POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI $TEV 2 1-93-6 LETNIK XXXIX Vsebina: Zbirajmo zopet kamne za Čebelarski dom . . 17 Glavno poročilo za leto 1934-35 ..............18 Nekaj pripomb k Znideršičevemu izvajanju . . 21 Iz čebelarske početnice...........22 Vzrejajmo dobre čebele...........27 Pohvala naše čebele............27 Opazovalne postaje.............27 Društvene vesti..............................28 Naše podružnice..............29 Drobir . ...................30 Mali oglasi 200 do 300 kg prvovrstnega ajdovega medu ima na prodaj Horvat Franc, Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Prodam 50 kg ajdovca, od popolnoma zdravih čebel. Cena Din 14-— franko železniška posTtaja Središče ob Dravi. Žnidarič Lovrenc, Grabe 13, p. Središče ob Dravi. Prodam 50 kg ajdovega jamčeno pristnega pitanca. Cena Din 14-— franko železniška postaja Beltinci. Ivan Zver, Nedelica 65, p. Turnišče. Prodam 600 kg medu od žajbla (prave kadulje). Polovico plačljivo vnaprej, polovico po povzetju pošilja pri naročilu najmanj 50 kg po Din 14 — franko vsaka postaja v Dravski banovini. Zahija Peter, kanonik, Krk (otok Krk). Kupim večjo množino kranjičev. Ponudbe z navedbo cene, kako so založeni in koliko satja je izdelanega pošljite na naslov Julij Mayer, šolski upravitelj, Dob pri Domžalah. Naznanlfo! Vsem našim članom in podružnicam pa tudi ostalim čebelarjem sporočamo, da se je naša Društvena Čebelama v prvih dneh novembra p. 1. preselita iz Pražakove ul. 13 v nove lastne trgovske prostore v domu Antona Janše na Iyiš6wustošt.21 Prepričani smo, da nas bodo čebelarji v lastnih prostorih še pogosteje obiskovali in nam zaupali svoja naročila. Čebelarji! Ustanavljajte nove čebelarske podružnice in zbirajte nove člane v organizaciji Naročnina (članarina) znaša brez priloge letno Din 35'— (za inozemstvo Din 46 —). S prilogo znaša letna naročnina Din 45'— (za inozemstvo Din 58'—). Glasilo Slovenskega Čebelarskega društva v Ljubljani Izhaja mesečno s prilogo »Čebelarski Obzornik« — Urejuje: Avgust Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14 Številka 2 V Ljubljani 1. februarja 1936 Letnik XXXIX Zbirajmo zopet kamne za Čebelarski dom Leta 1921 je izšel v januarski številki SI. Č. članek, ki poziva čebelarje k zbiranju prispevkov za Čebelarski dom. Čebelarji naj bi prispevali po kamnih po 100 K, to je toliko, kolikor sta tedaj veljala 2 kg medu. V pozivu je določeno, da se bo zbiranje zaključilo, ko bo nabranih 5000 kamnov. Preden je zbirka dosegla desetino tega števila kamnov, je kupilo društvo za sprejete darove na robu mestne meje stavbno parcelo. Ker se je izkazalo, da kupljeno zemljišče ni v nobenem pogledu primerno za stavbo društvenega doma, ga je društvo prodalo. Pobiranje se je prekinilo, deloma zato, ker ni bilo upanja, da bi se v dogled-nem času moglo toliko nabrati, da bi se zgradila posebna stavba. Izkupiček, ki je pred štirimi leti dobil ime »Sklad za dom Antona Janše«, je bil plodonosno naložen. Preteklo leto pa je društvo izrabilo izredno lepo priliko in je sklad zamenjalo za znano zemljišče in stavbo ob Tyrševi cesti v Ljubljani. Naša lastnina je zelo primerna za društvene nan|iene, vendar ni še popolna in je še obremenjena. Poleg tega smo 1934. leta, ko smo praznovali dvestoletnico rojstva našega rojaka, preprostega slovenskega kmečkega človeka, svetovno znanega če- belarja Antona Janše, prevzeli dolžnost, da se oddolžimo njegovemu spominu. Po sedanjem zamisleku nameravamo zgraditi nadzidek na sprednji steni našega doma in narediti na njem primeren napis, razen tega slike ali reliefe, ki naj se nanašajo na življenje in delovanje našega slavljenca, na zunanji, obcestni steni našega doma. Širši odbor je na svoji seji dne 9. 9. 1935 pritrdil predlogu, da se v ta namen pobirajo prostovoljni prispevki, ožji odbor pa je z ozirom na ta pristanek in na pobudo čebelarskih prijateljev dne 18, dec. 1935 sklenil, da se v letu 1921 začeto zbiranje kamnov nadaljuje pod imenom »Za dom in spomenik Antona Janše«. Kamni (prispevki) naj imajo staro ceno v današnji vrednosti, t. j. 2 5 D i n, ki se morejo plačati tudi z dvema kilograma medu ali z enim kilogramom voska. Med in vosek se bosta oddajala v društveni čebelami, denarni prispevki pa naj se pošljejo društvu po čekovni položnici št. 11.066, na katero naj se napiše: »Z a d o m in spomenik Antona Janše« ali pa krajše samo »Za Antona Janšo«. Odbor se dobro zaveda, da so časi silno težki in da mnogi ljudje niti za sol nimajo. Zato ne bo na nikogar pritiskal. Prosi le svoje člane, da se ob dobrih letinah in ob posebnih prilikah, ko ljudje ne cenijo denarja, kot ob veselicah, godova n j i h, svatbah, stavah in drugih sličnih prilikah spomnijo dolžnosti do na- 17 šega slavnega rojaka ali pa da v ta namen zastavijo besedo pri znancih in prijateljih. Imena darovalcev in nabiralcev kamnov bomo objavljali v našem glasilu in jim poslali pohvalne diplome. Odbor. Glavno poročilo o opazovalnih postajah za leto 1934-35 Julij Mayer — Dob. Preteklo čebelarsko leto nas je povsem pustilo na cedilu. Na pomlad so le redki čebelarji točili. Kostanj je skoro popolnoma odpovedal. Hoja kar ni hotela zamediti, dasi so veščaki prerokovali, da bo prijela. Res je prijela, toda ob tako nenavadnem času — proti koncu septembra —, da so le malokje imeli kaj haska od nje. Pa še tam se utegne donos tega medu v plodišča na pomlad bridko maščevati. In slednjič je šele ajda napolnila dotlej prazne panje in so čebele vsaj nabrale zimsko zalogo. Le v nekaterih redkih predelih je čebelar tudi točil ajdovca. Zimska doba. Računamo jo že od oktobra dalje, dasi se v tem mesecu še porajajo zadnje zaležene čebele iz ravno preteklega čebelarskega leta. Letos so bili res malokateri panji zadostno pripravljeni za zimsko dobo. Povečini so imeli zelo malo živali, ker so ponekod matice zaradi slabe poletne in jesenske paše popolnoma prenehale z zaleganjem. Zato so bili mnogi čebelarji prisiljeni, da so panje združevali. S tem se je število domačih ple-menjakov močno skrčilo. Nekateri so od drugod dobivali suhe čebele in z njimi jačali domače oslabljene panje, ki so s tem pridobili na mladicah. Pa tudi medene zaloge so bile pičle, deloma ker oslabljeni panji niso mogli dovolj izkoristiti ajde, deloma ker je ajda ponekod slabo medila. Na jesen so morali mnogi čebelarji dodajati zalogo in sicer papriciran sladkor. Neradi smo segali po tem denaturirancu in smo se umirili šele, ko so čebele rade in naglo praznile pitalnike. Marsikdo je s skrbjo pričakoval pomladnih mesecev. Poraba v zimskih mesecih se je sukala v normalnih tirih, prišlo je povprečno na panj po 6.43 kg od zimske zaloge, kar povsem odgovarja čebelnim potrebam za to dobo. Gorenja razpredelnica nam kaže, da je bila pretekla zima razmeroma mila, srednje mesečne topline so se sukale — z izjemo januarske — vse precej nad ničlo. Čebele so imele še v novembru dovolj izletnih dni in so tu pa tam donašale obnožino. Šele v drugi polovici je pritisnil zmeren mraz, ki je prisilil čebele h kratkemu počitku. Izredno topel december je izvabljal čebele še dolgo iz panjev in so še marsikje v prvih decembrskih dneh prinašale zapoznelo obnožino. Kmalu pa sta megla in neprijazno vreme prisilila čebele k dokončnemu počitku, ki je potem trajal tja v februar. Čebelnjaki na osojnih legah niso uživali blago-dati izleta od srede novembra pa do srede februarja, torej nekoliko dni več kot tri mesece. V februarju so imele vse postaje precej lepih dni, ki so jih čebele tudi temeljito izrabljale. Trebile so se izvečine že v prvi polovici meseca, le nekaj zapoznelih panjev se je spra-šilo šele v prvih dneh druge mesečne polovice. Že nekoliko dni po tem prvem izletu so čebele prinašale prvo obnožino, ki je tudi takoj močno vplivala na življenje v plodišču. Matice so pridno začele zalegati, kar se je poseb- Mesec Srednja Srednja Povpreč. mes, to- mes. po- dnev. po- plina v C raba v ♦ otrebile. <■ Podružnica v Braslovčah bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 9. februarja t. 1. po jutranji maši v narodni šoli v Braslovčah. Na občni zbor se vabijo tudi vsi nečlani. Podružnica v Kozjem bo imela občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Fr. Gučka z običajnim dnevnim redom. Čebelarji, držite se organizacije in pridite na zborovanje! Podružnica Slovenskega čebelar. druš'va v Št. Janžu na Vinski gori je imela svoj občni zbor 5. I. 1936 v šoli. Gosp. preds. Bratkovič Anton je poročal o lepem delovanju podružnice, ki je bila ustanovljena šele v minulem letu. Mnogi člani so pokazali izrazito aktivnost ter s tem pokazali, da brez organizacije in brez njenega glasila n i m o -g o č e uspešno čebelariti, zlasti še v slabi letini. Nadalje je predsednik na kratko omenil prežimo- 29 vanje čebel. — Bilo je pet sestankov. Na dveh sta predavala gg. Peter Nočnik in Henrik Peter-nel. Pri čebelarju g. Janu v Bevčah je bilo kuhanje voska, katerega so se udeležili mnogi člani. Za ves trud in požrtvovalnost izrekamo g. Janu na tem mestu iskreno hvalo. — Blagajniško stanje pa izkazuje primanjkljaj v znesku 156 Din, ker še nismo prejeli nikake podpore. — Izvoljen odbor sestavljajo: predsednik Bratkovič Anton, šolski upravitelj, podpredsednik Rednak Mihael, tajnik Rednak Franc, blagajnik Povh Jože, odborniki: Gril Franc, Štukovnik Ivan in Leve Rafael. — Predlogi: Naše društvo naj ukrene, da se bo sladkorju primešala žagovina ne pa oglje. Člani naj imajo pri nabavi čebelarskih potrebščin primeren popust. Če ni mogoč popust pri blagu, pa naj odpade za člane poštnina, ki jo naj plača društvo. Tudi članarina je nekoliko previsoka. Bi li ne bilo mogoče znižati na 30, 28 ali 25 Din? Težki so časi in marsikdo ne zmore 35 Din, čeprav bi bil rad član. — Po možnosti naj društvo objavlja članke o zdravilnosti medu v dnevnikih in tednikih. Naj se navajajo tozadevni recepti. V splošnem javnost ne ve, kako treba uporabljati med za razne prilike. Ni pravilno, da jedo mnogi ljudje zgolj med celo v veliki množini naenkrat, ker draži preveč ustne sluznice. (Iz predavanja po radiu.) Zato nikakor ne zadostuje, če so recepti le v čeb. knjigah in čeb. listih, ki jih bero le čebelarji. — Prihodnji sestanek bo v nedeljo pred občnim zborom društva. Plačajte vsi pravočasno članarino, vsaj do 20. marca. — Tajnik. Podružnica Zakot je na lep način otvorila svoj občni zbor. Pred občnim zborovanjem je namreč priredila malo razstavo svojega čebelarskega orodja, kar ga ima podružnica v zalogi in kolikor ga je mogla v kratkem času svojega obstoja zbrati. S tem je bila dana članom podružnice nova pobuda, vsi pa so si mogli orodje ogledati in ga spoznati. Kolikor nam je znano, je to prva podružnica, ki je priredila tako razstavo. Priporočamo vsem podružnicam, da store isto. 3 h&ttiK O čebelji zimski krogli večkrat beremo v čebelarskih spisih in časopisih. Mišljena je zimska gruča čebel. Če se ne motim, je prvi o njej razpravljal znameniti čebelar Gerstung. V svojih spisih jo mnogokrat omenja in o njej razglablja. Gerstung je takrat, ko je pisal svoja znamenita in epohalna dela, čebelaril v pokončnih panjih, gerstungovcih. Satniki so imeli isto mero kakor tisti v A. Ž. panjih, samo da so viseli pokonci. Znano pa je, da nanosijo čebele v takih panjih zimsko zalogo v zgornje dele satov in prezimujejo spodaj na praznem satju, v podolžnih satih je pa nakopičen glavni del zimske hrane zadaj. Nad seboj ima čebelja »krogla« ponavadi le ozek venec medu, zlasti v pravem gnezdu. Pri pokončnih satih se pomika za medom navzgor, pri podolžnih pa proti okencu. Ko je Gerstung proučeval zimsko gručo, je brez dvoma našel v svojih panjih, da ima ta gruča obliko krogle. Po njegovih spisih smo to dejstvo povzeli in ga smatramo kot samoumevno za vse sestave panjev. Toda, kdor je pozimi kdaj odprl deščico nad rešetko v A. Ž. panju, se je lahko prepričal, da žde čebele ob najhujšem mrazu tik pod rešetko, v zelo močnih panjih celo v prostoru med rešetko in deščico. Pri takih družinah ne moremo govoriti o kaki krogli, marveč zgolj o zimski gruči, ki ima obliko polovice jajca, prerezanega podolgem. Zimska gruča v slabičih ima bolj jajčasto obliko, vendar je podvržena neprestanim izpremembam. Čim hujši je mraz in zaradi tega tudi manjša toplota v spodnjem delu satov, tem bolj se pomika gruča proti »stropu« — rešetki, kjer so najtoplejše plasti zraka. O, naše čebelice že znajo po- skrbeti, da jim tudi trda zima ne more do živega. Da le imajo dovolj dobre hrane. Kristalizacija medu je za laika zagonetna zadeva, toda tudi za strokovnjaka še vedno nepopolno rešen problem. Bodi še tako izkušen in podkovan v medeni stroki, včasih ti jo med zagode tako, da ne veš, pri čem si. Ali ni zagonetna reč, ako naliješ v večje število posod isti med lastnega pridelka, ki si ga natočil vsega na isti dan in da nekega dne ugotoviš, da je v nekaterih posodah že popolnoma trd, v nekaterih šele napol, v nekaterih pa še popolnoma tekoč? Vse posode so bile hermetično zaprte, vse so bile v enem in istem prostoru. Zakaj torej tolika razlika pri krista-lizaciji? Nihče ne more na to vprašanje odgovoriti pojasnjujoče. Različni in številni so vzroki kristalizacije: vrsta medu, letina, gostota medu, toplina shrambe in še drugi. Nekateri čebelarji kristalizacije niso veseli, n. pr. tisti, ki prodajajo izključno tekoč med. Kdor ima ajdovega, pa komaj čaka, da se začne trditi, da ga potem lahko prelije v škafe. Ponekod je običaj, da kupci mnogo raje segajo po strjenem blagu, kakor po tekočem. Pravijo, da je strd zanesljivo znamenje pristnosti medu. Toda nekatere vrste strjen med, zlasti cvetlični, je tako trd, da je delo z njim v takem stanju prav težavno. Kako naj ga namažemo na kruh enakomerno, kakor je prav? Ne gre, pa ne gre! Zato so izumili nekak »sveder«, ki ga pritrdimo na posodo, da lahko strd napravimo mehko, sposobno za mazanje na kruh. Tak med se nikoli ne strdi, ker pri mešanju zdrobimo medena zrnca. Ako pa dobro premešamo med, ki je šele začel kristalizirati, 30 dosežemo ravno nasprotno: med se potem naglo strdi. Kar mimogrede mi je prišlo na misel, da se tudi slaščičarji poslužujejo mešanja sladkorne raztopine, da se strdi v drobcena zrnca, ne da bi postala resnično trda. Sladkorno raztopino kuhajo toliko časa, da se zgosti do niti, kakor pravijo. To se pravi, da se sladkor med prsti nekoliko povleče. S kazalcem zajamemo malenkost raztopine, pritisnemo kazalec ob palec in, če ostanejo na prstih, ko dvignemo kazalec, samo kapljice, ne da bi se za prsti potegnilo, je sladkor preredek in ga moramo še kuhati, dokler ne dosežemo gostote do nitke. Nato postavimo posodo v mrzlo vodo in začnemo mešati. V pol ure postane sladkor kašnat in se nič več ne strdi. Torej ravno tako kakor pri medu. Velika čebelarska razstava v Lipskem je bila od 29. novembra do 1. decembra 1. 1. Priredila jo je nemška državna zveza rejcev malih živali. Razstavljene so bile vse male živali: koze, psi, perutnina, kunci itd. Tudi čebelarji so pokazali, kaj zmorejo. Časopisi poročajo, da so bili ravno čebelarski oddelki naj-okusneje opremljeni. Kako obsežen je bil ta del razstave, si lahko predstavljamo na podlagi dejstva, da je bilo razstavljenih 40.000 kozarcev najrazličnejšega medu v enotnih kozarcih. Voska je bilo razstavljenega nad 250 stotov. Nemška državna zveza rejcev malih živali ima 700.000 članov. Zato ni čuda, da je bila razstava tako sijajna v vsakem pogledu. Čebelarski kongres, ki je bil lanskega decembra meseca v Novem Vrbasu, je sprejel mnogo koristnih sklepov za napredek jugoslo-venskega čebelarstva. Kongresa se je udeležilo nad 250 čebelarjev. Prihodnje leto bo menda v Novem Sadu. Upajmo, da bo prireditev tega kongresa vendarle ojunačila upravo »Zveze«, da se bo po tolikih letih počitka lotila resnega dela. Razpoloženje čebelarjev in čebelarskih organizacij do »Zveze« je končno postalo tako kritično, da je skrajni čas, da »Zveza« pokaže, ali je sploh zmožna življenja in ali ji je kaj do našega čebelarskega napredka. Letošnje leto utegne odločiti o njeni usodi. Naši zastopniki, zlasti naš marljivi in odločni gospod predsednik, imajo dovolj trdne volje in poguma, da bodo za vsako ceno skušali spraviti zarjavela kolesa »Zveze« v tek in na pravi tir. Želimo jim prav mnogo uspeha! A. B. Naprava maže za parkete je za marsikako gospodinjo precej zamudna zadeva, ker je treba vosek nastrgati na »oblance«, da se v bencinu naglo in temeljito raztopi. Vosek pa lah- ko naribamo na vsak ribeien, ki ima nekoliko večje luknjice. Delo je potem lahko in gre naglo od rok. Vzorna čebelarska podružnica je vsekakor na Viču pri Ljubljani. Na občni zbor prihajajo vsi člani. Še pred začetkom zborovanja je že plačana vsa članarina, da potem podružnica nima z njo nikakih sitnosti. Občni zbori so živahni in zanimivi. Odbor skrbi, da zadovolji člane v vsakem pogledu. Vsako leto priredi na zboru .majhno predavanje, poda račun o svojem delovanju in o podružničnem premoženju (ki znaša sedaj okroglih 10.000 Din), nato pa reši vse zadeve, ki zanimajo člane, mirno in stvarno ter čisto v duhu resničnega čebelarskega prijateljstva. Po zborovanju zavijejo skoraj vsi zborovalci v bližnjo gostilno na drugi del zborovanja, ki pa se vrši večinoma ob skodelicah čaja in kakega majhnega prigrizka. To »zborovanje« je tako zanimivo in prijetno, da viške čebelarje kar zavidam. Med člani je dokaj originalnih šaljivcev in dovtipnežev, ki spravijo »zboro-valce« v židano voljo. Potem ni smeha ne konca ne kraja. Tudi stric Matic se je letos udeležil obeh teh zborov in se je na večer prav težko ločil od prijetne družbe. Sabo je vzel za več mehov zdravega smeha, polno rešto čebelarskih dovtipov in velik šopek veselih spominov. Iskreno želim, da bi bilo več takih podružnic kakor sta ljubljanska in viška. Potem bi bilo oranje čebelarske njive igrača! Dobro domače mazilo za rane je mešanica 100 g raztopljenega voska, 100 g olivnega olja in 20 gr arnika tinkture. (Bienen Vater.) Zlate Janševe besede, ki bodo ostale za vse vlečne čase pomembne, tiče v sledečem njegovem stavku: »Umetnost uspeha v čebelarstvu tiči v pravilni preskrbi čebel jeseni.« Voska primanjkuje vedno bolj, kar je posledica slabih čebelarskih letin. Rojev ni, čebele ne stavijo satja, čebelarji ne prekuhavajo starih satov, ker ni novih, pokrovcev od medu tudi ni, pa še tisto malenkost voščin, ki jib dobimo, ne znamo skuhati pravilno. Mnogo je čebelarjev, ki ne pridelajo voska niti toliko, kolikor tehtajo satnice, ki so jih porabili za škartirane sate. Vsi moramo stremeti, da bomo pridelali kolikor mogoče mnogo tega žlahtnega blaga. Niti koščka satja ne smejo uničiti vešče. Ne imejmo v panjih prestarega satja. Pri kuhi uporabljajmo najučinkovitejšo stiskalnico (Vi-rijent-Pavlinovo). Ne zažgimo voska pri čiščenju. Pri kuhi ne uporabljajmo pocinkane pločevine. Vse prizidke na satnikih, rešetki in 31 stropu panja ostrgajmo vselej, kadar se nudi prilika. Segrejmo jih na solncu in stlačimo jih v kepe, da se jih črv ne loti. Solnčne topilnike uporabljajmo le v sili, ker je pridobivanje voska na ta način neekonomično. V starih voščinah ostane še mnogo voska. Majhne količine voščin se posamezniku ne izplača kuhati. Za male čebelarje je skupna kuha po podružnici zelo priporočna. Nakuhani vosek bomo najdražje prodali, ako ga zamenjamo za satnice. Teh bomo pa rabili vedno precej, ako bomo vsako jesen dosledno izločali stare, neprosojne sate iz čebelarskega obrata. Mlado satje — mlada družina! Najstarejši čebelarski listi. Prvi in tudi najvažnejši čebelarski časopis je bil Eich-stadter »Bienenzeitung«, ki so ga tiskali v Nordlingenu in je izhajal od 1. 1845. dalje dolgo vrsto let. Od sedaj še izhajajočih je najstarejši časopis na svetu »Rheinische Bienenzeitung« (1849), nato slede: »Preussische Bztg« (1855), francoski »Apiculteur« (1856), »American Bee Journal« (1861), hesenska »Die Bie-ne« (1863), »Bienenwirtschaftl. Zentralblatt« (1865), »Česky Včelar« (1869), danski »Tids-skrift for Biavl« (1866), dunajski »Bienen Vater« (1869), »Die Pfalzer Bztg« (1874), ameriški »Gleanings in Bee Culture« (1873) in »British Bee Journal« (1873). Tudi Slovenci smo že zgodaj začeli izdajati svoj časopis »Slovensko Čebelo« (1873), ki je žal izhajal samo do 1. 1882, toda že 1. 1883 je začel izhajati »Slovenski čebelar in sadje-rejec«, ki pa je prenehal 1. 1895, nakar mu je sledil »Slovenski Čebelar«, ki izhaja že od 1. 1897 dalje in bo izhajal, dokler bo živel naš rod. Vesela čebelarska. Pri nas so ponekod ljudje še vedno praznoverni. Nedavno sta mi dva dolenjska čebelarja na žive in mrtve skušala dokazati, da je najboljše zdravilo za božjast — slina rdečelasega človeka. Trdila sta, da zvabijo v »glavnih« lekarnah takega človeka v kak prostor za lekarno, kjer ga obesijo za pete, V tej legi ga puste toliko časa, da naberejo zadosti pen, ki prihajajo obešenjaku iz ust. Skušal sem jima te neumnosti izbiti iz glave, pa je bila vsaka beseda zastonj: svojo sta gonila do konca. Utihnila sta šele, ko sem jima omenil, da v Budalah menda prodajajo klobase iz mesa takih rdečelascev. Nič boljši ni čebelar Jože iz Petelinjega pri Št. Jerneju, Ta je srečal modrasa, ki je imel tako glavo kakor maček in živorumeno ... In neko žensko je pičil gad na oblasti del pod križem in se je zajedel tam tako globoko, da ga nihče ni mogel odtrgati. Reva je morala peš v bolnišnico v Kandiji, kjer so jo rešili nadležnega priveska. — Ni čuda, da je Janez Trdina izbral ravno Dolenjsko za zbiranje bajk! Da pa ne bodo naši štajerski bratje mislili, da so samo Kranjci tako »tumasti«, naj povem še eno od tam, ki mi jo je povedal ugledni čebelar Jože iz Dravelj. O njeni resničnosti ne more biti dvoma, ker mu jo je pravila hči tistega, ki igra v tej drami glavo vlogo. Pa poslušajte, kaj je zvedel! Bilo je okoli poldneva. Mati je klicala družino h kosilu. Vsi so prišli, le očeta ni bilo od nikoder. Še večkrat so ga klicali, pa se ni oglasil. Mislili so, da je zadremal pri čebelah. Hči je stopila do čebelnjaka, da vidi, kaj je z očetom. Tam se ji je nudil nenavaden prizor. Na jablani je visel velik roj, ki se je ravno začel razpuščati. Nedaleč od drevesa v gošči živih kopriv je zagledala očeta, ki je čepel, se držal z rokami za koprive in kakor zamaknjen bulil v roj. Toda, to še ni najhujše, sramežljivo dekliško oko je opazilo, da je oče, preden je počenil, spustil hlače dol in da je najžlahtnejši del telesa tiščal v žive koprive. Očetov obraz je že imel izraz mučenika, ki ga pečejo na ražnju. Pot mu je lil s čela v dolgih curkih in v lice je bil kakor kuhan rak. Za hčerine klice se prav nič ni zmenil. Na nobeno besedo ni dal odgovora. Njegova zamaknjenost je bila tolika, da je bil gluh in slep za vse, kar se je godilo okoli njega, razen za roj. Ta se je medtem razpustil, začel krožiti po zraku in končno začel bežati. Takrat se je oče urno dvignil, potegnil hlače gor in ogorčen vzkliknil: »Prokleta baba, sedaj ji nič več ne verjamem!« Oče je hčeri potem povedal, da mu je neka stara babnica natvezila, da je čepenje v koprivah zanesljivo sredstvo za pridržanje roja, ki namerava pobegniti... Pa nikar ne mislite, da si je stric Matic sam izmislil ta dogodek. Tako gotovo je resničen, kakor gotovo bodo še polne vse naše medene posode, velike in male, vitke in trebušaste in kakor gotovo se bodo vedno našli ljudje, ki bodo največjim neumnostim najrajši verjeli. Sklep za uredništvo )e 20. dne vsakega meseca, Pisma in denar za društvene namene je naslavljati na »Slovensko Čebelarsko društvo« v Ljubljani. Ček. račun št. 11.0J6. — B.agovne pošiljke (vosek, med) in naročila za čebelarske potrebščine je pošiljati na »Društveno Čebelarno« v Ljubljani, Tvrševa c. 21. Telefon 35-45. Čsk. račun št. 15.645. — Društveno tajništvo |e v Ljubljani, Poljanska c. 13 I. Telefon 38-38 Izdajatelj 2 a Slovensko Čebelarsko društvo in urednik: Avgust Bukovec, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Knjige, ki |ilt ima Čebelarsko društvo o zalogi: Napredno, umno in dobičkanosno čebelarstvo zahteva od vsakega čebelarja ogromno strokovnega znanja, ki si ga pa more čebelar pridobiti le z dobrimi knjigami. Zato priporočamo, da si čebelarji nabavijo sledeče knjige, ki jih ima društvo na zalogi: Nova knjiga — Donat Jug: Praktični čebelar, obsega 300 strani in 140 slik ter opisuje vso snov, ki jo^o čebelarstvu mora vedeti napreden čebelar. Velja^v platno vezana Din 50'—, mehko vezana Din 40'—. Za poštnino je poslati še Din 5'— za vsako posamič poslano knjigo. JfOUfl knjiga — prol. Josip Verbič; jČebelne bolezni, ki obsega 48 strani in opisuje, kaj povzroča, kako spoznavamo in zatiramo čebelne bolezni. Jako poučna knjižica bo rešila življenje marsikateri čebelni družini, če se bo čebelar ravnal po njej. Velja Din 2'—, za poštnino Din 1"—. flova knjiga — Stane Mihelič: Anton Janša, slovenski čebelar, obsega 164 strani in opisuje zgodovino našega čebelarstva in življenje ter delo Janše —' očeta slovenskega čebelarstva. Iz spoštovanja, ki smo ga dolžni Janševemu spominu, ne bi smela ta knjiga manjkati v nobeni čebelarski hiši. Velja za člane Din 20'—, za nečlane po Din 25'—. Nova kniiga — prof. Josip Verbič: Vrednost [in poraba medu,, priročna knjižica obsega 24 strani in opisujej vse, kar je treba vedeti o vrednosti in porabi medu. Velja le po Din 1'50 in je zelo pripravna za reklamo. Razne slike Janše iz njega rojstnega kraja in hiše. Slike naj bi bile, prilepljene na lepenko, okras vsake čebelarske hiše. Cena Din 2'-. Društvo ima na zalogi tudi nekaj nemških knjig, ki jih oddaja po zelo nizkih cenah. To so: Bienenzuchtsbetrieb, I. del, spisal Br. Rothschiitz, posestnik [nekdanjega čebelarskega podjetja Podsmreka pri Višnji gori. Cena Din 5"—. Obsega 443 strani z jako važnimi sestavki. Je sicer nemška knjiga, a opisuje našo kranjsko čebelo in naše razmere. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene, spisal Br. Rothschiitz. Cena Din 2'—. Obsega 68 strani in je neobhodno potrebna za vse, ki se bavijo s kranjiči. Die erprobte Honig-Kochin, spisala Antonija Ravenegg. Cena Din 2'—. Vsebuje razne recepte za medeno pecivo. ttfe boste odslej Kupovali 2 Čebelarske potrebščine V Kolodvor Pri »Figovcu« 1 > 1 1 1 Čebelama ' 1 poprej ■ 1 I ■ Pražakova ulica 1 1 1 Jetniš- 1 ■ -M ■ 10 ■ S « ■ o nica cd 1 ■ -M 09 Hi o l z L J § i a (S > 4) >U >u> Tyrševa n Sodišče 3 S ji O <3 O ti Jt 10 u O > T3 O I—^ O POZOR! Čebelama se je dne 1. nov. 1935 preselila v lastne društvene prostore na TYRŠEVO CESTO 21. ČEBELARJI, posetite Cebelarno in podpirajte lastno podjetje z mnogobrojnimi naročili!