matično državo za finančno podporo. In prav je tako. Vendar pa to delovanje SSG istočasno omejuje, zapira ga v meje lastnega teritorija, obsoja na neko obrobnost, ki je za kulturno ustanovo lahko zelo nevarna. Izmenjava z osrednjimi slovenskimi gledališči — kar bi se tudi spodobilo in kar se je včasih redno dogajalo — postaja za nas finančno vedno težavnejša. Potrebno bi torej bilo, da bi matično ministrstvo za kulturo s primerno podporo omogočilo vsaj kroženje slovenskih gledališč v vsem slovenskem prostoru. To je le nekaj poletno vročih a zato nič manj pomembnih misli o kroženju slovenske ustvarjalnosti po vsem slovenskem prostoru, ki je tako zelo majhen. Drugače bomo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru lahko rekli isto, kot smo pred mnogi leti o »Ljudski pravici«, namreč, da je to tista stvar, ki je nikoli ni bilo in je tudi nikoli ne bo, stane pa dva dinarja. (Konec) * * * V Gorici se je zaključil zborovski natečaj Seghizzi Konec prejšnjega tedna seje v Gorici zaključil pomemben mednarodni zborovski natečaj C. A. Seghizzi, ki je bil letos 33. po vrsti. Udeležili so se ga številni priznani zbori iz vsega sveta. V kategoriji ljudskih pesmi se je na zaključnem nastopu, kije bil v soboto, 16. julija, se je na prvo mesto uvrstil zbor iz Letonije z 90. točkami, Slovenski akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki ga vodi Stojan Kuret, pa je bil četrti z 86 točkami. * * * V dijaškem domu v Gorici se je konec prejšnjega tedna zaključilo 15. slovensko poletno središče, ki je potekalo v dijaškem domu. Udeležilo se ga je več kot 60 otrok s celotnega goričkega območja, zanje pa je skrbelo dvajset animatorjev. Prijetne zaključne prireditve, na kateri so nastopili otroci, se je udeležil tudi sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj. Mladika št. 4 Iz tiskarne je prav pred kratkim izšla najnovejša številka mesečnika Mladika, ki ga v Trstu izdaja Slovenska prosveta. Uvodnik je posvečen vsej prej kot pozitivnim izidom evropskih volitev. Glede na stanje, piše avtor prispevka, naša manjšina nima nobenega stvarnega elementa, na katerega bi se naslonila in je vse bolj odvisna od neposrednih odnosov med Rimom in Ljubljano, ki so se zadnje mesece dokaj zaostrili. Za rubriko »Slovenci za danes« pa je Zora Tavčar tokrat intervjuvala slikarja Dimitrija Kodiča, oziroma Johna, kot ga imenujejo v avstralskem mestu Melbournu, kjer danes živi. Kodrič se je pred kakim mesecem mudil v Trstu, kjer je v galeriji Tržaške knjigarne razstavil svoje akvarele. Srečku Kosovelu, pesniku, ki je umrl v Sežani leta 1926 star komaj 22 let, v dobi, ko se za človeka življenje šele začenja, je posvečen zapis njegove najstarejše sestre Tončke. Njeno pričevanje je pred desetimi leti zapisala Nada Pertot. Tončka Kosovelova je umrla leta 1989. Tudi v tokratni številki Mladike je nekaj strani v prilogi Rast, posvečenih vprašanjem, ki zanimajo mlade. Zanimiv je med drugim intervju z mladim kantavtorjem Aljošo Saksido, enim od protagonistov letošnjega Festivala slovenske popevke v Trstu. V Rasti pa je tudi precej prostora za literarne prispevke in razmišljanja. V zadnjem času je v zamejstvu izšlo nekaj knjig, zato je tokratna rubrika »Zamejska in zdomska literatura«, ki jo za Mladiko ureja Martin Jevni-kar, še posebno bogata. Med drugim obravnava knjige Alojza Rebule »Kačja roža« in »Severni križ« (obe sta izšli za avtorjevo 70-letnico), »Križev pot« Ljubke Šorli, »Črepinje« Ljuba Marca in »Primorske učitelje« Minke Lavrenčič Pahor. Janko Jež SPOMINI (2) (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) pahljana zatočišče slovenske politične emigracije ■J«,0 kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je Rim postal zelo važno shajali-Venske politične emigracije. Sem so se med zadnjo svetovno vojno ste- lVsj i ^ 1 hotenje po uresničitvi slovenske državnosti. Vo' ernigrantski tokovi, ki so nastali med vojno vihro in se oblikovali v ja ob in Italija sta si bili Slovenijo razdelili. Meja med njima je poteka- jllk av'- Italija je sebi podrejeni del bivše jugoslovanske Dravske banovine 0(j Save anektirala in preimenovala v Ljubljansko pokrajino ^L ^1 Luhiana PnWraiini ie Tlaliia nriznala delno avtonomiio. IJ — Pro- bQ •** Lubiana. Pokrajini je Italija priznala delno avtonomijo. Upala je, 50 t\a S tem obvladala red in mir v okviru mesta. V okolici in v bližnjih hribih ''Ova . kmalu zagospodovali partizani. Pokrajini je načeloval od Rima ime-'Visoki komisar, ki je nadziral delo posvetovalnega telesa, ki so ga sefe ju 1 vidnejši slovenski kolaboracionistični politiki pod vodstvom zadnje-r%n°S'°vanskega bana v Dravski banovini Marka Natlačena. Posvetovalni \pr Se je uradno imenoval consulta-konzulta. Vse to je Italija napravila v 0tiu z mednarodnim pravom, po katerem nobena vojskujoča se sila ne sme spreminjati zakonitega stanja na zasedenem ozemlju pred podpisom mirovne pogodbe. Ljubljanska pokrajina je postala prvo zatočišče Slovencev, ki so se vanjo zatekali z ozemlja, zasedenega po Nemčiji. Šlo je večinoma za mladino, ki se je tako rešila pred preselitvijo v Srbijo ali pred deportacijo v nemške lager-je smrti ali pa — v najboljšem primeru — pred prisilnim novačenjem v hitler-jansko armado. Nemci so tako rekrutirane gorenjske in štajerske fante in može v glavnem pošiljali na rusko fronto. Begunci so naleteli v Ljubljani na topel in gostoljuben sprejem. Dobili so možnost študija in zaposlitve. Nekateri pa so se takoj preseljevali v Italijo in si po raznih kanalih pomagali, dokler niso zavezniške sile zasedle Italijo in nudile beguncem pomoč v okrilju organizacije IRO — International Refugees Organisation. Za Slovence in sploh za vse Jugoslovane je ta organizacija vsestransko skrbela. Kolikor se po vojni niso hoteli vračati domov zaradi sovjetske zasedbe, so bili sprejeti v IRO taborišča, kjer so ostali, dokler jim niso uredili vseh potrebnih listin za izselitev v prekomorske dežele, v glavnem v Argentino. Šele kasneje so se odprla vrata v ZDA, Kanado in Avstralijo. Eno pomembnejših tovrstnih taborišč je bilo v kraju Eboli pri Neaplju. IRO poverjenik za jugoslovanske begunce v Italiji je bil dr. Miloš Vavhnik. Rim nadaljnja etapa slovenske politične emigracije Nadaljnja etapa slovenske politične emigracije je bila Italija. V Rimu se je ta združila z ostalimi jugoslovanskimi emigranti, ki se niso mogli rešiti z begom preko Beograda na Bližnji vzhod in nato v London. Vodilni jugoslovanski politiki, ki so zbežali pred Hitlerjem iz Beograda, so prileteli na letališče Pale pri Sarajevu. Zaradi prostorske stiske na letalih so mnogi tu obtiča- Stran 8_______________________________NOVI LIST Julijska dela v vrtovih Spet izšla Primorska srečanja Najnovejša številka revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja, ki izhaja v Idriji, Kopru in Novi Gorici, vsebuje zanimiv prikaz knjižnic v primorskem obmejnem pasu. Ksenija Majovski je prispevala zapis o Narodni in študijski knjižnici, v katerem omenja tudi težave te ustanove od preskromnih finančnih sredstev do premajhnih in neprimernih prostorov. Zanimiv je dalje članek ekonomista iz Sežane Davida Malniča, ki v rubriki »Politika sosedstva« piše o institucionalnih vidikih za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Časnikar Miro Kocjan je napisal nekaj misli o tržaškem škofu Antoniju San-tinu, ki se je, kot pravi avtor, bojeval proti »slovenskemu in hrvaškemu nacionalizmu«, pri čemer pa je prezrl, da je bil nosilec »nacionalizma« prav on. Tudi tokratna Primorska srečanja ponujajo branje nekaj literarnih zapisov. Med recenzijami knjig velja omeniti članek o knjigi Lojzke Bratuž, v kateri so zbrane slovenske pridige go-riškega nadškofa K. M. Attemsa. Delo s poglobljeno spremno študijo je izšlo v italijanščini, izdala pa ga je videmska univeza. O njem piše v Primorskih srečanjih Zoltan jan. Časnikar Dušan Jelinčič jeza to številko revije prispeval zapis o tretji izdaji knjige Borisa Pahorja »Odisej ob jamboru«, ki ga je ob avtorjevi 80-letnici izdala koprska založba Lipa lansko leto. Julij velja za najbolj vroč mesec v letu. Plohe, ki smo jih doživeli v minulih dneh, so bile sicer zelo dobrodošle, a upajmo, da bomo kmalu spet dočakali dež, ker sta vročina in tudi veter poskrbela, da se je zemlja posušila. Najbolj važno delo na vrtu in polju v tem času je namakanje, kajti padavine so slabo razporejene. Zelo koristen ukrep, ki ohrani vlažnost tal, je rahljanje vrhnjih plasti, pletje in osipavanje, nadalje zastiranje tal s slamo, črno folijo ali drugim materialom. Vsekakor moramo zalivati. V vrtovih redno zalivamo in to najraje v zgodnjih jutranjih urah, ko so tla ohlajena. Paziti moramo, da zalivamo pri koreninah, da ne bi orosili listov, ki so občutljivi. Pravijo, da se po listih zalivajo edino radič, solata in kapusnice. Za ostalo povrtnino pa velja pravilo, da zalivamo pri tleh, če si mogoče nismo omislili kapljanja z namakalnim sistemom. Ob veliki vročini bomo opazili, da nam solata noče vzkaliti. Gre za čisto naraven pojav, saj v solati nekako zakrni kalček, že ko temperatura preseže 20 stopinj Celzija. V tem času dognojujemo v zelo skromnih količinah le tistim povrtninam, ki so v polni rodnosti. Gre za paradižnike, papriko, jajčevce, bučke itd. V tem smislu so mogoče še najbolj primerna novejša gnojila, ki postopoma oddajajo v tla hranljive snovi, priporočljivo pa je uporabiti kompost, ki je gotovo že dozorel, če smo ga začeli pripravljati aprila, ko je v vrtovih že dovolj odpalih organskih snovi. Kakorkoli že, julija je v vrtovih veliko dela tudi s spravilom pridelka, ki ga seveda ne moremo vsega porabiti še svežega. Zato bomo del namenili ozimnici. Po naših domovih so vse bolj pogoste zmrzovalne skrinje, ki so izredno koristne za spravilo pridelka. Stvar zahteva določen čas in tudi izkušnje, vendar pa so uspehi navadno zelo spodbudni. Poglejmo še najnujnejša opravila. To je čas, ko spravimo česen in čebulo. V obeh primerih, ko iz-rujemo rastline, pustimo pridelek na soncu, da se dobro osuši, nato pa česen povežemo v snopiče, čebulo pa v naših krajih navadno spletemo v kite. Redno obiramo stročji fižol, saj bodo grmički bolj cveteli, če bomo sproti obirali stroke. To velja tudi za visoke sorte. Fižolu trgamo sveže stroke, če imamo raje svež fižol, oziroma, če bi ga hoteli svežega zamrzniti za zimske mesece. Paradižnikom redno odstranjujemo zalistnike in obiramo dozorele sadeže. Isto velja za papriko in jajčevce. Korenje in rdečo redkev redčimo in obilno zalivamo, po potrebi pa lahko tudi nekoliko dognojimo s kompostom. To je tudi čas, ko presajamo cvetačo, brstični ohrovt, jesensko zelje in ohrovt ali vržote, kot jim pravimo na Goriškem. Vse te kapusnice naj bi presadili nekako do srede meseca julija, saj _______________________21. iulijaj^ drugače nimajo dovolj sonca, & popolnoma dozorijo. .. Julij je tudi čas, ko grah č či svoj ciklus. Ko bomo praZ grede, na katerih je rasel, pu ^ mo v zemlji korenine, ker s0 njih dušične bakterije. Te ba rije vežejo dušik iz zraka in z n)^ oskrbujejo tudi rastlino. Ko terije odmrejo, se pravi, ko r^_ lina usahne, se tla obogatijo z šikom. Zato je priporočljiv0' korenin stročnic (grah, fižol, soja itd.) ne izrujemo. S tem mo tla obogatili z dušikom- Julija sejemo še radič za z ' endivijo, sladki janež, črno . kev in lahko posadimo tudi n gredic stročjega fižola, ki ga ■ obirali jeseni. Glede sladkegaj v neža velja povedati, da seje sedanjem času zgodnejše s ' avgusta pa bomo sejali pozjj 1 sorte, npr. vrsto Latina. Janez J bi pogosto, a bolj skromno z^ vanje in redno oskrbovanje predvsem rahljanje in tudi °s r vanje, ko začne delati t.i- g1 NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST* Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1 štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikatj Helena Jovanovič, Drago Legiša (?laVIJ in odgovorni urednik), Miro Opp ' Saša Rudolf, Marko Tavčar in EP " Vršaj. ( Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, T[S' tel. 040/772151. Združenje perioditne8a tiska v Italiji li. Med njimi je bil dr. Ciril Žebot, ki je bil v Beogradu v tajništvu ministra Kulovca. Žebot se je vrnil v Ljubljano, od koder je po umoru predsednika konzulte Natlačena odpotoval v Rim. Prvi val beguncev v Italijo je bil precej filtriran, zato zanesljiv in sposoben za politično in kulturno delo. Begunci, ki so se stekli v Rim, so očitno čakali na prihod zaveznikov. Hitro so se povezali s slovenskimi staronase-ljenci, ki so bili v Rimu številni. V glavnem je šlo za duhovnike, porazdeljene po raznih generalnih hišah svojega reda, ki so tam delovale že pred vojno, in duhovnike ter bogoslovce na študiju na raznih papeških univerzah. V Rimu je bila že dalj časa precej delavna laična kolonija. Sestavljali so jo povečini Primorci, uslužbenci po raznih ustanovah in zasebnih uradih. Ne smemo prezreti zelo številnih gospodinjskih pomočnic, ki so se zbirale pri slovenskih šolskih sestrah in so vsestransko pomagale beguncem, zlasti študentom. Drugi val beguncev je bil številnejši. V Rim so ti begunci prišli po kapitulaciji Italije, ko so se odprla vrata raznih koncentracijskih taborišč in zaporov, kamor je italijanska okupacijska oblast stlačila veliko število slovenskih intelektualcev in tudi zavednih primorskih delavcev in kmetov, ki niso klonili pred fašističnimi grozodejstvi. Ti so se v glavnem prijavljali pri delegaciji JLA, baze Bari, ki je delovala v Rimu. Javljali so se kot prostovoljci in preko Barija odhajali na jugoslovanska bojišča. Manjši del teh beguncev se je odločil za emigracijo. Tretji begunski val — beg pred komunizmom Po končni zavezniški zmagi je prišlo do tretjega in najštevilnejšega vala beguncev, ki so se iz ideoloških razlogov odločali za izseljenstvo. Prihajali so v glavnem preko Koroške. Kolikor jih zavezniška vojaška oblastva niso vrnila v Slovenijo, so se ustavljali na Primorskem in se sčasoma začeli izseljevati čez veliko lužo v trajno emigracijo. Medvojni in povojni slovenski begunci so se, posebno v Argentini in ZDA, združili in spojili s slovenskimi staronaseljenci, katerim so pomagali do močnega kulturnega vzpona. Po slovenski Pomladi so se vsi in vsestransko postavili v službo prerojene domovine. Kako pa je mene zajel ta begunski val? Najprej sem zapustil Trstlfl ij kot begunec vživel v Ljubljani. Po vojni so me okupacijski oblastniki z r^, in me poslali v Trst pred vojaško sodišče. Iz zaporov v ul. Coroneo in u ’^j, gor so me prepeljali v internacijo v Arezzo. Po italijanski kapitulaciji sen1 potoval v Rim, kjer sem dočakal kot begunec prihod zaveznikov in se vrnil v Trst. . ^ Sodim, da je zdaj čas, da vso to svojo zapleteno begunsko pot u°kv. v primeren prikaz svojega delovanja v raznih obdobjih svojega življefll Mladostna leta v Trstu ■ ulk Rodil sem se v Trstu 9. oktobra 1911 v ul. Belvedere št. 3 (današnja ^ Udine), takoj za palačo konzervatorija Tartini. Oče Josip (1884-1926) se r ^ dil v Strmici pri Postojni v družini kmečkih posestnikov in trgovcev z leSv 0 Njegovi predniki so prihajali z vrha Nanosa, kjer še danes v naselju Je živijo moji sorodniki. Po študiju na ljubljanski realki je oče prišel v lr „ se zaposlil kot arhivar v znani češkoslovaški obrtni banki. To je bila stenska banka v ul. Roma na vogalu z ul. Mazzini. Spadal je v kulturni tabor okrog dnevnika Edinost. Umrl je, ko je bil star komaj ^ zaradi pljučnice, še preden so fašistična oblastva banko razpustila in j° čila italijanskemu ameriškemu Gianninijevemu koncernu Banca d' M*1 ed Italija, ki še vedno deluje v Trstu. . yt Moja mati Ivanka Razpotnik (1866-1966) se je rodila v Logatcu jr kot dekle prišla v Trst k sestri Fany, ki je bila poročena s financarjem ^jr tom in obenem vodila znatno tržaško gostilno Andemo da Cesco v ul-pa. Tu je mati spoznala mojega očeta. fr Osnovno šolo sem dovršil v Rojanu. Spominjam se sošolcev Feru ^ dovca, Blahe, Švaba. V hvaležnem spominu hranim učitelja Albina Saj1 ^ in ravnatelja Štublja. Ta se mi je zdel še posebno imeniten zaradi sv°je f£-de. Spominjam se tudi obeh katehetov: Čoka in Guština. Oba so fašist Jj5£> ganjali zaradi slovenskega pridiganja v cerkvi sv. Antona Novega. Ne^ na enega od obeh (ne spominjam se več, na katerega) v cerkvi celo str ^ p' ko je bil na prižnici. Zelo dobro se spominjam učiteljice Zore Eržen. jj/) kimi 20 leti sem izvedel, da je še živela s sestro na Reki. ’