SLOVEN Izhaja vsak« sredo. C e n • i Letno Dia 31.—, polletno Din 16.—, četrt, ietno Dia 9t—, inozematv« Din 64.—. — PoStno-Sekond l račaa 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3 Telefon Lnterurban 113. ' Cona Insar atomi cela stran Din 2000/—, pol stra« nI Din 1000.—, četrt strani Din 5CC.-, '/• strani Din 250-, Via str. Din 125-, Mali ogla* si Tsaka beseda Din 1.20. Glas s severne državne meje. (Piše kmat I. K.) O krizi našega kmeta se danes mnogo piše. Kar je napisal »Slovenec« v štev. 115. dne 23. maja, se popolnoma vjema z razmerami, posebno malega posestnika tuikaj na skrajni m ©j i naše države. Jaz imam šest oralov zemlje na hribu, ki je izpostavljena pekočemu solncu, viharju in nalivu. Pridelam komaj za pol leta, ostalo moram doku-povati. Glavni dohodek bi bil od živine. Toda ta nima cene, tu še manj kakor v Ljubljani, kakor piše oni dopisnik z Dolenjskega. Če hočem svojo številno družino preživiti, moram na delo k drugim, in sicer za 10 Din na dan. Treba je plačati davek, obresti itd., kupiti drva za kurjavo, ker nimam gozda, potem obleko za 6 do 7 oseb. Če človek vse to premisli, se mu kar lasje ježi jo, in ni čuda, da je marsikateri kmet začel obupavati. Prej sem imel 300—400 Din davka, sedaj pa še enkrat toliko. Imel sem 3000 Din vknljiženega dolga, sedaj imam 9000 Din, za kar plačujem 10% obresti. Stari svinjski hlevi se mi hočejo sesuti. Moram graditi nove; rad bi jih napravil na moderen način, pa nimam s čim. Istotako je streha nad hišo slaba, moram jo pokriti na novo, pa zopet s čim? Sem sicer dobil v domači posojilnici posojilo, pa ne bo dovolj. Prosil sem na banovinsko upravo kmetijski odselt. Poslal sem načrt in potrdilo župana domače občine in sploh vse storil, kakor je bilo predpisano, oziroma nasvetovano v časopisih. Pa ni o tem ne duha ne sluha. Slišal sem, da dobe podpore le večje kmetije, ki sd gradijo velike vzorne hleve, ne pa mali kmetje. In ravno majhni posestniki eo najbolj potrebni, da bi se jih podpiralo. Srečen je dandanes tisti, kateremu ni treba nič prenarejatl ali zidati. Takšne so dandanes razmere ter se slabšajo od dneva do dneva. Kaj pomaga samo pisanje in nasveti, ka|j pomagajo kmetijski tečaji in šole, če pa nI dejanske podpore I Na to naj mislijo vsi tisti, ki so v prvi vrsti k temu poklicani * Molitvo po maSl z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v TIskarni 8v, Cirila v Mariboru. Cena dosedanja. Nemška državnika — kancelar Brüning in zunanji minister dr. Curtius sta se vrnila iz Angleške 10. junija. Tokrat so bili zastopniki Nemčije tretjič na Angleškem in jih je celo angleški kralj pogostil. Uspeh nemškega obiska v Angliji je v glavnem ta, da se dovoli Nemcem triletna odložitev plačil za povojna vojnoodškodninska plačila. Dovolitev odložitve je pa odvisna predvsem od Zedinjenih držav. Zedimjene države bodo najbrž pristale na to, da bi v času odložitve plačevanj od strani Nemčije tudi nemšk9 upnice odplačevale svoje dolgove Ameriki v zmanjšanih obrokih. Za izpad ©k, ki bi se pojavil radi tega v ameriškem gospodarstvu, bi naj najele Zedimjene države notranje posojilo, za čegar plačevanje bi skupno jamčile Nemčija in vojno odškodninske upnice. Zasilna odredba v Nemčiji. Zasilna odredba (Notverordnung), ki jo je podpisal predsednik Hindenburg 6. junija, se bo pričela izvrševati 1. ¡julija. Namen ima, prikriti primanjkljaj v državnem proračunu. Po sedanjih računih znaša primanjkljaj 574 milijonov mark (krog 7 in pol milijard dinarjev). Prejemki bodo predvidoma manjši za 495 milijonov mark, izdatki pa večji za 75 Ameriški finančni minister Mellon, ki pride v Evropo, da prouči evropski gospodarski položaj in posebej Se finančno stanje Nemčije. milijonov mark. Torej 574 milijonov hočejo Nemci kriti na sledeči način, Najprej zmanjšati izdatke: Pri plačah in pokojninah 101 milijon, v državnem skrbstvu 85 milijonov in v drugih mi-nistrstih 120 milijonov. Plače uradni-štva bodo n. pr. znižane za 1 do 7 odstotkov, družinske doklade se bodo znatno skrčile, bolj se bo hranilo zlasti pri socialnih in kulturnih zadevah. Zvišali pa bodo prejemke največ s povišanim davkom na sladkor (110 milijonov), na mineralna olja (75 milijonov) in z davkom na osebno dohodnino (83 milijonov). Skupaj z zmanjšanimi izdatki in zvišanimi prejemki bodo krili grozeči primanjkljaj v državnem proračunu. Desetleika v Nemčiji. Rusi izva. ajo petletko (petletni gospodarski načrt), po sovjetskem vzgledu je predložila Zveza nemških kmetijskih zadrug javnosti načrt, po katerem bi se povišal proizvod za 33%. V desetih letih bi porabila vlada 10 milijonov mark (135 milijard Din), da se doseže ta namen. Pri izvajanju desetletke bi bilo zaposlenih 400.000 delavcev. Načrt je zadel v javnosti na nezaupnico, ker očitajo vele,posestvu, da se hoče okoristiti z desetimi milijardami. Novi predssdnik Francoske prevzel posle. Novi preds. francoske republike Paul Doumer je nastopil*v soboto svoje mesto. Novega presednika ja sprejel in pozdravil v predsedniški palači (Elyseeju) dosedanji predsednik Gaston Doumergue v navzočnosti predsednika senata ter predsednika zbornice, nato mu je izročil znake velikega mojstra častne legije. Po izvršeni predaji predsedstva republike je zapustil Doumergue kot navaden državljan predsedniško palačo. Agrarna konferenca v Pragi. Praška vlada je sklicala za 5. Ijunij mednarodno agr. konferenco, ki je 15. te vrsta. Kongresa so se udeležili zastopniki: Jugoslavije (bivši poljed. minister Frangeš s 15. odposlanci), Francija, Letonska, Poljska, Nemčija, Belgija, Rumunija, Finska, Italija in ameriške Zedinjene države. Kongres je bil razdeljen v več odsekov. Ponovna indijska posvetovanja sa bodo vršila v Londonu ter pričela avgusta. Teh posvetovanj se bo udeleževal tudi vodja indijskih nacionalistov Gandhi. * KATOLIŠKEM Fašizem ln katoliška Cerkev. Divjanje zoper katoliška društva v Italiji je ¡/■zbudilo Sirom katoliške Cerkve soglasno ostro obsojanje. Od vseh strani sveta prihajajo v Vatikan brzojavke in pisma s protesti zoper fašistična nasipa in z izrazi otroške vdanosti sv. Očetu. Fašizmu je to simpatiziranje katoličanov po vsem svetu z rimskim papežem jako neljubo. Pod pritiskom teh pojavov po katoliškem svetu je italijanska vlada stopila v pogajanja s sveto Stolico. Da ta pogajanja, kar se tiče fašistične strani, niso odkritosrčna, je jasno. Fašizem glumi nekako popustljivost, da bi zunanjosti natrosil peska v oči. V srcu pa je ostal takšen, kakor-šen (je bil: on mrzi katolizem kot vero ljubezni in miroljubnosti. Vso italijansko mladino in njeno vzgojo zahteva za sebe. Katoliška Cerkev na to ne more in tudi nikdar ne bo pristala, ker je od svojega božjega Ustanovitelja prejela pravico in dolžnost vzgoje mladine. Na tem stališču je sv. Oče, ki zahteva, da mora tista točka konkordata z Italijo, ki govori o delovanju katoliške akcije, to je, katoliških društev, ostati nedotaknjena. Katoliška društva, ki jih je fašistična vlada razpustila, se morajo zopet vpostaviti. Sveti Oče ostane na braniku svobode katoliške Cerkve in njenega zveličavnega delovanja. Nagovor sv. Oeeta na prvocbfcajanee. Papež Pij XI. je sprejel v posebni avdi-enci prvoobhajance, fantke in dekleta, ter imel na nje prisrčen nagovor, v katerem je predvsem izjavil svoje veselje nad tem, da so ga otroci obiskali v teh sa njega tako težkih časih. Zakaj so ti Časi za njega tako težki, tega otroci še sedaj ne razumejo. Naj staršem doma povedo, da je sv. Oče sicer telesno zdrav, da pa je, in sicer radi stvarnih vzrokov, žalosten in poln bolesti. Zgodovina bo poročala o tej veliki papeževi bolesti ter bo ugotovila, kje |je resica in pravica. Tolaži pa se s tem, da o bojuje za to, kar je resnično, dobro a pošteno. Stoletnica zasebne katoliške šole na Jrancoskem. Pretekli mesec so francoski katoličani obhajali stoletnico, kar 3 bila otvorjena (leta 1831) prva zasebna katoliška šola. Sirom Francije so se v to svrho vršile prireditve, najlepša je bila v Parizu, kjer so otvorili spominske plošče slavnemu govorniku Lacor-iairju in katoliškemu voditelju grofu Montalembertu, ustanoviteljema prve svobodne katoliške šole. Na proslavi v Parizu so razni govorniki, med njimi možje velikega slovesa, poudarjali nazore in načela francoskih katoličanov, kar se tiče pouka in vzgoje otrok. Naravno pravo vzgoje pripada staršem. Ta pravica je tako velika in tako sveta, da jo spoštuje katoliška Cerkev. Spoštovati jo mora tudi država! Starši Imajo pravico, da določujejo duha, ki morajo v njem biti odgojeni njihovi otroci; starši potem podelijo to moč učiteljem, ki jih izberejo. Ni to nobeno Tudi onim, ki delajo, bo »Radenska" mineralna voda najboljše okrepil¡o in osvežilo. Ta voda nI samo cenejša kot pa alkohol, ampak je tudi zdrava, ona Vas prijetno hladi in krepi. 909 kratenje pravic države. Kar se tiče vzgoje mladine, se morajo pravice staršev, cerkve in države spraviti med seboj v sklad. To je predpogoj pravega napredka in mira, ki ga nihče t ali o ne želi kot verni katoličani. Delo, ki sta ga započela pred sto leti dva velikana, La-cordaire in Montalembert, je treba nadaljevati. Montalembertovo geslo je bilo: »Nikdar nazaij!« Tega se držijo francoski katoličani. Niso se umaknili pred tistim laži-svobodomiselnim duhom, ki je rodil nekrščanske zakone v letih 1901 in 1904, morali bodo vedno zahtevati, da se ti zakoni ukinejo ter se bodo borili zoper vzgojni monopol, ki ga svobodomiselci zopet napovedujejo. Doslej so francoski katoličani morali premagati veliko težav ter doprinesti veliko žrtev. Vendar pa so dosegli s svojo modrostjo in odločnostjo, da je bil zakon o svobodi pouka in vzgoje proglašen kot eden izmed temeljnih zakonov francoske republike. Naj bi se tudi tiste države, ki kaj rade v drugih vprašanjih posnemajo francoske zglede, tudi v tem važnem vprašanju ravnale po zgledu Francoske ter proglasile načelo svobode pri vzgoji mladine! Tako bodo tudi staršem vrnjene tiste naravne pravice do vzgoje, ki jim pripadajo. Španski škofje in volitve. Španski škofje so pozvali v skupni izjavi katoliške voiilce, da se udeleže volitev v ustavotvorno skupščino in tako pomo-rejo cerkvi vdanim kandidatom do zmage. BoijševikI morijo duhovnike. Kakor poročajo časniki iz Vilne, so bili v Min-siku, glavnem mestu sovjetske bele Rusije, koncem maja na povelje boljševiš-kih oblasti zopet trije katoliški duhovniki ustreljeni. Pred enim letom so 'jih pod pretvezo, da delujejo proti boljše-viški revoluciji zaprli, po preteku enega leta so jih kar na tihem ustrelili. Sorodniki ustreljenih duhovnikov so to vest sporočili v Poljsko. Kakor se obenem sporoča, se v jetnišnici v Minsku nahaja še 14 katoliških in 6 pravoslavnih duhovnikov, ki jih čaka ista usoda. Tako boljševiki morijo naprej duhovnike. Glavni nagib k temu je brezmejno sovraštvo zoper vero in duhovništvo. Znamenito iSO-lelnica. Štiri angleška mesta so se prepirala za Cast: katero Jo prav za prav rojstno mesto 2eleiznice. Ta mesta 90: Darling-toil, Stockton, Yarrn tn Sildon. Iz tega S&pira Je odnesel zmago Darlington. l&novano mesto «e je razvilo tekom atoletij v znamenito industrijsko središče. Darlington poseda, kakor pristo-ja zibelki železnice, več velikih tovarn za izdelovanje lokomotiv in med temi tudi najstarejšo tvornico za železniško stroje. Ta tvornica |jie bila ustanovljena od Stefensona, ižnajditelja prve u-porabne lokomotive, ln od ¡njegovega brata. Dne 8. junija 1781 se je rodil v delavski kočuri v Wylamu pri Newcast-lu George Stefeinson. Preživljal se je kot navaden delavec v premogovniku pri Darlingtonu. Kmalu je postal nadzornik sesalk v jamah. Začel se je u-kvarjati z načrtom, kako bi ustvaril moč, s katero bi bilo mogoče hitro prevažanje s premogom naloženih voz. S to mislijo so se mučili zaman celo 18. stoletje razni inženerji. Sicer so bilo pred Stefensonom zgrajene razne poskusne lokomotive, a vse te iznajdbe so se izkazale v praksi kot neuporabne. Leta 1821 je odobrila angleška vlada gradnjo železnice v premogovnem revirju krog Darlingtona in seveda so hili predvideni kot prevozna moč — konji. Takrat je stopil Stefeinson pred ravnatelja rudokopa Peareja in mu ja razvil načrt, da bo zgradil parne lokomotive za prevoz premoga. Stefenson je zatrjeval ravnatelju, da bo njegov, parni stroj proizvajal toliko moči kakor 50 konj skupaj. Peare se ¡jle navdušil za Stefensonovo iznajdbo in tako so poklicali Stefensona za vodjo gradnje železnice med Stocktonom in Dar-lingtonom. Peare je bil tudi pripravljen, zgraditi Stefensonu pri Newcast-lu tovarno za lokomotive. Ta tvornica je ustvarila stroj, ki se je imenovali »Locomotion«, ki sicer ni bila prva lokomotiva, ki pa ima radi tega posebno zgodovinsko vrednost, ker je bila prva, ki je bila zgrajena na onih temeljih, katere so obdržale lokomotive do danes. Stefensonova »Locomotion« je peljala dne 27. septembra 1825 vlak na razdaljo Stockton—Darlington. Vlak je obstojal iz 12 tovornih in 22 osebnih vozov in se je vozilo z njim 450 oseb. Stroj »Locomotion« je vozil s hitrostjo 10 km na uro, a se je njegova brzina kmalu izpopolnila na 19 do 24 km in na premik 90 ton. Kljub opisanemu dejstvu se je dvigal osebni železniški promet zelo počasi. Dolgo časa je bil ognjeni konj navezan le na prevažanje tovorov. Ljudje so imeli v taistih časih še veliko več'zaupanja v konje nego v parne stroje. Preokret glede osebnega prevoza je napravila od Stefensona zgrajena lokomotiva »Rocket«, ki je odnesla zmago na dirki na železni progi: Manchester—Liverpool oktobra leta 1829. — »Rocket« je vozila pri tekmi z brzino 46 km na uro. Omenjenega leta se je povzdignila do prave veljave Stefensonova tvornica za lokomotive v New- tfflladje, Mor mlad izgleda... Starost žene ne igra danes nikake vloge več! Mlad jo kdor mladostno izgleda. Gladki in čisti teint je odločilne važnosti. Redno uporabljanje ELIDA FAVORIT MILA daje oni nežni in sveži teint, ki je tajnost mladosti. Blaga dišeča pena tega mila nc samo da popolno čisti in osveži kožcS nego deluje tako, da koža ostane gladka in mehka — prednost, ki daje pojavi vsake dame mladostni in sveži izgled. castlu. Tovarna pri Newcastlu je izdelovala dolgo časa kot prva in edina vse lokomotive tudi za proge, katere so začeli graditi izven Angleške. * Naš kralj ja prepotoval zadnje dni v avtomobilu notranjost Hrvatske in obiskal krog 100 vasi. Navdušeni sprejem vladarja od strani hrvatskega naroda posebno naglaša in obširno popisuje francosko časopisje. Proslava 30 letnico mature. Dne 8. In 9. julija 1931 bodo v Mariboru proslavili 30 letnico mature, katero so napravili I. 1901 na mariborski gimnaziji, sledeči gg.: Dr. M. Ipavec, sreski načelnik v Mariboru, Alojz Sagaj, dekan v Hočah, dr. Josip Fischinger, član apelac. sodišča v Ljubljani, dr. Anton Jehart, profesor bogoslovja v Mariboru, profesor Iv. Mr a vijak v Mariboru, Vlado Pušenjajk, nadrevizor v Mariboru, Franc Sinko, župnik pri Sv. Martinu na Pohorju, dr. Josip Tombah, višji sodni svetnik v Mariboru, dr. Drag. Šanda, profesor v Ljubljani in drugI. Izmed njihovih profesorjev živi še edino g. šolski svetnik Jecrovšek v Mariboru. Zadrugar — petdesetletnik. Dne 16. junija 1931 obhaja petdesetletnico svojega rojstva nad ž upnik in dekan v Hočah, preč. gospod Alojz Sagaj, znani vneti javni delavec, v prvi vrsti zadrugar. Povsod, kjer je do sedaj služboval, kakor pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Št. Janžu na Dravskem polju, in sedaj v Hočah je stal v prvih vrstah naših prosvetnih in gospodarskih organizacij. Veo svoj čas posveča javnemu delu, se udeležuje vseh gospodarskih posvetovanj in anket. Njegova zasluga je, da se v zadnjem času opaža živahnejše gospodarsko delo v okraju Maribor, da se kmečko ljudstvo vedno ¡bolj oklepa gospodarskih organizacij. Radi svojega nesebičnega dela se je pridobil dekan Sagaj zaupanje v vseh zadružnih krogih, kateri so ga ivolili v načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani, kjecr z ostalimi člani načelsiva v ne-številnih sejah in posvetovanjih rešuje vsa naše zadružništvo se tičoča vprašanja. Razun tega sodeluje pri domači posojilnici v Hočah ter vodi štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru. Zlasti poslednja se je v zadnjem času svojega obstoja razvila v mogočno zadružno podjetje. Ni nobene zadruge, nobenega gospodarskega pokreta, za katerega se ne bi zanimal delujoči hočki dekan. K petdesetletnici rojstva, katero bo slavil obenem z godom, mu iz dna srca čestita slovensko katoliško zavedno ljudstvo, se mu zahvaljuje za njegovo dosedanje delo v prid ljudstva in želi, da bi še dolgo vrsto let deloval ne samo v vinogradu Gospodovem, temveč tudi kot voditelj naših gospodarskih organizacij. Župnijo Sv. Jošt na Kozjaku je dobil tamoMji pr o v! zor g. Miloš Čarf. Dva uboja je obravnaval mariborski sodni senat ob koncu minulega tedna. Anton Kozel iz Velike Varnice je pobiral dne 19. februarja t. 1. napitnino za godce. Ker mu v krčmi navzoči Janez Vindiš ni hotel ničesar dati, je prišlo med obema do prepira, med katerim je udaril Kozel Vindiša s sekiro po glavi. Vsled poškodb je Vindiš dva dni pozneje umrl. Kozel je bil obsojen na tri leta zapora radi prekoračenja silohra-na. — Dne 2. marca t. 1. je zabodel Fr. Sovec iz Mezgove radi ljubosumnosti Franca Toša. Sovec je dobil pet^l&t ro-bije in še bil obsojan na triletno izgubo častnih pravic. Kaznjenec pobegnil. Z dela na polju pri Lim.bušu pri Mariboru je pobegnil pred dnevi kaznjenec. Vzel je pazniku puško, begune^Je Arnavt, a ni o njem še nobene slciL Razširitev okrajne ceste. Te dni so začeli razširjati in popravljati okrajno cesto: Slov. Bistrica—Sv. Martin na Pohorju. Mlad samomorilec. Na podstrešju \ Taborski ulici v Mariboru se je obesi 15 letni pekovski vajenec Kari Kožar Strela ubila posestnika. V petek dni 12. junija proti .ečeru je vihrala ne vihta po Dravskem polju. Posestni! Alojzij Klasinc je tekel že po neviht z njive preko travnika proti domu. Na enkrat se je zablisnilo, strela je udari la v Klasinca, ki je obležal pri priči jru tev. Skrben gospodar zapušča ženo ii nepreskrbljeno deco. Žalostna pesem noža. V Koreni, far» Sv. Barbara v Slov. gor. je došlo v pe tek dne 12. 6. do usodepolnega, krva vega spopada. Radi rodbinskih zade< so vladalo napete razmere med brato ma ivanom Kristel, Josipom Kristel ii polbratom Alojzijem Rojsom na en strani in posestnikovim sinom Janš zem Daneš na drug j strani. Med pre rekanjem je potegnil Daneš nož In za bodel v desna prsa Ivana tfristla, Josi pa Kristla v desno dlan, Alojzu Rajši pa je razparal trebuh. Vse tri ranjene bo prepeljali v mariborsko bolnišnico. še sreča v nesreči. Drveči vlak Je zagrabil pri Račah progovnega delavca Josipa Laha in ga vlekel več metrov daleč. Lah je ušel s poškodbami po celem telesu le po naključju smrti. Velik požar vsled udara strele. Dne 8. junija krog pol desetih v noči je razsajala huda nevihta z bliski in udari strele po Dravskem polju. Udarilo je tudi v poslopje posestnika Franca Viher j a na Ješinci pri Račah. Ker je imelo poslopje slamnato streho, so preskočili plameni takoj na stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Vsled viharja se je razširil ©genij trudi na hiši obeh sosedov, posestnika Ivana Pre-loga in posestnice Ane Vauhnik. Številni gasilci so nožar omejili, da ni zajel še ostalih sosedov. Poslopja imenovanih posestnikov so čisto pogorela in je pomoč nujna. Zopet požar na Dravskem polju. V torek 9. junija zvečer je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Pul-ka, po domače Majerja iz Rač. Ogenj )je poslopje uničil. Reko je zmečkalo v mlinu na Muri 301etne- i Jožefu Mlinarič iz Veržeja. Ogenj v ljutomersk okolici. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Čagrana v Babincih pri Ljutomeru. Domači so bili vsi na njivah in travnikih, gospodar sam pa na Moti. Sosedje so izpustili živino, poslopje pa, ki je bilo krito s slamo, je pogorelo do zidov. Pogorelec ni bil zavarovan. Najden rimski spomenik. Pri kopanju za bencinsko cisterno so zadeli pred magistratom v Ptuju na nagrobnik, ki je bil postavljen kot spomin na 45 letnega rimskega cesarja Avrelija (rojen krog 213, umorjen leta 275.). Eejenec utonil v mlaki. Rejenec posestnika Antona Kajdiča na Plit vitkem vrhu pri Gornji Rodgoni Je utonil v dva metra široki in en meter globoki mlaki. Otrok je nameraval s lončkom zajeti vodo in piti, pa ga Je pri tem zadela smrtna nesreča. Razmesarjeno truplo. Na nasipu blizu železniškega mosta na Bregu pri Ptuju so našli grozno razmesarjeno truplo 20 letnega brezposelnega trgovskega nameščenca Lesnikarja. Odkritje spomenika junakom v Prek-murju. Dne 7. junija Je bil v Murski Soboti odkrit na najbolj slovesen način spomenik, ki je postavljen na skupnem grobu peterih žrtev, ki so darovale svojo življenje za osvoboditev Prekmurja. Slovesnosti se je udeležilo poleg zastopnikov cerkvene, vojaške in civilne oblasti še nad 4000 Prekmurcev. Smrt v valovih Mure. V Muri je utonil trgovski pomočnik Jože Sinkovič, rodom * Virštajna — župnija Buče. V temni noči je zašel ter padel v vodo. Smrt krščanskega Šolnika. V nedeljo 7. junija zvečer Jo umrl na Gomilskem upokojeni g. šolski upravitelj Ivan Zot-ter. Blagopokoijnl Je bil rojen 1.1862. v Št. Pavlu v Savinjski dolini In bi bil letos obhajal BO letnico mature. Bil Je ■koz tn «koz krščanski vzgojitelj zaupano mu mladine ter vsestransko delaven tudi izven Bole. Ostani mu ohranjen časten ter hvaležen spomin. Monakovska steklena palača, ki je iz neznanega vzroka pogorela v soboto, dne 6. junija. Na sliki vidimo velikansko razstavno palačo pred požarom. Božji rop. Skozi vis. okno župnijske Cerkve v Studenicah je udri neznanec v župnijsko cerkev. Vlomil je v taber-naikelj in odnesel dva ciborija s presv. Monakovska steklena palača po požaru. Bolgljskl profesor Plcoard razlaga po radija evrop Vemu svetu svoja opazovanja v višini 16.000 m. ograj plaščkl. Izmaknil je tudi Rešnjim Telesom, ograjena goti stranco, kateri je odvil stojalo in ga z lepimi ¡sko mon- 'Ustil na oltarju. Od koder je prišel, po rti poti se Je tudi zgubil v temno ter viharno noč. Za bogokletnim vlomilcem in roparjem se vršijo poizvedbe. Strela treščila v gospodarsko poslopje in ubila moža. V petek dne 12. jun. popoldne je divjala huda ura čez Soc-ko proti Frankolovem pri Vojniku. Med nevihto je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Ko-štomaja pri Frankolovem. Poslopje je bilo sicer zidano in pokrito z opeko, a polno krme in Je bilo hitro v plamenih. Iz poslopja so oteli konje ter voze. Pod poslopjem so vedrili: en fant, dve ženski in 351etni posestnik Ivan Novačan iz Frankolovega. Strela ženskam ni storila nič, fanta je omamila, Novača-na pa ubila in mu celo užgala obleko, da so jo na pomoč prihiteli ljudje le s težavo pogasili. : ,l • Ravnatelj Franjo Pograjc — umrl. V Celju Je preminul komaj 471etniJFr.| Pograjc, ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. Blagopo-; kojni Je bil vzgled res pravega krščari| akega, delavnega ter skrbnega moža in očeta devetim otrokom. Poznalo je dobrega moža celo Spodnje Štajersko in radi tega mu ostani časten ter hvaležen spomin, blagi rodbini pa naše iskreno sožalje! Drevo mu Je zlomilo hrbtenico. V brezupnem stanju Je bil prepeljan v celjsko bolnico 83 letni delavec Avguštin Rrajnc iz Roginske gorce pri Šmarju. Pri podiranlju mu je zlomilo dreva hrbtenico. Strela zanetila požar. Krog polnoči od 9. na 10. junija je urezala strela o hišo Kolarja v Dobovcu v župniji Ponikva ob južni žel. KolaHjU je zgorela streha na hiši in gospodarsko poslopje, ki se je držalo hiše, ter orodje. Stari Pogelšek, ki stanuje in ima trafiko v Isti hiši, bi se bil skoro zadušil in so ga komaj rešili skozi okno. Podlegla opeklinam. Pri reševanju živine iz gorečega hleva se je težko opekla po celem telesu 35 letna posestnikoma žena Marija Cvlkl iz Jazbine pri Mozirju. Reva je podlegla opeklinam v celjski bolnici. Ostanke rimskih naselbin je odkril celjski profesor Brodar na Vipoti pri Celju. Vlak razmesarll dva delavca. Brzo-vlak iz Maribora proti Ljubljani je dne 10. junija na železniškem mostu pri Laškem do mrtvega povozil dva delav- ca: Franca Košira iz Dola pri Hrastniku in Alberta Bukovca iz Št. Pavla pri Preboldu. Delavca sta bila na mostu, ko je privozil iz ene strani osebni vlak, temu sta se umaknila na drugI tir. V istem hipu je pridrvel od druge strani brzec, ki je razmesaril oba in je vrglo truplo ©nega v Savinjo. Vlom v trgovino. V Senovem pri Raj-henburgu je bilo vlomljeno v trgovino Korinšek. Vlomilci so odnesli blaga za 50.000 Din. Pogorelo je prvo nadstropje gospodarskega poslopja gostilne Zlata vas pri Hrastniku. Živino so rešili. Lastnica gospa Čečeva ima škode 40.000 Din, zavarovalnina pa znaša le 10.000 Din. Eozoleo pogorel. V pondeljek 8. junija je udarilo zvečer v kozolec g. Cizeja, po domače Vrahča v Braslovčah. Škoda je precejšnja in le delno krita z zavarovalnino. Smrtno zastrupljenjo z žganjem. Duševno bolan ter božjasten 25 letni posestnikov sin iz Jelš pri Krškem je prišel doma do žganja in ga izipil kar eno steklenico. Vsled preobilice zavžitega alkohola se je fant onesvestil in umrl. Huda toča na Dolenjskem. Dne 9. junija zvečer je klestila toča z viharjem po Dolenjskem in so bile naijbolj prizadete okolice Trebnjega, Št. Ruperta in žužemberska. Usodepoln udar strele. V Uncu na Notranjskem je udarila strela 9. junija zvečer v Repičev kozolec, pod katerim je vedrilo nekaj ljudi. Strela je urezala v kozolec in ubila Marijo Kovačič ter njenega 5 letnega sinčka. Umor župnika pred sodno razpravo. Ivan Lakner je dne 14. februarja po noči zaklal župnika Franca Kušarja v Mengšu na Kranjskem in mu pobral nad 30.000 Din gotovine. S svojimi tovariši ima na vesti še 17 večjih ter manjših tatvin. K razpravi, ki bo pričela 16. t. m. pred velikim senatom v Ljubljani, je vablljenih 10 glavnih prič, 30 jih je bilo že zaslišanih med preiskavo. Novorojenčka so našli zakopanega. V Golobinji vasi pri Mirni peči blizu Novega mesta so našli orožniki plitvo pod zemljo poleg hiše v vinogradu zakopanega novorojenčka ženskega spola. Otrok je prišel zdrav na svet, a ga. je usmrtila koj po porodu mati, katero so že izsledili. Huda nesreča minerja. Miner Viktor Tičar, uslužben pri ljubljanski tvrdikl »Obnova«, je bil zaposlen pri gradbenih delih na cesti proti Bledu. Zažgani mini se je prepočasi umaknil in razstre-Ijeno kamenje ga je 10. maja žlvljen-siko nevarno poškodovalo. Znan vlomilec v rokah pravico. V roke ljubljanske policijo jo padel že 14 krat predkaznovanl vlomilec Bartol, ki je v zadnjem času obiskoval tudi okolico Vranskega. Oddelek francoske mornarice obiskal Split. Dne 10. ljunija so priplule v splitsko luko tri francoske ladje, ki so namenjene pouku gojencev pomorske vojaške šole. Ladje so pozdravile naše tri kraljeviče, ki se mudijo v Splitu, s Streli iz topov. Nesreča angleške podmornice. Dne 9. iuniia ie trčil kitajski narnik »Yuta« ferpentinovo milo opere Vaše perilo snežno belo! v kitajskih vodah ob angleško podmornico »Poseidon«. Podmornica ima 1475 ton in je bila zgrajena leta 1930 in se je po nesreči takoj potopila. Rešilo se je pet častnikov in 26 mož posadke, od teh sta dva umrla. V trupu podmornice je še ostalo 18 mož. Prva posledica trčenja 'je bila, da je ugasnila električna luč, kar je povečalo zmedo. Rešeni mornarji pripovedujejo, da so prestali strašne trenutke in sami ne znajo, kako so se rešili. Poškodovana podmornica se nahaja 20 sežnjev globoko in angleško vojno brodovje na Kitajskem se trudi na vso moč, da otme nesrečneže v trupu na dnu morja, a se mu rešilni napori niso posrečili. Ogromen požar. V Norfolku (Virgini-ja, Združene države) je povzročil zadnje dni požar v pristanišču ter okolici za 90 milijonov dolartjov (5 milijard Din) škode. * Silna vročina v Evropi. Iz mnogih krajev srednje Evrope poročajo, da je zavladala koncem minulega tedna silna vročina. Na Madžarskem je bilo na več krajih 40 stopinj. Tudi iz Rumunije so poročali o neznosni vročini. V Parizu so beležili 12. junija 32 stopinij, ponekod na Španskem celo 44 stopinj. Prvovrsten, osvežujofi in zdrav brizganec v vročih poletnih dneh napravite, če vinu, pomešanem 2 Radensko mineralno vodo, dodaste košček ledu. Teorija in praksa gospodinjstva mora hiti znana vsaki gospodinji, tudi če ji ni potrebno, da opravlja hišna dela osebno! Vendar je dobro, če more podučiti posle in pojasniti perici: »Samo Zlatorog milo varuje in ohrani perilo!« Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarja, Maribor, Vetrinjska 13. 376 * izvirne prepovedi. V Los Angele« v Združenih državah Severne Amerike se ne sme nobeden moški na cesti pokazati z umetnimi mustačami. V državi Massachussette ne smejo nositi ženske oblek brez rokavov, tudi v najbolj vročem poletnem času ne. V ameriškem mestu Bufallo je prepovedano ob nedeljah kvartanj*. V mestu Conneotiout ne smejo možki ter ženske sedeti skupaj na klopi v javnem a>arku. Pa ne samo v Ameriki naletimo na take izvirne prepovedi, na ko jih najstrožjo izvedbo oblasti ostro pazijo, ampak tudi drugod. Na Kitajskem so prepovedali pred kratkem praznovanje rojstnega dne. Narodna vlada je utemeljila izdano prepoved z o žirom na tolikanj ¡potrebno varčevanje. Kitajec bo smel obhajati svoj rojstni dan šele od 60. leta naprej. Na Portugalskem prepoveduje ministrska odredba, da bi kedo smel bosonog na ulico. Kdor se temu ne pokori, plača pri prvem prestopku 50 escudov, pri drugem 100, tretjič pa ga vržejo v zapor. V Boxtelu na Holandskem obstoja že nekaj časa prepoved kletve, ki je javno nabita in se glasi: »Prepovedano j« na javnih potih in na prostorih, ki so dostopni občinstvu, izrekati kletvice. Tozadevni prestopniki se kaznuj sjo i zaporom do 6 dni ali z denarno globo do 25 goldinarjev. Od vseh zgoraj navedenih izvirnih prepovedi je spodnja najbolj pametna ter priporočljiva. * »Kmetska zveza« v Mariboru in v Ljubljani je kot gospodarska organizacija slovenskega ljudstva ter kot dobra poznavateljica gospodarskega položaja v Dravski banovini predložila vladi program najnujnejših javnih del, ki naj bi se izvršila v naši banovini in za katera so načrti že večinoma izdelani. Objavili bomo najvažnejše točke tega programa. I. Železnice. 1. Novogradnja proge Kočevje — zveza i morjem. 2. Drugi kolosek na progi Zidani-most — Zagreb. 3. Novogradnja proga Sevnica — Št Janž. i. Obnova proge Ormci — M, Sobota. 5. Normalizacija proge Poljčane —« Zreče. II. Visoke zgradbe: 1. Trgovska akademija v Ljubljani. 2. Po« večanje banskega uradnega poslopja (Kranjske hranilnice). 3. Zgradba za okrožno sodišč« v Celju. i. Nazldanje nadstropja na Narodni muzej v Ljubljani. 5. Poslopje za III. državno realno gimnazijo v Ljubljani. 6. Gozdarska šola v Mariboru. III. Ceste: 1. Cesta Ziri — Smrečje. 2. Cesta Sitež —< Zetale. 8. Cesta Mala Cerkev — Novibreg. 4. Nadaljevanje zgradbe ceste Sv. Jurij ob južni žel. ^ Robre = Marija Dobje — Planina. 5. Preložitev ceste Toplice — Podturen. 6. C* sit* Reka pni Hočah — Sv. Areh. 7. Nadaljevanj« zgradbe ceste Malilog — Zamost, 8. Pr«< loWt«T cest« Podsreda =-< Sv. Peter pod Sy, gorami ▼ dalu Podsreda s= Gaj. 9. Razširit«!» ceaU Kranj — Smlednik = Tacen. 10. Prel©< žit«v klanca Zdole v tiru caate Brežice = D* čna sela — Zdole. — 11. Preložitev ceste Mrzla — Vodica — Parg. 12. Nadaljevanje ceste Mestinska vas — Pristava 13. Nadaljevanje ceste Brezovo — Polica. 14. Dovršitev ceste Sv. Benedikt — Lomanoše. 15. Preložitev brega v tiru ceste Mirna — Tihaboj. 16. Zgradba ceste Šoštanj — čma. 17. Costa Črna pni Kamniku — Luče. 18. Razširitev eeste v Kamniku. 19. Razširitev In delna preložitev ceste Maribor — Dravograd. 20. Razširitev ceste v Tržiču. 21. Korektura ceste Celje — Laško. 22. Preložitev ceste Radovljica — Bled — Bohinjska Bistrica v Predtrgu. 23. Dograditev ceste Sv. Anton — Kraljevci. 24. Nadaljevanje sanacijskih del na cesti v Soteski. 25. Raz-liritev ceste Ljubno — Luče — Solčava 26. Obnovitev odno&no valjanje ceste Rakek 1— Cerknica — Lož. 27. Razširitev in poprava na cesti Celje — Dravograd v odsekih Sv. Peter ■— I.etuš ter Šoštanj — Mislinje. 28. Valjarje in rekonstrukcija ceste Ljubljana — Polhov-gradec v predelu Ljubljana — Dobrova. 29. Valjanje ceste Pesnica — Sv. Lenarit v delu Ilrastovec — Sv. Lenart. 30. Tlakovanje Dravinjske ceste. 31. Tlakovanje ceste skozi Ribnico. 32. Nadaljevanje valjanja cecte Šmartno ob Paki — Nazarje. 33. Valjanje ceste Ptuj — Krapana. 34. Valjanje ceste Ptuj — Rogatec. 35. Valjanje ceste Ptuj — Senarska 36. Nadaljevanje ceste Begunje — Sv. Vid. 37. Cesta Trbovlje — Rimske Toplice. 38. Cesta Trbovlje — Sv. Peter. 39. Cesta Ljubljana — Litija — Radeče. IV. Mostovi: 1. Obnovitev dveh mostov na Jezerski cesti. 2. Obnovitev Ledinekovega mosta na cesti Prevalje — Črna. 3. Obnovitev mosta cez Krko v Žužemberku. 4. Most preko Drave pri Rušah. 5. Zgradba dveh mostov čez Savo v Mokrem logu in Soteski. 6. Most preko Mure pri Petanjcih. 7. Zgradba mostu čez Tržiško Bistrico v Tržiču. 8. Most preko Ura ve pij Dravogradu. 9. Moat preko Drave v Ptuju. V. Regulacije ia melioracije: 1. do 8. Regulacija Drtišce in melioracija Moravske doline, regulacija Savinje, Podli,p-ščice nad Vrhniko, Pesnice med Moškanjci in Dornavo, Glinšiice—Pržence, potoka Pavlovci, Mirne in Žičnice. 9. Odvajanje vode v Kraškem polju Mali log, srez Čabar. 10. Regulacija Dravinje pri Pristavi. 11. Zavarovalna dela na hudourniku Iška. 12. do 15. Regulacija na Iludinji, Poljanske in Sevške Sore, Rogoz-nice. 16. Rekonstrukcija jezu na Rinži v Kočevju. iT. Regulacija Pršenskega potoka pri Ormožu. 18. Regulacija Lendave in Črnega potoka v srezu Dolnja Lendava. 19. Regulacija Lemberškega potoka. 20. Melioracija Blat pri Bledu. 21. Popravila drenaže pri vodni zadrugi Ivanjkovci. VI. Vodovodi: 1. do 21. Vodovodi: št. Vid pri Stični, Laško, Kranjska gora, Sladkagora, Koroška Bela, Gornjigrad, Velesovo, Vransko, za Veliko in Malo dolino, Šoštanj, za Roznico in okolico, Sevnica Vaše pri Medvodah, Ponikva ob juž. tel., Kovor—Podbrezje, Muta, voda preskrba Breza Čabar, vodovod Makole, Vič, Hrastnik, in Sv. Jurij ob južni žel. Kmetijske podružnice v naši banovini so prejele ta teden srečke velike kmetijske efektne loterije v Vojniku. Ker je srečk malo ter jih je prejela le dobra tretjina vseh podružnic, zato segajte prav pridno po njih in se najbrž pozneje ne bodo mogle več dobiti. Ka- Pijte brezalkoholno pijačo ||| I „JOGURA" j tere podružnice jih še žele, naj pišejo po nje ina Kmetijsko družbo v Ljubljani. Pomen zgodnje košnje. Ni je menda večje napake, kar se tiče našega trav-ništva, kakor ta, da kosi večina naših kmetovalcev prepozno ter tako nevede škoduje na eni strani travniški ruši, da postane sčasoma redka in zapleve-ljena; na drugi pa na kakovosti krme same. Res je sicer, če kosimo pozno, da nakosimo sena več, košnja je obilnejša, toda pomisliti moramo, da seno, pokošeno pozno, je trdo, staro, nekako obsenelo in da take krme živina nikdar ne more d.bro prebaviti ter hranilne snovi izkoristiti. Popolnoma drugače je to pri senu, ki je pokošeno zgodaj. V travi, ki je košena v času cveta, ali pa še pred cvetom, so hranilne snovi, kakor beljakovine v lahko prebavni obliki; tudi trava požene bujne je kot sicer ter nam da pri otavi bogatejšo košnjo. Zelo kvarna je torej navada, ki se je udomačila posebno pri posestnikih, ki imajo slabejše travnike, da kosijo takozvano starjad, torej^ seno in otavo skupaj šele v mesecu avgust i, češ, da se bo trava zasejala ter bode manj brige. Dela je na ta način zares manj, kar se pa tiče zasedanja trave, ni omembe vredno, kajti seme od trave je preobčutljivo, da bi vzkalilo sredi poletja v hudi vročini in v nezrah-ljani zemlji. Nasprotno pa je na travnikih, ki so košeni pozno, vedno več plevela in slabih trav. Če torej hočemo povzdigniti kakovost naših travnikov in krme, moramo gledati, da kosimo, kolikor mogoče hitro, jih spomladi pognojimo ter pobranamo. S tem pridelamo dobro krmo in tako dosežemo večje uspehe v živinoreji. Vprašanje: Prosim za nasvet: Kako hrano naj dajem mladim gosem, da uspevajo? Odgovor: Mlade gosi ne smejo en ali dva dni dobivati nikake hrane in naj ostanejo pri koklji, da jih greje. Od tretjega dne dalje naj dobijo v plitvih posodah vsake dve ali tri ure suh, zdrobljen bel kruh ali kuhan in dosti ohlajen krompir, ki mu primešate drobno sesekljano poltrdo kuhano jajce. Kuhano jajce se mora isitd dan porabiti, da se ne skvari. Zelo dobro jim je tudi dodajati med krmo nekoliko sesekljane solate ali regrata. Ko so stare eden teden, jim dajmo poparjene in ožete otrobi, ki jih zgnetemo s kuhanim krompirjem, vmes pa damo nekaj razsekljane zelenjave. Prvi teden jih je treba skrbno varovati pred mrazom in slahdm vremenom, ko so stare 8— 10 dni, jih pa pri lepem vremenu lahko pustimo na prosto, da se pasejo. Iiurnik je treba večkrat osnažiti. Ker ni izključeno, da to Vam poginile goske vsled kake kužne bolez- ni, kurnik temeljito osnažite In ga razkužita z apnenim beležem in močnim lugom. Vprašanje: a) Katere vrste umetni gnoj bi mi pripo-i r očali za gnojenje ozimni pšenici v jeseni oz, pomladi? Pri nas Imamo navado, da sejemo največ ozimno pšenico in sicer tako, da prvo leto pognojimo s hlevskim gnojem in potem drugo leto jeseni pa zopet vsejemo na isti po-; vršini ozimiio pšenico in nič ne pognojimo. Seveda je pridelek drugo leto akoro polovico; manjši. Zatorej bi rad dobil umetnega gnoja, da bi drugo leto pšenici, ki jo vsejem v gnojnico, po gnojil. Katere vrste umetni gnoj bd' bil najboljši? KedaJ je boljše gnojiti ozimni pšenici: v jeseni ali v spomladi im ali je bol ji še, umetni gnoj po vrhu »eltve potrositi ali ga podorati? In koliko umetnega gnoja je treba pšenici na 1 ha? Zemlja je precej brežna, prst je srednjedebela ln peščena b) Kako bi zatrl praprot, ki vedno v večji množini raste na travniku? c) Imam na enem griču gozd, kjer je največ smrek Ln borov in zelo alabo. rastejo. Zemlja je zelo pusta, malo prsti in kamenit svet. Katere vrste iglasto drevje bi na tej pusti zemlji še najbolje raatlo, če bd ta gozd docela posekal in potem na novo zasadil? Odgovor: a) Največja Vaša napaka je, da sejete pšenico dve leti zaporedoma na eno in isto njivo. To se ne izplača niti v krajih, ki so mnogo bolj žitorodni kakor Zgornja Savinjska doli« na,kaj šele pri Vas, kjer so podnebne in talne razmere za pšenico itak neugodne. In to delate še danes, ko je ravno pri žitu izmed vseh kmetijskih rastlin dobičkonosnost naj-! bolj padla. Če hočete imeti od pšenico dober, pridelek, jo sejite po štajerski detelji ali pa po močno zagnojenem krompirju. Hlevskega gnoja ji ni treba, če ga imate pa dosti, ga ji lahko nekaj daste, toda ne veliko in mora biti dobro vležan, nikakor ne svež. Pač pa so za večji pridelek zelo koristna umetna gnojila. Za pšenico vzemite na 1 ha Vaše zemlje £04 do 250 kg superfosfata. če gnojite v jeseni s hlevskim gnojem, drugega umetnega gnojila ni treba. Če pa pšenici ne gnojite s hlevskim gnojem, vzemite na 1 ha še 200 kg apnenegij dušika. Ti dve gnojili potrosite zgodaj spomladi. Namesto superfoefata lahko vzamete za Vašo zemljo tudi razklejeno kostt.no moka (200 kg na 1 ha), ki pa jo potrosite jeseni na zorano njivo in jo potem dobro zavlečete. Svetujemo pa, da namesto pšenice sejete več krmskih rastlin, ki Vam bodo v Vaših razme-: rah veliko več vrgle, b) Glede zatiranja praproti preberite odgovor na vprašanje, ki je že bilo rešeno v »Slov. Goepodarju«. e) Na pusti in kameniti zemlji uspeva najbolje črni ali avstrijski bor, ki ga tudi po Krasu mnogo sadijo. Napravi gosKe in dolge igle, ki z njimi dobro obsenčuje zemljo in dela veliko humu« sa ter na ta način zemljo zboljša Vmes lali< ko nasadite nekoliko listnatega drevja P<>-: sebno bukve, večino pa naj tvori črni bor. ^ Steljo grabite le prav po redko, najbolje pa sploh nič, da se izboljša zemlja Vprašanje: Kako naj odpravim 8 pašnika praprot? Odgovor: Na pašniku pokosite praprot meseca junija in sicer vsako leto oh tem času tako dolgo, da bo izginila. Če pa jo hočete hitro, uničiti, jo populite s koreniko, kadar postane tako velika ln toliko močna, da se ne trga več. To delo najlažje opravite, kadar dež namoči' zemljo. Če jo dosti globoko izkopljete, je se* veda ravno tako dobro. Vprašanj eî Imam kurnik v kravjem hlevu. Na kurah Sem opazil mrčes. Kako ga naj preženem? Odgovor: Goveji hlev je za kure popolnoma nepri-kladen prostor, ker je vlažen in zatohel in ker ga je v slučaju potrebe težje razkužiti. Pa odstranite kuram mrčes, kupite v lekarni ali drogeriji prašek zoper mrčea in s tem dobro poprašite kokošem perje, ali pa jih okopljite ob itoplem vremenu v mlačni vodi, ki J te ji ¡dodali nekoliko lizal a. Razven tega morate kurnik najprej temeljito osnažiti, stene pobeliti z apnemm beiežem, ki mu dodaste nekaj lizola ali kreolina, drogove, ki na njih i-ede kokoša, oprati v močnem lugu in pod tudi o-prati z lugcan aH pa pobeliti z apnenim beiežem. To delo je treba izvršiti zslo temeljito in natančno, na polovičarsko. Če hočete v bodoče imeti kure čisite, morate kurnik tudi med letom na opisani način večkrat osnaž'.ti in razkužiti. Mleko. Mleko je eno najvažnejših živil. Ker 'je namenjeno v prvi vrsti kot hrana novorojenemu bitju v prvi dobi življenja, vsebuje vse, kar rabi ta za rast in za razvoj. Radi tega (je mleko tako prikladna hrana za bolane in šibke, otroke, starčke in odrasle. Kakovost mleka je odvisna od starosti, pasme in hrane krav in od časa molže. Zelo važna je pa snaga v hlevu in pri molži, v mlečni shrambi, pri posodah in pri celem ravnanju z mlekom sploh. Vselej pred molžo je vime obrisati s čisto krpo, ne pa s »lamo ali senom. iTudi se vime lahko umije z mlačno vodo in nato popolnoma osuši s čisto krpo. Če se vime ne osuši res dodobra, razpoka koža, kar povzroča živali pri molži bolečine in žival se ne pusti mir- Januš Goleč: } no molzti. Važno je tudi, da se vso mleko lzmolze, ker prvič imamo tako več mleka in drugič to popolno izmol-zenje ugodno upliva na tvorbo mleka. Tudi dobra mlekarica se pokvari na ta način, če se ji vime ne izmolze popolnoma. Prvo mleko je polno bakterij, zato ga izmolzemo na tla. Med molžo naj vlada v hlevu mir, ker vznemirjenje zelo slabo upliva na živali, da pri drže mleko. Ker molze vsaka roka po svoje in se krava navadi ka;j rada na en način, je najbolje, da molze vedno ena in ista oseba točno ob določeni uri. Najboljši čas za molžo je pred krmljenjem, ker se med tem, ko živina je, osredotoči pozornost živali bolj na hrano kakor na molžo, kar slabo upliva. Tudi se s pokladanjem krme tik pred molžo na-praši ozračje in pridejo v mleko najrazličnejše snovi, ki povzročijo predčasno kisanije in mnogokrat skvarjenje mleka sploh. Site žvali pa hočejo imeti mir za prežvekovanje. Posode za mleko se morajo dati dobro snažiti. Sveže mleko je takoj precediti na gostem cedilu ali na čisto platneno krpo, katero se mora po vsaki uporabi izprati v vroči vodi in nato posušiti. Zelo važno za mleko je takojšnje shlajenje. Čim hitreje se mleko shladi. tem dalje ostane sladko in dobro. Zato je najbolje, da se postavi precejeno mleko v škaf ali korito s hladno vodo, posebno tam, kjer se mleko vozi ali pa nosi v oddaljene kraje. Mleko, katero pa je določeno -za posnemanje s sepa-ratorjem, precejeno takoj posnamemo, ker ima ravno pravo toploto za to. Mieko hranimo najbolje v lončenih posodah v zračnem prostoru. Ker se zelo rado navzame vsakega vonja, je samoobsebi umevno, da se bo v zatohli in plesnjivi kleti navzelo vsega tega in se tudi kmalu skvarilo. Tudi kislo zelje in krompir kakor vse korenje in zelenjave ne spadajo v prostor, ki je določen za mlečno shrambo. Ravno v tem oziru so mnoge gospodinje zelo brez- brižne in ne pomislijo najmanje, da bi lahko imele pri mali pazljivosti vse drugače okusno smetano in sir. Če je snaga napol življenja, je pri mleku — dvojni in trojni dobiček. Posnemanje mleka tfe najenostavnejše s separatorjem, ker se iz sveže na-molzenega mleka posname vsa smetana. Povprečno da 10 litrov mleka 1 liter sladke smetane. Le ta mora stati vsaj šest ur na hladnem, predno jo u-metemo v maslo. Sladka smetana dfl manj ali mnogo boljše maslo nego kisla. Drugi dan je sladica smetana že nekoliko kisla in najbolj pripravna za u-metanje. Iz posnetega mleka se lahko napravi sir. Sicer pa posneto mleko ni tako malovredno, kakor se vobče misli. Odvzeta mu je le maščoba in niti ta do cela. Beljakovina in soli, ki so najvažnejše sestavine, so še vedno v njem. Zato posneto mleko ni samo za pujske, ampak bi se moralo upoštevati tudi kot tečno in zdravo živilo za ljudi. Marsikomu se zdi, da se nabava s» paratorja ne izplača pri malem gospodarstvu. Izplača se povsod tam, koder radi oddaljenosti ni mogoče prodati svežega mleka po primerni ceni. Mali separator, ki posname 35 litrov mlek? v eni uri, stane 650 Din. Posname s? lahko vsaka množina, tudi pol litra mleka. Ker se posneto mleko lahko u-porabi takoj sveže ali kasneje kislo, ali tudi siri, si naj vsak sam izračuna in bo konečno tudi našel, da se posnemaj nik s časom res izplača. Krompirjevi cmoki. Skuhaj olupi j en krompir in ga pretlači skozi sito, ali pa zmečkaj prav dobro, da ni v njem zrnc. Dodaj na zvrhan krožnik krompirja pol žličk« masti, eden do dva jajca in toliko moke, da vgneteš srednjetrdo testo. Iz tega oblikuj male, za jajček veliko črno ke, katere skuhaj v slani vodi. Skuhaj pa najprej za poskušnjo en cmok, da vidiš, če ne razpade. Tedaj dodaj k te stu še malo moke. Kuhaj cmoke 20 mi- 25 Konja sta že bila prodana ter kupljena, ko je odložil vajeti in izročil vozniku kuverto, v kateri ¡je bilo izplačilo za v pismu določeno zadnjo ceno. Hotel je konja takoj prevzeti, radi tega ga je prosil, na^j zavozi na povratku v koraku do njegovih hlevov, kjer bo pustil voz in on sam se odpelje lahko z vlakom do Rajhenburga, odkoder nI več tako daleč peš v Kozje. Logar je bil zadovoljen v dno srca, ker je prišlo tako naglo do sklepa kupčije, pustil konja stopati korakoma In gledal zvedavo na desno ter levo stran ceste. Vračala sta se od vasi Pesje proti Brežicam. Cesta med zgornjim Obr.ežem in Zve-rinjakom pelje skozi hrastov gaj in je samotna. Srečala nista nobenega voznika. Glavar je gledal ves zaljubljen v konjiča, ki se nista pt>tila kljub diru, ampak le hrzala nestrpno in prosila za hitrejši tek v jutranjem hladu. Baš sta vozila skozi omenjeni gajček, ko je prosil gozdar visokega gospoda, naj podrži vajeti, mora pogledati k zadnjemu kolesu, ki nekod neprijetno brusi po lesu. Ustavil je konja, oddal vajeti, skočil z voza in glavar je pokorno čakal, dokler ne bo odstranjen nedostatek. Presneto kratko je stal voz, ko mu je priletel od zadaj po glavi udarec s krepelorn, da mu je zablisnilo v možganih, mu zazvonelo po obeh ušesih, se zavrtelo, da je izpustil vajeti, omahnil v brezzavesti in bi bil padel z voza, da ga niso prestregle voznikove :*oke. Sledila sta še dva udarca s pestjo po levem ter desnem sencu, streslo ga je parkrat po celem telesu, zahropel je bolestno in obledel kot stena. Voznik mu je otipal srce, ki je bilo, dihanje sex mu je umirilo, ni bil ubit, le globoko onesve-ščen. — Ivo je bila žrtev nagnana v prisiljeno spanje, jej je pretaknil logar še vse žepe, kimal zadovoljno ter shranjeval precej pitano listnico, zlato uro ter verižico. Mesto oropanega denarja ter zlatega plena mn je porinil v notranji žep suknje zalepljeno pismo, ga dvignil z voza ip Učenec in nčonka sa' mo z dobro šolsko na. obrazbo z oskrbo pri starših ali sorodniki}] se sprejmeta. Trgovski dom Stermecki, Celja 9SS Priložnost nakupa: 1 Posestvo, vinograd in travnik s sadnimi dre vesi, njive, veliki gozd (tudi smreke), zraven hiša, kle't in hlev. — 2. Posestvo, vinograd gozd, nekaj njive, hi/ ša, klet in hlev. Oba pos&sltva pol ure od Rogaške Slatine, se p* ceni proda. Natančne* je pri A. Ogrizek, 0 1. žaci, Bačka. 931 Cbčal zbor hranilnic« in posojilnice v Gušta, nju, r. z. z n. z., se vr\ ši drife 21. G. 1931 ob V 9. uri pri Cvitaniču I nasl. dnevnim redom' 1. Čitanje zapisniki zadnjega ob. zbora 2 Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva 4. Razno. K obrlni u deležbi vabi odbor. 93* ^ut, zaJbeli jih z na mast zarumenelimi trušniml drobtinami ali pa z ovcirki. praven daj solato na mizo. Cene m §ejin§Ho poročilo Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto *ne 13. junija 1931 »o pripeljali Speharjl 81 tornadov zaklanih svinj. Svinjsko meso Je |>ilo po 13 do 16 Din, slanina po 12 do 16 Din. imetje so pripeljali 20 voz sena in 9 Skopa, treba več gladiti po glavi, saj zaenkrat sem poravnal račun z vami, ki mi gonite orožnike na vrat, ne da bi me poznali. Hotel sem se vam osebno predstaviti, da boste znali, da Guzaj ne tiči za plotom kakor kak grof. Posebno vizitko sem vam pustil na vaši glavi in upam, da je ne bo treba izročiti drugič, ker tedaj je ne bom položil le po vrhu glave, ampak skozi in takrat bo moj zadnji obisk pri vas, ako ne boste opustili gonje za menoj. Ko se boste pozdravili, pomnite, da je Guzaj —< Guzaj, grof pa grof, ki bo sedel tudi drugič na limanice, a takrat ne bo odfrčal več živ! S spoštovanjem ter z zahvalo za obilne da« narne in zlate darove. Franc Guzaj, 1. r.« v (Dalje sledi.) Tepacja pri Konjicah. V celjski bolnici se tdravi družinski oče Fr. Kropej s Tapanjske-ga vrha. Nedavno ga je na državni cesti dohitel avto in ga podrl na tla. Vkljub večkrat tlomljeni raki in nogi ter drugim težkim poškodbam je ostal še pri življenju. — France Napotnik, ki je padel z visokega kozolca na »podaj stoječi prazen voz in tam obležal, je le precej dobro okreval, v veliko veselje in tolažbo svoje družine. — Pojavila sta se dva »lučaja davice, vendar brez smrtnega izida Braslovča. V sredo dne 19. 1 m. je umrl iragične smrti Matija Bošnjak, posestnik v Parižljah, predsednik, oziroma odbornik kat Prosvetnega društva, član šolskega in okrajnega cestnega odbora, odbornik vseh kulturnih, gospodarskih in kmetijskih društev, ter rvest naročnik »Slov. Gospodarja« in »Sl)vsn-ca«, navdušen govornik na mnogih shodih ln eborovanjih sedaj in že pred vojno. Bil je napreden kmetovalec in je rad pomagal vsakemu, ki ga je prosil za svet ali za pomoč, njegova lepa hiša je bila zbirališče revežev. Dragi Matija, spavaj v miru in v Bogu, katerega si tako častil! Poštenemu, blagemu možu dela, dobremu Slovencu blag spomin, preostalim naše sožalje! — V Orlivasd je umrl dne D. t. m. blagi oče Hruševar v visoki staro »ti. Bil je dober gospodar, zaveden krščanski incž ln naročnik »Slovenskega Gospodarja« ter dober oče svoji družini. Večni mir njegovi blagi duši! Šmarje pri Jelšah. Dne 9. junija je ob pol dveh popoldne strela vdarila na Vrhu in za-igala Palirjevo zidanico ter poslopje Trnske Ajte. Žalibog so se pri poslednji dobri sosedje lotili najprej strehe, da jo odstranijo, in Se le poltem so začeli reševati klet. Pa je že bilo prepozno. Pravijo, da je bilo uničenih več po-lovnjakov vina, mnogo dobre stare slivovke, žmavca in drugih dragocenih reči. Omiljuje-mo pridni in skrbni sestri ter jima želimo nagle in vsestranske pomoči. V sredi naslednje noči pa je nastopilo tako strašno bliskanje in treskanje, kakor ga še res ne pomnimo. Pač nI bilo hiše, kjer hi si v strahu in trepetu ne bili prižgali luči. Pa tudi strela nam je prižgala grozno luč na severni in južni strani župnije. Naše Konuško in Planinco je strahotno razsvetljeval goreči hram na Škofiji zibi-ške župnije, kjer so pridni ljudje vlomili vrata v klet, da rešijo vino. Posrečilo se jim je in je posesltnik zato silno hvaležen. Istočasno smo gledali šentlovrenške, vodenovške in tudi šmiklavške višine v žalostnem svitu velikega ognja na ponkovski strani. Kakor smo zvedeli, je na Dobovcu zgorela Karlinovim hišna streha in gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem ter kokoši in 1 svinja. V petek zvečer se je zopet pojavil hud vihar, ki nam pa — hvala Bogu — ni napravil druge škode, kakor da nam je precej otresel sadno drevje, nas motil pri škropljenju in nam zabranil spraviti suho seno. — Naši šolski izletniki zaradi pomanjkanja časa pri obisku Ljubljane žal niso mogli obiskati te in one cerkve. Pa drugokrat! — Otvoritev našega novega kopališča se je na slovesen način izvršila treitjo pobinkoštno nedeljo. Tekačevo pri Rogaški Slatini. Umrl je tuk. 851etni kolar, sedaj prevžitkar Jernej Krum-pak. Rajni je bil obče priljubljen po vsej okolici, to je pokazalo kropljenje, ko je še ležal na mrtvaškem odru. Izučil se je rajni 3voji obrti v Slov. Bistrici. 251etnemu so v enem tednu umrli starši. To je bil za njega najhujši udarec v celem življenju. Imel je štiri dobro vzgojene otroke. Sina Janeza je smrt očeta še bolj potrla zato, ker je ravno tiste dneve bil tudi pogreb njegove svakinje. Bog mu je še dal tudi dočakati svojih vnukov otroke. Da vidimo se nad zvezdami, to vera govoril V miru počivaj, draga duša! Sv. Peter pod Sv. Gorami. Dne 28. junija t 1. bo priobčil »Ilustrirani Slovenec« zanimive slike iz Sv. Petra in zgodovinski opis župni-f je, kunšperskega gradu, store kunšperske cerkve, ter ostalih podružnih cerkva, zgodovinskih znamenj itd. ter je dolžnost vsakega Šentpetrana, da si to številko »Ilustriranega Slovenca« nabavi. Ta dan ee bo prodajal list »Slovenec« po hišah in bo stal s prilogo vred le 2 Din. Opozarjamo na to vse Šentpetrane, ker pozneje se ta Številka »Ilustriranega Slovenca« ne bo mogla dobiti. Buče. V pondeljek dne 8. junija eta oblia-i jala zlato poroko vrla zakonca Fraac in Neža Sinkovič iz Vranske gorce. Po slovesnem sv< opravilu v cerkvi se je zbrala številna družba v gostoljubni domači hiši, kjer se je ra/< vila prav vesela zabava. Po tihi in mirni Grm ski so se razlegale lepe narodne pesmi in gc< stje so v svojih zdravičkah želeli zlatemu pai ru še dosti let v zdravju in zadovoljnosti. To-? rej krepko naprej, če je božja volja, do biser« ne poroke! Ponikva ob južni žel. V noči med 9. in 10. junijem je divjala pri nas in v okolici huda nevihta, ki je povzročila požar od strele pri Karlinovih v Dobovcu. Opolnoči je udarilo, a črez nekaj minut pa je že bila požarna hramba na licu mesta ter začela gasiti in reševati. Kljub grozni nevihti sa zpustili gasilci -voje domove ter storili svojo gasilsko dolžnost v polni meri. Čast jim! Za'o pa je sveta dolžnost vseh Ponkovljanov, da podpirajo naše gasilsko društvo. Najlepša prilika zato se nudi vsem v nedeljo dne 21. junija, ko bodo igrali naši gasilci pod Žličarjevim kozolcem lepo igro »Najboljši je gasilec«. Všiel so Je. Nadzornik pri računstvu: »Ti mali, povej mi kako dvomestno število!« —i Učenček malo pomisli in reče: »53.« — Nadzornik zapiše »35« in se ozre, če mu bo kdo ugovarjal. Vpraša še drugega dečka, ki reče: »24.« — Nadzornik zapiše »42« in se jezi, ker nihče ne ugovarja. Vpraša še tretjega in zapiše narobe kot poprej. Tedaj pa se oglasi eden izmed junakov in zavpije: »66! To pa boste vendar prav napisali !« Profesorska varčnost. Profesor Pozabič je v počitnicah napravil 3 svojo družino daljši izlet. Peljali so se z železnico precej daleč iz mesta na deželo. Vreme je bilo krasno. Zato so sklenili eno-., glasno, da se vrnejo raje peš kot z vlakom. In vrnili so se peš do-; mov. Profesor pa je hotel porabiti to prili-; ko tudi v vzgojne na-i mene in je rekel otro< ione Palčič. _ (Dalje.) Ali to je bilo samo za trenutek. Pomislil je: »V veliki nevarnosti sem. Jadikovanje mi ne bo pomagalo. Biti moram pameten in odločen. S to ptico ne smem potovati dalije. Zdaj sem nad morjem. Sicer je zelo globoko, ali jaz znam dobro plavati. Se bom vsaj lepo okopal. Le korajžo, Tone Palčič!« Začel je močno tresti klas, na katerem je visel. Orel je mislil, da mu hoče Tone uiti, zato je stisnil klas s kljunom tako močno, da se je pretrgal. To je Tone baš hotel. Oproščen ptice pa je zdrknil nizdol v morje kakor svinec iz puške. »Zbogom, moja lepa ptica in lepa ti hvala za lzprehod,« je rekel Tone in še enkrat je pogledal za orlom. Ali ni pomislil na morske ribe. Komaj se je dotaknil vode, kar ga pričaka velika riba s svojimi velikimi čeljustmi ter ga požre kakor črva. Nesrečni Tone se je našel jako utesnjenega v ribjem želodcu-. Kakor pa je že bil po naravi, namreč da se ni prestrašil nobene nezgode, tako tudi sedaj ni obupal. »Oh, vražja riba! Niti vode ni tu, da bi se je človek napil! Pakazal ti bom, kaj se pravi nagajati Tonetu Palčiču!« Začel je brcaVi z nogami, se zvijati, poskakovati, tako da so ribo kar krči prijemali v želodcu. Zaplavala je proti obali, da bi jo kje na kakem mirnem mestu minile bolečine. Tam je videla v vodi leip grižljaj in ga je seveda takoj pogoltnila. Ali to je bila ribičeva vaba, pritrjena na trnku. Ribič Q,e nato izvlekel ribo na suho. Vesel je bil, da je dobil tako lepo in veliko ribo. Premišljeval je, kako bi jo najbolje prodal. »Najboljše bi bilo«, je mislil, »da jo odnesem v kraljev dvor.« Tone Palčič na kraljevem dvoru. Riibič je veselo tekel h kraljevemu kuharju ter mu ponudil ribo. Kuhar si jo je ogledal in ko je videl, da je jako dobra, jo je tudi dobro plačal. Ugajalo mu je, da je mogel svojemu gospodu pripraviti tako okusno ribjo ¡juho. Šel je v kuhinjo, da bi ribo odprl in najprej očistil. Oh, kako se je začudil, ko je videl, kako je Tone izlezel iz ribe. Tone je stopil na mizo, je pozdravil ter vprašal: »Kje sem sedaj?« »Na kraljevem dvoru«, je odgovoril kuhar. Nato je vtaknil dečka v žep, potekel do kralja in mu ijo pokazal, koga je našel v ribjem želodcu. Kralj se je. še bolj začudil. Kar križal se je od presenečenji, videč tako majhno človeško bitje. »Nisi li dospel iz dežele pritlikavcev, dragi moj prijatelj?« Tone je pripovedoval kralju, kaj se mu je bilo pripetilo ter naposled dostavi: »Gospodar moy, jaz bi se rad vrnil k svojim staršem. Golovo bodo v velikih skrbeh radi mene.« Kralj mu je obljubil, da bo njegove starše takoj obvestil, kje se nahaja njihov sin. Samo ga še sedaj ne more odjpustti. Tone se je nato vljud- kom zvečer pri večerji: »Poglejite, otroci, 6e si človek kaj prihrani, si lahko nato tudi kaj privošči. Vrnili smo se p&S in si tako prihranili toliko, da si lahko privoščimo dve steklenici prav dobrega vina.« ■— In služkinja je lla ponj. Vino je bilo res izborno V tem tie-nutku pa seže gospod Pozabič v žep in v začudenje in grozo privleče iz njega šest — povratnih železniških vozovnic. Neki bogati starši so poučili svojega malega sinčka, da mora, ako kdo pride na obisk, biti zabaven ter mora dotičnega kaj iz-praševati. Par dni nato je prišla v posete gospa Danijel. Dečko ji je podal roko ter rekel: »Kako se imate, gospa Danijel? Ravnokar sem čital o vašem možu v levnjaku.« Iztaknila sta Jo. Dva dijaka sta došla kmeta in ga vzela v sredo. Pa vpraša dijak očan-ca: »Vi, očka, kaj ste Vi? Ali site osel ali pa koštrun?« — »Phe«, odgovri kmet in se popraska za ušesom: »Tako le v sredi med njima sem.« Oče pred radio aparatom: »No, otroci, kaj hočete danes slišati: Ue.rlin, London?« — Mirko: »Papa, pusti za danes mesta, pa rajši Afriko priklopi. Jaz bi rad slišal leva rjoveti!« »No, Kari, kaj pa je prinesel tvoj oče z lova domov?« — Kari: »Sedem hroščev!« no priklonil, prosil kralja, naj mu proži roko, katero je potem poljubil z vsem spoštovanjem. Zdaj jo nastalo za malega Toneta povsem novo življenje. Kralj je določil princesinjo, ki je odslej morala za Toneta skrbeti. Njegova obleka 0« bila radi čudovitega potovanja vsa raztrgana in umazana. Zato so takoj poklicali dvorskega krojača, ki je napravil dečku še istega dne iz najfinejšega blaga obleko po najnovejši modi Kraljica je od svoje, strani darovala Tonetu sabljo, katera sicer ni bila dalijiša od igle, ali zelo ostra in izdelana iz čistega zlata. Poleg tega je dobil Se zlat ščit, okrašen z dijamanti. To vse je darovala dečku, da bi bil v slučaju vojne dobro zavarovan. Tudi krasno opremljenega konja je dobil. To seveda ni bil konj, kakršnega vidite vsak dan, ampak bela, udomačena miš. Ne smerna pozabiti Se srebrne kočije, katero so vlekle štiri miši. Tako je bil Tone takoj prvega dne obdan s sijajem in bogastvom. Kar si ije zaželel, to je tu imel. Kralj ga je silno vzljubil. Niti obedovati nI hotel več brez njega. Pri obedu je imel Tone svoje mesto poleg kraljevega kozarca. Dvorni mizar je napravil za Toneta divno in razkošno palačo, napolnjeno z nalj,lepšim pohištvom. Ta palača je stala podnevu sredi dvorskega vrta, ponoči pa na omarici poleg kraljeve postelje. Ves dvor je govoril samo o Tonetu Palčiču. Vsakdo ga je hotel videti, čuti, ga nositi malce na roki in ga poljubiti. Ta radovednost dečku ni prijala, ali kljub temu je molčal. Molčal je največ zato, ker je sam imel isto strast, namreč da povsod hodi, vse posluša, vse pregleda. Med drugimi je hotel Toneta videti tudi star general z velikimi brki. Slabo (je videl. Zato je prijel Toneta, da bi ga približal očem, ali ne rahlo in previdno, ampak kar za nogo, da mu je visela glava nizdol. Bedni Tone se je onesvestil. Tedaj se je prvič v življenju razjokal, a ne radi bolečin, ampak sram ga je bilo. »Oh, nesrečna radovednost«, je pomislil Tone »kam sem prispel radi tebe!« . . . Tone Palčič postane slaven junak. Čeprav je živel Tone v sijaju in bogastvu, čeprav so ga vsi milovali in ljubili, klijub temu se je njegovo malo ali plemenito srce čimdalje bolj udajalo žalosti. »Čemu mi bo vse to razkošje? Kaj mi hoče ta ljubezen? Zakaj je vse to? Ker sem tem ljudem nekaj nevsakdanjega, ker sem tako majhen. Zaslužiti si hočem ljubezen in spoštovanje.« Tako je Tone pri sebi premišljeval. Čez nekaj časa je bil Tonetov kralj zapleten v vojno s sosednim kraljem. Brž je sklical voja- ke, da bi branil državo. Tone je kar skakal radosti. Toldiko časa ¡jo želel, da bi prišel v svet, v boj za slavo. Kako pa j a bil presenečen, ko jo kralj pred odhodom rekel kraljici, da ji prepušča Toneta, ali jo prosi, naj dobro pazi nanj. Tone se j« zelo prestrašil. Pokleknil je pred kralja in ga zaprosil, na] ga ¡povede na vojno. Pa kralj tega nI hotel storiti, rekoč: »Kaj: hočeš ti pri nas? Ti si majhen in slaboten, koristiti nam ne moreš prav nič. Samo v nevarnost so podaješ, da so ti kaj pripeti.« »Gospodar«, je odgovoril Tone že vedno klečeč, »če sta država in kralj v nevarnosti, nima pomena, če pogine še Tona Palčič. Prosim Vas najponižnejše, da me vzamete s seboj, morda pa bocm le kaj v korist.« Kralj se ni dal omehčati. Nikoli ni bilo Tonetu težje pri srcu. Ker pa nikoli ni dolgo razmišljal, se je tudi sedaj takoj odločil. Pomislil Ije: »Če ostanem tu, umrem to-gote. Tudi jaz hočem v iboj!« Brž si je opasal svoje orožje, osedlal svojo belo miš, vtaknil v torbo dva kosa sladkorja im dva bonbona, pa je odjahal za vojsko. Ni se skrival, ker ga ni mogel nihče opaziti bal se je samo, da ne bi vojaki pohodili njega in njegovega ko-njja. Po treh napornih dnevih se je vojska ustavila. Tone se je neopaženo splazil v kraljev šotor. Kralj je sedel tam v velkih skrbeh ter se je pogovarjal s svojimi generali. Tone je povzel iz pogovora, da je velikanska sovražnikova vojsika celo blizu in da bo skoro podvzela napad. Najslabše je bilo to, da ni bilo mogoče izvedeti, kdaj in kje hoče sovražnik napasti. Ko |je Tone to slišal, je zopet zapustil šotor, skočil na miš, pa je rekel samemu sebi: »Zdaj je prišel zate čas, Tone Palčič! Sicer si zelo majhen, ali prav to ti bo prineslo slavo. Moraš poizvedovati vse to, kar bi rad tvoj kralj ve?» del o sovražniku.« V daljavi je videl" svetlikati luči in ogenj pri sovražniku. Tam so počivali. Pred polnočjo je bil' Tone že pred šotorom sovražnikovega kralj a. Razjahal je svojo belo miš in izginil skozi špra| njo v šotor. Tudi tu se je kralj razgovarjal s svojimi generali. Ravno je izdajal povelja, kako naj jutri ponoči udari 20.000 vojakov na tisti hrib, na katerem se je nahajal Tonetov kralj. To j® bilo Tonetu dovolj. Brž je zlezel ven in je nakrmil svojo miš. Dokler je glodala sladkor, se jo Tone zopet zvlekel v šotor. Pri kraljevih nogah se je nekaj svetilo. Pristopil je bliže in je videl, da |j'e bil to dragocen kraljev prstan, ki je bil slučajno tja padel. Tone ga je dvignil in nataknil sebi okoli pasu. (Dalje sledi.) Raznoterosti. »Poklic« angleškega kralja in kraljice. Kakor po vseh deželah, tako štejejo ljudi letos tudi na Angleškem. Za nobeno stvar pa se javnost na Angleškem ne zanima toliko kakor za to, kaj bo zapisal angleški kralj v rubriko »poklic«. Pri zadnjem ljudskem štetju je namreč angleški kralj izpolnil omenjeno rubriko tako-le: »Jurij Windsor, kralj Velike Britanije in severne Irske, cesar Indije.« — Kraljica Mary pa Je napisala: »Mary Windsor, gospodinja.« Tudi soproga vojvode yorškega ije napisala v omenjeno rubriko »gospodinja«. Radio in krave. Amerikansko časopisje poroča: Farmer, strasten ljubitelj radija, je opazoval, da so postale črede ki so se vračale zvečer s travnikov v hleve, pred okni hiše, iz katero je odmevala radio godba. To opazovanje je napotilo farmerja, da [je napeljal glasen zvočnik v kravji hlev. Od onega časa, ko so pričele krave poslušati radio-god-bo, so dajale dnevno 30% več mleka. Strojevodja rešil družino. Iz Regens-burga na Bavarskem poročajo: Z nenavadno prisotnostjo duha je rešil te dni strojevodja brzega vlaka na progi Regensiburg — Schwalbenweisis petčlansko družino sigurne smrti. Družina se je sprehajala po železnišeikm mostu, ki pa je zaprt za osebni promet. Ko so bili vsi na sredi mostu, jiiim je pridrvel naproti brzi vlak. Rešitve ni bilo nikjer im vse je kazalo, da bo lokomotiva vsaik trenutek povozila vseh pet ljudi. Tedajci je stroievodja zavrl vlak in lokomotiva se je ustavila nekaj metrov pred drzneži. Nov most se je zrušil. V St. Denis de Piles pri francoskem mestu Bordeaux se je zrušil nov most in je zahtevala nesreča 17 mrtvih in 19 težko ranjenih. Preizkušali so nosnost novega betonskega mosta, ki je bil dolg 80 m in je peljal preko reke lise, na ta način, da so zapeljali na most 16 s peskom napolnjenih tovornih avtomobilov. Komaj je privozilo prvih 10 avtomobilov na most, se je ta zrušil in potegnil seboj v valove ljudi in avtomobile. 2000 let stari tulipani. V južni Angliji so opazili na mestih, ki se nahajajo v bližini razvalin rimskih taborišč, da cvetejo vsako spomlad mali rdeči tulipani. Ti tulipani so čisto različni od vseh drugih vrst angleških tulipanov in se dobijo le v bližini starorimskih izkopnin. Točna preiskava je pokazala, da ležijo čebulice teh tulipanov m pod zemelijlsko površino. Ker je ta lobl-na celo pri divjih cvetlicah popolnoma neobičajna, si t© čudne prikazni ne znajo tolmačiti drugače, nego da so te tulipan® prinesli * seboj 8e stari Rimljani in jih posadili čebule leže najbrž le 2000 let t angleški zemlji In so se tekom tega časa čedalje bolj pogrezale — prav tako, kakor 00 se pogrezale razvaline nekdanjih rknljanskih naselbin Novi predsednik Francije Doumer bo uspel J al v modo brado. Izvolitev novega Sredsednika francoske republike ne ka-e samo vpliva na polju politike, ampak tudi mode. Pred tedni Izvoljeni Doumer nosi dolgo, sivo, v pravokotu pristriženo brado. Glede brade so ga že pričeli posnemati možje iz najvišjih krogov. Z električnim tokom kurjeno jezero. Na Švicarskem leži zdravo zdravilišče Klosters z jezerom 1250 m nad morjem. Toplota jezera znaša stalno 21 stopinj in jo vzdržujejo s pomočjo električnega toka, katerega proizvaja «lektrama, katero goni odtok jezera. Zaklad v škatljah za konzerve. Velik taklad, čegar vrednost cenijo na okrog 40 milijonov mark, leži zakopan nekje v južnoafriških pragozdih. Zaiklad obstoji iz slonove kosti, Iz zlata ln dragega kamena; vse ts dragocenosti pa so shranjene v Škatljah za konzerve. Ta zaklad je skril poglavar plemena Cu-lu, po Imenu Lobengula, ko so ga angleški vojaki leta 1892 premagali in mu •vzeli njegovo državo. Ko je že slutil svojo bodoči poraz, je dal vse svoje dragocenosti pospraviti v Skatlje, potem pa je odšel s svojimi zvestimi prijatelji v pragozd, kjer so zaklad zakopali. Ko pa so se vrnili, je dal poglavar vse tiste, ki so vedeli za njegovo skrivnost, pomoriti, tako da Se danes nihče no ve o zakladu nič drugega, kakor da je nekje sikrit, našel ga pa še ni nihče. Padla iz Četrtega nadstropja in ostala nepoškodovana. Po neprevidnosti Je padla v Varšavi iz okna svojega stanovanja v četrtem nadstroju 89 letna starka. Med padcem se je zapletla v veje 'drevesa, ki stoji pred hišo ln se je le neznatno opraskala in prestrašila. Po preteku dobre četrt ure Je Sla sama po stopnicah v svojo sobo v četrto nadstropje. Novejše. S prestolnim govorom je bil otvorjen 15. junija na svečan način novoizvoljeni ru/munski parlament. Strašna nesreča francoskega izletniškega parmika. Dne 14. Junija se je potopil v ustju reke Loire francoski Izletniški parnik »St. Philhert«. Na parniku Js btlo 500 izletnikov, s se Jih je rešilo le 8. Je to ena največjih pomorskih nesreč v zadnjem času, ki Je eahtevala 442 žrtev. Podmornici »Nautilus«, ki Je bila namenjena na severni tečaj, so odpovedali stroji v srednjem Atlantiku in sta Jo komaj ln komaj rešili dve ameriški .vojni ladji Potovanje na severni tečaj fco za letos moralo izostati. Izgon Španskega kardinala. Primas Španije kardinal Seguira se je zopet ■vrnil. Vlada Je pozvala kardinala, da naj zapusti Španijo. Iz Slovenije. Naš kraljevi dvor se je preselil dne 14. junija na Bled. Zaključek ljudskega štetja v Dravski banovini nam pove, da šteje Slovenija 1 milijon 120.584 prebivalcev. Za 40.000 je več žensk nego moških. Radi eksplozije se je smrtno ponesrečil v železniških delavnicah v Mariboru v pondeljek predpoldne predde-lavec Ivan Povše. Huda nevihta je razsajala 15. junija popoldne po Slov. Koroškem. Vojak utonil. V Muri pri Gornji Radgoni je utonil pri kopanju kaplar od naborne komisije Stepan BojanoviČ, rodom iz dalmatinskega otoka Hvara. — Truplo pred enim tednom utonile ga trgovskega pomočnika Slnkoviča so našli v bližini broda Melah pri Gornji Radgoni. Dve smrtni nesreči v Savi. V Savi pri Tomačevem je utonil v pondeljek uči-teljišnik Franc Jemejčič. Dne 14. junija je zahtevala Sava v Radečah pri Zidanem mostu smrtno žrtev v osebi poslovodje Alojzija Zidarja. Samomor. V soboto 13. t. m. se je ustrelil v Samonoših pri Gornji Radgoni 55 letni samski trgovec Ivan Horvat. Pri obledeli, slvorumenkastl barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef groučicc«. V zdravniški praksi se «Franz Josel voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefove grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. 8 HALA OZNANILA V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-&i zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. Učenca v trgovino z mešanim blagom, z najmanj 2 razreda meščanske šole sprejmem, Oskrba v hiši. Ponudbe do 80. Junija na upravo pod »Učenec«. 998 Dijaki se sprejmejo za prihodno šolsko leto y dobro oskrbo, zračno ln solnčno stanovanje. Splavarska ulica 6, Maribor. 996 Blagajna, velikost 4, varna pred ognjem in vlomom se po coni proda. M. Ilger-Jev sin, urar, Maribor, Gosposka ulica 15. 995 Posojilnica v Slatini r. z. z n. z. vabi vse zadružnike na redni leitni občni zbor v nedeljo 88. junija 1931, popoldne ob 8. uri v Društveni dom pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva ln pregledovalca računov; 2. odiobrenje računskega zaključka za leto 1930; 3. poročilo o reviziji; 4. volitev načelstva, pregledovalca računov in nja namestnika; 5. Slučajnosti. — N. B. Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, se pol ure pozneje skliče drugi občni zbor, ki bo brezpogojno sklepal. Načelstvo, 999 Kovačlla se da v najem. Spodnji Breg štev. 34, pošta Ptuj. 997 1 mlado plemensko kravo, dva bikca marija-dvorske pasme ter 8 mrjaščke in 8 svinjk požlahtnjene nemške pasme proda Vinarska ln sadjarska šola v Mariboru. 967 Koso, srpe, brusne kamne, razno železnino kupite prav dobro pri Jos. Jagodič, Celje. 950 E 181/31 7 Dražbeni oklic. Dne 14. julija 1931 ob 9. uri bo pri podpisa« nem sodišču v sobi 6t. 2 dražba zemljišč vL &t 31, 43 k, o. Vuzenica in vi. št. 22 k. o. Sv. Janž II., cenilna vrednost: 189.172 Din, vred-, nost pritiklin: 13.760 Din. najmanjši ponudeki 124.853 Din 52 p. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 19. maja 1931. 981 ]OSIP PIRICM parna žagu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. daje na znanje, da Je zopet znižala cene za žaganje plohov ln sicer stane odslej: žaganje mehkega lesa na deske 40 D po k. m žaganje mehkega lesa na late 60 D po kub. m žaganje trdega lesa 60 Din po kub. metru. Postrežba hitra in solidna. Ob enem naznanja Ista tvrdka, da je cene raznovrstnega usnja v lastnih prodajalnah Ptuj, Hrvatski trg, Sv. Lenart v SI. g. zopet precej znižala. 983 KT- ČEVLJI brezkonkurenčnl v Izdelavi, materijalu in trpežnosti, zato najcenejši pri tvrdkl O- Urile, cevljasraa Celje, Breg štev. 37. Ceniki na zahtevo brezplačno. 977 1 vagon modre galice najboljše mont&katini, zanesljivo 99od-stotna, dospel. 994 H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg Koroška cesta. P. t. Jadranski zavarovalni družbi, filijaini direkciji Ljubljana, Bethovnova i. Povodom požarne nesreče, ki me je zadela dne 17. aprila 1.1., bila mi je odškodnina v znesku Din 587.627.— izredno kulantno odmerjena in Izplačana. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi za koncilijantno postopanje in presojanje škode tudi javno zahvalim, ter jo ob enem vsakomur najtopleje priporočam! 983 Z odličnim spoštovanjem los. Ornlg, Pfiflt. p Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ctjladal, raznovrstnih šip, lepili okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Naj solidne j še cene in točna postrežba. 2 Na drobno! Na debelo! ■ I m ■ - s> ti I i- Zahvala. Ob žalostni'izgubi naše predrage matere J^all^Ei© M ' ■ ' • 1 poilrsilnicu w cciifrola ¥ Lfn&spiit telefon št. 2 daje obrtne ln trgovske kredite ter dolgororaa posojila ped ugodnimi pogoji. Izvršuje bančne posle najknlantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovoru višje. Kupuje in prodaja državne srečke, valute (dolarje, francoske franke itd.) po najboljši dnevni ceni. 930 Hiša v Mariboru na prometni cesti, velika delavnica, trgovski lokal, kleti, 3 Btanova-vanja, dvorišče, veliki vrt, primerno za vsakega obrtnika, trgovca ali penzijonista, cena 150.000 Din. A. Jevše-nak, starinarna, Maribor, Tržaška 18. 061 Občinski tajnik se išče, plača po dogovoru, zglasiti se pri županu v Bezovici, srez Konjice. 946 Lepe Mmm za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne ra-zglednice, barvo-tiske in druge v Svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno ln po najnižjih cenah Soroda c, S Čekov, račun štev. xo.6oa Telefon interurb.št.2113 Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji „VIKTORIA" s šivanlml gumi podplati DSTAL3NE CENS PO PASU: Številke 24-27. 28-34, 35-41. 42-46 -35-5 Dinar Dobilo se v vseh trscvlnah Čevljev. Na veliko url Palma Zcg:eb, poštni predal 226. Ugodna fazona, elostlina hoja i Sive, bele ln črne za Snlranje in na žpango. DcmaO Izdelek. Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM P A S S IN 6 99 Slovenski Gospodar" stane: a) v Jugoslaviji: Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din. b) v inozemstvu: - Celoletno 64 Din. -s i Polletno 32 Din. Četrtletno 18 Din. □HHHHSHBS^ B' najboljše in najvarnejše pri SpodnjBštajerslii ljudski posojilnici y Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Sianje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. "^fl Za vamos i hranllniH -vlogr Jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i fMT" Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! EBBBEaBBBBEBBBBBBBBBBBBBBSBHaBaEBaaEBBBraBraBRrarararaR a □ B B a a a a a a a a a a □ Vrsta 3337-12 Platneni polčevlji za gospode iz čvrstega sivega platna, lahki in udobni za po niši in za ulico. Vrsta 4238-37 Lahki in zelo udobni čevlji iz platna v sivi barvi "z vzdržljivim gumijastim podplatom za moške in ženske. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za boljšega gospoda, sportistna terenu in oni na tribunah ne more biti brez čevlja te oblike. a letovanj Celo leto čakate In se veselite na Vaš dopust. Delate proračun, kako boste najbolje Izkoristili čas Vašega dopusta. Razmišljate o tem, kako se hočete za malo denarja najbolj in najluksuzneje obuti. Mi smo s temi Vašimi zahtevami računali, pripravili smo Vam veliko izbiro obutve za vsako priliko. Pripravili smo Vam za izprehode, Izlete, za družbo, tenis, promenado, za potovanje itd. Obiščite nas v naši najbližji prodajalni, kjer Vam bo naš poslovodja svetoval, katero vrsto obuvala si naj izberete. Ne pozabite kupiti pri nas »Lufa« uložek za obuvalo, kateri je neprecenljive koristi, posebno za poletje. Proizvajamo ga Iz japonskega »Lufa«. V zadnjih dveh letih je postal lufov vložek tako priljubljen, da od celokupne svetovne žetve 6,000.000 izdelamo eno tretino, to je 2,000.000 komadov. Uložek, uložen v čevelj, omogoča pravilno cirkulacijo zraka in ščiti noge pred potenjem tudi v najbolj vročih letnih dneh. Vrsta 1137-H Poletoi polčevlji te beleM aH sivega platna, «o zelo u« 'dobni in lahki. Siv« » dnevno potrebo, bel» m sprt- hod. Vrsta 1937-21 Vi, ki ste izpostavljeni šitra-pacu, potrebujete za poletj» lahke čevlje, evo jih z vzdržljivim podplatom za neveri jetno nizko ceno. Vrsta 7637-14 Poletna novost 1931. Eleganten čevelj z bogatim o-krasom in nizkim podpetni-kom. Zelo lepi in ljubki. DENAR si prihranite, ako kupite snkno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. PRI SOENCU" Celje, Glavni Irg 9 Za obilen obisk se priporoča 818 AEOJZ DROFENIR Apno belo lepo iz Zagorja, zmlraj frišno se kupi najcenejše v staroznani trgovini H. Andraschitz, Maribor, Koroška cesta-Vod-nikov trg. 870 KOSE priznano najboljše vrste »Vulkan« ter srpe nudi poleg veliks izbire brusnih kamenov, kle-pačev, vodirjev in ostale železnine po znižanih cenah -» Anton Brenčld, trgovina Na drobno! 674 železnino, Ptuj. Na debelo! Albert Vlcel, trgovina z hišnimi potrebščina« mi, emajlirano, pločevinasto, vlito in alui mlnijevo posodo, porcelanasto, kamenitasto in stekleno robo, samo: Maribor, Gosposka ulica 6, poprej Glavni trg 5. 748 Gs rabiti: širsngs, uzds, srci sli mreži kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobite I ANTON ŠINKOVEC, Celje, Gosposka 3 Najvarnejše In najboljše naložita denar pri regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v notil lastni palači na oglu Hralja Petra ceste in liodntae ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 193 Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 100,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ilBk Sentnl davek plačuje posojilnica Iz svo-jega in ga ne odteguje vlagateljem. iiiiililllliiininir Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. «= Urednik: Janu» Goleč, novinar v Mariboru, « Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč * Mariboru. 00020102010201010201020001020102010002000100000201010002010223015323010101020001020248230100000101020100535323010100010001010201010201310201020101020202020100000202010000010201000001020100020100010102010100000100020101000201000001040603050805070600