in praaaikof. . . puat-offioa at Chicago, 11 II nota, under Uta Act of Concraaa at Maraà I. l«7t. CHICAGO, ILLn TOREK. 27. JUNIJA (JUNK 27). 1939 Subscription »6.00 Yearly STE V,—NUMBER 124 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in »action 1103, Act of Oct. 8, 1017, authorised on June 14, 1818. lemška diplomacija snuje vezo balkanskih držav Jugoslavija, Bolgarija in Ogrska naj' bi tvo-l rile nov blok pod zaščito Nemčije in Italij¡e. £0fllfcfie eksplozije Hitlerjev agent obljubil pomoč Bolgariji v S 9 kampanji glede vrnitve ozemlja, katerega je morala odstopiti Rumuniji in Grčiji. Goeb-j bel» napovedal boj Veliki Britaniji \v Angliji ■ to Bolgarija, 26. jun - , jn močan pritisk na Boljo da »e pridruži osi Rim-i„. se je pričel, ko je dr. t Frank, Hitlerjev zaupnik jnister brez portfelja, pri-em, da konferira z bolgar-j voditelji. On je že pred-načrt glede formiranja no-•Ikanske zveze, katero naj torile Bolgarija, Jugoslavi-Ogrska pod zaščito Nem-Italije. b zveza bi bila protiutež i, v katerem so Rumunija, ij« in Grčija, prijateljice t Britanije in Francije, •jev zaupnik je po poroči-zanesljivih krogov oblju-«noč Bolgariji v kampanji, obi nazaj ozemlje, katerega sorala odstopiti Rumuniji rciji. Prav tako bosta Nem-in Italija podpirali Ogrsko, obi nazaj Transilvanijo od inije. Jugoslaviji je bilo ibljeno grško pristaniščno Solun, če se bo direktno ila z osjo Rim-Berlin. litrski listi so objavili ;ov apel, naj se Bolgarija ruii Nemčiji v boju za re-o po svetovni vojni skle-ih pogodb, na prvih stra-Frank je v apelu nagla-'da 10,000 pušk predstav olj učinkovit argument ne-0,000 besed v pogodbah." rffirski trgovinski interesi pevajo za ojačanje vezi ijo. Oni trdijo, da je ¿ija najboljša odjemalka irskega blaga. Kakšen od-je ali bo dala Bolgarija liiji glede formiranje blo-ni znano. Mehika naznanila poravnavo spora Pogajanja z oljnimi kompani jami uspešna Nemčija, 26. jun. — ika Britanija ne more kon »ti z našo oboroženo silo," ijal dr. Joseph Goebbels, "tir nacijske propagande, •jem govoru v zvezi h pro-uni dneva nacijske stranke. bil odgovor angleškemu N*rju Chamberlainu, ki je "jo wlwto govoril o mogoč-britske oborožene sile liffu. «Mel« je jioudaril, da bo -«J» vztrajala v borbi, da nazaj kolonije, katere je » Britanija dobila po svetni. "Mi vemo, kaj ho-,n * ne bojimo Anglije, * obdati Nemčijo s so-«»." je rekel Goebbels. kapitulacija" ni v na-«ednjaku." Mexico City, 26. jun. — Poravnava konflikta med mehi-iko vlado in tujimi oljnimi tompanijami je bila včeraj napovedana. Konflikt se je pri-:el v marcu preteklega leta, ko e mehiška vlada zasegla lastnino angleških in ameriških oljnih kompanij. Ta lastnina predstavlja vrednost $400,000,->00. Od tistega časa se vršijo K>gajanja, da Mehika plača od ikodnino kompanijam ali pa vrne zaseženo lastnino. Vlada zdaj upravlja lastnino, toda delavske unije so aktivne kampanji, da pride ta pod njih kontrolo na sličen način cot so prišle železnice. Krogi, ki imajo ozke stike s predsednikom Cardenasom, so naznanili, da pogajanja napredujejo. Oljne kompanije zastopa pri pogajanjih ameriški odvetnik Donald R. Richberg. Pogajanja so že prišla do točke, da "kompanije dobijo nazaj svojo lastnino za dobo 25 let, nakar bi vlada prevzela kontrolo. Predlagani načrt predvidu-je ustanovitev posebnega odbo ra, katerega naj bi tvorili re prezentantje kompanij in vlade. Dalje določa, da kompani je takoj plačajo $5,000,000 vladi in potem 12 centov od vsakega soda olja, ki ga producirajo. Tu pravijo, da je mehiška Vlada v finančnih stiskah in to je eden izmed vzrokov, da je pripravljena skleniti dogovor z oljnimi kompanijami. Ramon Beteta, zunanji podminister, je bil poslan v Washington, da se tam pogaja z reprezentanti a meriških oljnih kompanij. Neka vest pravi, da je predsednik Roosevelt zapretil, da Amerika ne bo več kupovala mehiškega srebra, če ne bo Cardenas popustil v pogajanjih in pristal na glavne zahteve ameriških oljnih kompanij. Policija lovi irske teroriste London, 26. jun. — Več sto policajev in vojakov je bilo mobiliziranih za lov na teroriste po bombnih eksplozijah, ki so se pripetile v Londonu in drugih angleških mestih. Štiri bombe so eksplodirale na trgu Piccadilly Circus, ko so ljudje odhajali domov iz gledališč in drugih zabavišč. Najmanj dvajset oseb je bilo ranjenih in nekatere ao morali odpeljati v bolnišnice. Policijske avtoritete sumijo, da bombe mečejo člani razpu-ščene irske republikanske armade, teroristične organizacije, ki agitira za odcepitev severne Irske od Velike Britanije. Policija je aretirala več#oseb in jih zaslišala. Lov na teroriste vodi W. Canning, policijski uradnik, ki je spremljal kralja in kraljico na biaku Kanade in Amerike. 2e-lefcniške postaje, poštne urade in druga javna poslopja v Londonu je policija zastražila. Kardinal Arthur Hinsley, je zapretil da bodo vsi oni, kateri bodo spoinani za krive polaganja bomb, izobčeni iz katolike .«ftoferr "«atoUška cerkev ostro obsoja tajne organizacije? ki kujejo zarote proti državi in cerkvi," je rekel kardinal. Napadi na Francijo n* a aa v dm ji Zatiranje nacijske « propagande v provincah 1 Dantaak, Sirija, 26. jun. — Prebivalci v Siriji» ki v tem momentu sploh nimajo vlade in kjer je predsednik zapretil z re-signacijo, so silno razkačeni, ker je Francija dala kos dežele Turčiji kot koncesijo za podpis pakta vzajemne vojaške pomoči. V Damasku In drugih me-stik so se včeraj vršile velike demonstracije proti Franciji, v katerih so voditelji nacionalistov vpili, da jih je Francija prodala. Nekateri listi pišejo, da bo Turčija zahtevala nadaljnje pokrajine Sirije, kar ograža neodvisnost države. Sirija je prišla pod mandat Franclj« P« svetovni vojni. Prej je bila |x>d kontrolo Turčije, ki se je v svetovni vojni postavila na stran Nemčije in Avstrije. Pariz, 26. jun. rr Predsednik Albert Lebrun je pod pisal dekret, naperjen proti nacijski propagandi v obmejnih provincah. Policija je v »adnjih dneh aretirala veliko število oseb, ki so širili letake v francoskem jeziku z nacijsko propagando med prebivalci v Alzaclji-Lorenl in drugih provincah. Slovaška univerza ne mara itudenth Bratislava, Slovakija, 26. jun. — Vlada je omejila število študentk na tukajšnji univerzi in drugih učiliščih, zaeno pa je o pozorila dekleta, naj gledajo, da se bodo čimprej omožile, poklice pa naj prepustijo moškim. Slo-vakija je postala "neodvisna" država po razsulu češke republi ke pod "protekcijo" nacijske Nemčije. Konskripcija žensk v Nemči ji 4 Nacijske otiklti ' * objavile načrt > chamberlal- novavlada grozi japonski Tokio ignoriral angle-ike proteste PREISKAVA TUJIH PARNIKOV lx>ndon, 26. jun. — Velika Britanija bo podvzelu odločne korake proti Japonski, Če bo slednja še nadalje odklanjala pogajanja glede likvidacije konflikta v zvezi z blokado angle-ške koncesije v Tientsinu, Ki taj*ka. Ta grožnja je bila izrečena v uradnem naznanilu, ki je bilo objavljeno po seji članov Chainberlai novega kabineta. Kakšne korake bo Anglija )K>dvzela proti Japonski, nazna nilo ne omenja. Odločitev bo najbrže padla na prihodnji seji kabineta. Zahte ve po odločni akciji proti Japonski prihajajo iz več krogov, ker slednja molči in ignorira vse angleške proteste. Japonska je razglasila bloka do angleške koncesije pred desetimi dnevi, ko so britske avtoritete odbile zahtevo, da morajo izročiti Japoncem štiri Ki tajce, o katerih pravijo, da so umorili nekega mestnega uradnika in potem dobili zavetje v angleški koncesiji. Japonska je dalje zahtevala, da mora Velika Britanija takoj ustaviti podporo generalu Kaiieku, vrhovnemu poveljniku kitajske oborožene atta, in kooperlrati C tokijsko vlado pri ustanovitvi "novega reda" na Kitajskem. Berlin, 26. jun. — Načrt gle de konskripcije bogatih nemških žensk za delo v tovarnah je bil objavljen. Načrt se deloma že Izvaja v Cellu In Hanoverju, kjer je naletel na odpor. V obeh distriktih so bile bo-gatinke mobilizirane za delo v municijskih In orožnih tovarnah. To je izzvalo viharne proteste, toda naciji so povedali Ženskam, da s protesti le u-stvarjajo vtis, da niso navdušene pristaŠinje nacijski h idej in filozofije, da mora vsaka o-seba prispevati svoj delež k mogočnosti tretjega cesarstva. Domače vesti Oblaki Chicago. — Joseph Medved, žena Angela in družina — člani društva 16 SNPJ v Milwaukee-ju — so 24. t. m. obiskali gl. u rad SNPJ In uredništvo Prosve-te. Vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Pretekli četrtek je umrla Carollna Usay, stara (V4 let in doma is vasi Rav-| na pri Gorici. VI Ameriki je bivala 29 let. Tukaj zapušča mola in dva sinova, v Jolietu eno| sestro, v starem kraju pa brata[ in tri sestre. Bila je članica društva 312 SNPJ. Družina Uaay je pred leti živela v Durbinu, W. Va. — Staršem Franku in An-j geli Vidigoj je umrl en dan star prvorojenček. — Joseph Levar, član SNPJ In aktiven delavec~na kulturnem polju, se je vrnil do-1 mov is bolnišnice, kjer Je srečno] prestal težko operacijo — Uradniki društev SNPJ so si sadnjo! nedeljo ogledali pikniške prostore, ki jih je nabavila jednotlnal federacija. — V bolnišnici Hu-ron se nahaja Matilda Carne, O-biskf so dovoljeni med U. dopoldne In 8:80 zvečer. Vseli iz Penn« White Valley, Pa. — Družina Charllja Faturja je dobila čvr stega sinčka, Slovenska narodna podporna jed nota pa novega člana v mladinski oddelek. Mati in oče sta člana društva 282 SNPJ in gotovo bosta vpisala novorojenčka pod okrilje jednote. Čestitke! — Avtomobili ubijajo ljudi kar naprej. Pred par ted ni je bil tukaj v avtni nezgodi ubit 20-letnl sin Johna Bregan-ta, pred par dnevi pa jo v drugi avtni nearočl igubil življenje letni srbski mladenič njegov sosed. Več previdnosti na oestah bi ohranilo marsikatero mlado življenje. francija vabi ameriko v svoj tabor \Pridruii naj se "mirovni" fronti ANGLEŠKA ŽAGO-TOVILA POLJSKI Parla, 26. Jun. — Tri proml-nentne osebe v francoskem Javnem življenju so včeraj apelirale na Ameriko, naj stopi v vrste "mirovne koalicije". K-den izmed teh je bil Georgos Bonnet, francoski zunanji minister. Bonnet je apeliral na Ameriko v svojem govoru na shodu stranke socialnih radikalcev v Arcachonu, južna Francija. Njegov apel sta podprla Marx Dormoy, notranji mlnlater v vladi bivšega premierja Bluma, voditelja francoskih sociallatov, in Leon Jouhauz, načelnik Splošne delavake svete. "Ako se bo Amerika odločila za pridružitev k mirovni koaliciji v slučaju agrealje nacijske Nemčije v Evropi, bomo lahko ohranili mir," Je rekel Bonnet. V svojem govoru je popolnoma ignoriral zastoj v pogajanjih glede sklenitve militaHstlčne in obrambe zveze s sovjetsko Rusijo, kar mnogi smatrajo sa značilnost. llongkong, 26. jun. — Japonske mornarične avtoritete so včeraj naznanile, da laido ustavile tuje parnike, ki bi skušali priti v Svatov, prlstanlščno mesto v južni Kitajski, katerega so japonske čete okupirale zadnji teden. Vse ladje bodo Japonci preiskali in samo one, ki vozijo živila in druge potrebščine, bodo lahko odplule v blokirano cono. Vest iz kitajskega vira na znanja koncentracijo vojaštva v provinci Kwangtung, kjer st JaiKinci pripravljajo na novo ofenzivo. Ni. Mû bo branila M do morja mornarji Gdsnsku m, Poljaka, 26. jun. — 1 nornarični teden je 'Y" ' "Nihče V" /JM"ï Poti do Balti-Te Ix-aede je iz-Ujnanji minister Joaef M"J«-rn govoru pred ne-v kHten-m je zavrnil J ° da mora Pietati lasest Nem- Nemiko-dantki pakt ratificiran Berlin, 26. jun. — Dokumen ti o ratifikaciji nemško-danske nenapadalne pogodbe so bili izmenjani na konferenci med danskim poslanikom in nemškim zu nanjim ministrom v Berlinu. Pogodba je bila sklenjeni 81. maja tega leta. Italijanski general odpotoval v Albanijo Rim, 26. jun. — Maršal Pie tro Badoglio, načelnik julijanskega armadnega štava, je odpotoval v Albanijo, da si ogleda trdnjavsko črto ob meji Albanije in Grčije. Tam bo ostal več dni. je^nialav Kwaaniew- (i. n,k ^'»rnaričn« Ii-t Program z govo-, J 'rrtn je poudaril, da rmi. ""Hožiji- 'ir*nila i*hod l'r8šanjt je, ali k *f>" mo*na in • ï* ta, »ph potisnjena "Mnb J* «Hel gene-' «ledali, da se "V. slednje ne bo zgodilo pod pritiskom s katerekoli strani."l Rdaciak, 26. jun. — Grupa nemških mornarjev z godbo na čelu je prišla v to mesto, kjer ae vršijo navalistične ceremo-do nije. Velika nacijska množica naj neod- jih je navdušeno pozdravila. Mornarji so prišli sem. da se u-deležijo proslav v spomin nemškim vojakom, ki so padli v »ve tvnf vojni. Srdite bitke ob meji Mongolije Ruska pomoč kitajski armadi .Moakva, 26. Jun. — Sovjetska vlada Je včeraj uradno prizna Ia, da se že več dni vršijo spopadi med Ja|Minci in Mongolcl ob meji Mandžurije In Zunanje Mongolije, v katerih so udele ženi tudi ruski letalci. To Je prvo naznanilo, odkar Je Veko-slav Molotov, ruski zunanji ko mlsar, izjavil, "da bo sovjetska vlada prav tako odločno branila meje Mongolije kot svoje." V letalskih bitkah, ki so se pričele pred dvema tednoma, Je bilo sestreljenih Že H2 liojnlh le-tal. Med temi Ja bilo 69 japon skih In ostala mongolsko-ruska. Uradna sovjetska časopisna a gentura Tass poroča, da Je bilo v včerajšnji letalski bitki 26 js|>onskih letal uničenih. Bitka se je vršila v zraku nad Jeze rom Bor. Poročilo omenja koncentra cijo ruskih In mongolskih čet v distrlktu Khalku ob reki Gol. Ja|>onci so Že večkrat naakočlli te čete, a ao bili vselej vrženi nazaj z velikimi izgubami. Zunanji opazovalci v Moskvi pravijo, da Je sovjetska vlada dala razumeti vsem, da Ik» jhkI plrala Zunanjo Mongolijo, s ka tero Je sklenila |*>godbo vza jemne vojaške (sirnoči I. 11Ki6, kakor tudi Kitajsko. Dormoy, ki jn govoril pred socialistično grupo, je dejal, ds bi se vsi evropski problemi lsh-ko rešili "pri konferenčni miši, kjer bi Stalin sedel s Hltlsr-JtfirHn Roosevelt t Muiiollnt-Jem." V sličnem tonu je «6Vo-rll tudi Jouhaux. Iz govorov teh treh oaeb sklepajo, da Francija spet vidi temne oblake na obzorju, Značilno Je, ker so vsi govorili na dan, ko so voditelji natiljev grmeli, da Nemčija ne bo klonila pred Veliko Britanijo in Francijo, Poučeni krogi napovedujejo, da bo Hitler ponovno udaril najkasneje v avguatu. Takrat bo Imela Nemčija armado 1,400,000 mož j»od orožjem, To je vzrok v ozadju naporov, da st! Amerika pridruži "mirovni fronti," l,ondoii, 26. Jun. — Winston Churchill, ki večkrat kritizira politiko premierja Chamberlal-na, Je včeraj Izjavil, "da bi naš mirovni blok lahko rešil češko-slovaško republiko, ako bi odločno nastopil proti Hitlerju, ko je kriza dosegla vliek. Kar je bilo zamujeno, ae ne da več popraviti, toda blok bo prlakočll na pomoč Poljski, ako jI bo pre tila nevarnost agresije s strani Nemčije." IvINmp »voMttln« v Jersey OtyJ*. Obramba proti letalskim napadom na Poljskem Varšava, Poljska, 26 jun. Vsa velika poljska n>*sta «> M Ia Instrulrana, naj začnejo ko-¡laiti strelske jsrke in graditi pred letalskimi bombami varna (podzemska zavetja Uradno na znanilo pravi, da so Mil tudi po samezniki. ki gradijo nove hiše, obveščeni, da se morajo zavarovati proti letalskim napadom. Ekspanzija ameriške oborožene sile Vojni department išče rekrute Wa»hington. I>. 26. jun. — Vojni departmenl je včeraj na-| mašil otvoritev 400 novih uradov |m> vs<*j Ameriki, v katerih •M» bodo fantje registrirali za «lužbo v armadi V prihodnjih I dvanajstih mest*-i h mora armada dobili 112.500 novih vojakov \ smislu v kongresu odobrenega progrsmSt ki določa o-Ija/aiij« oborožene sile. Psebna motorna votlla bodo letovala iz kraja v kraj. Ta bndo rek rut ne jssiUje na kolesih. Rfkrut u« sme biti por»>-, (Vri in a! ar IH do M let ter se I obvezal i «is «lutil V armadi tri |Ha Vojni d««partment Ja naznanil tudi oatanovilsv vet | šol sa one, ki ae priglaaljo sa vojaške letake. .. , PROSVETA TUE KN LIGHTKNMDfT uflU) nt umwi fODfOINB JI ^■IIIIMéiI fcr "Čistke" in tirani Pred nekaj dnevi je prišla vest o najnovejki "čistki" v Nemčiji. Diktator Hitler je spet počistil svojo armado; okrog 30 višjih Častnikov, med njimi pet generalov, je bilo "likvidiranih," ker se niso strinjali s firarjem. "Čistke" ali čiičenja so stara povest, stoletja in tisočletja stara — in Čistili so vselej oni, ki so hoteli, da vsi ljudje mislijo tako, kakor so mislili in hoteli oni, ki so strahovali maso z oboroženo silo. To so bili in so še danes — tirani. "Čistka" je ruska beseda, katera Že sama dokazuje, da v "najnovejšem, povojnem času se je terorizem te vrste začel v Rusiji in tam še vedno traja. Saj je komaj poldrugo leto od tega, kar je Stalin začel čistiti sovjetsko armado na debelo in je poleg osmih generalov iztrebil tisočero in tisočero častnikov in vojakov, ki so skušali drugače misliti kot on. Razume se, du boljševiški despot je niso prvi, ki čistijo ljudi v Rusiji. #,To početje eo prevzeli od carja in njegovih krvnikov. Razlika je le, da so carji to krvavo delo drugače imenovali in da so čistili pred vsem revolucionarje in žlde v imenu "reda, zakona, miru in krščanske civilizacije," dočim boljševlkl to delajo v imenu "proletarske svobode in socializma." Dokler je carizem, ki ni poznal nobenega idealizma, davil in dušil v krvi revolucionarno opozicijo, je ta opozicija kar kipela idealizma In kot taka je imela na svoji strani globoke simpatije vsega naprednega sveta — Čim pa so isti preganjani in terorizirani revolucionarji priili na krmilo, so takoj zavrgli svoj prejšnji idealizem in so se prelevili v prav takšne tirane, kakršni so bili prej caristi. Caristi so videli svojega sovražnika v osebah opozicije in nad temi osebami so se maščevali — in prav tako so za njimi boljševlkl brž pozabili na zgodovinsko dejstvo, ki so ga prej učili po vzgledu svojega učitelja Marksa, da glavni vzrok socialnega zla je v ekonomskem sistemu in razmerah, ne pa v osebah — pa so padli po osebah in celo |m> svojih lastnih pristaših. Tak Ana je v bistvu zgodovina vsega terorizma v človeAki družbi. Vselej in povsod se je ideal umaknil, so se principi umaknili osebnemu maAčevanju in vselej In povsod so bili žrtve oni ljudje, ki so bili tiranom nevarni, ki se niso strinjali z njimi, ki so tekmovali z njimi za oblast. Tako delata danes tudi Hitler in Mussolini, ki stalno uprizarjata "čistke" v svojih domenah; kdorkoli se ne strinja z njima, mora iti čim prej s (siti. Tako dela Apanski tiran Fran-ko, ki ima zdaj oblast. Vsi ftpanci morajo tako misliti kot on in vsi oni, katerih se boji, morajo iti s (Niti. Tako so delali vsi tirani v vseh dobah, kjerkoli so Imeli oblast. Največje "čistke" v zgodovini je skozi dolga stoletja uprizarjala krščanska cttkev, toda mohamedanstvo in drugi konfesionalni sistemi, kjerkoli so Imeli oblast, niso bili nič boljl. Ruski boljAevizem je ponovitev krAčanske cerkve v drugi formi. Dokler je bila cerkev v začetku preganjana s terorjem, je bila idfalistična, človekoljubna in pacifistična na svoji ekonomsko-socielni strani, čim |»a je priAla na oblnst je hitro prevzela metode svojih preganjalcev in dekretirala je vesoljno pripadnost zlepa ali zgrtla; kdor se ui strinjal z njo, je moral s poti. Za to svojo "čistko", ki je trajala stoletja, se je cerkev poalužila barbarskih inkvizicij, čarovniAkih procesov, masnih masakrov in vojn. DanaAnji tirani v Berlinu, Rimu, Madridu in Moakvi pa imajo dolge roke. Imajo svoje hls|Kgtnit i --, . I » a Glasovi iz naselbin Je ogoljufala—smrt Milwaukee. — "Ptički jaz vpraAam vas, ali bo skoraj čas, ali bo skoraj zelena i>omlad. Pomlad že priAla bo, ko mene na svet' ne bo, k'me bodo djali v to črno zemljo." Tako sem si zapela v mislih, ko so me na 8. marca pri Ali o-biskat v bolnišnico St. Luke's moji dobri prijatelji in prijateljice in ko so se med seboj pogovarjali, da bo skoraj pomlad. Ko sem to slišala, mi je skoraj srce počilo od žalosti, ko sem se domislila zgoraj omenjene pesmi. Toda vse se je preobrnilo. Jaz sem se počutila dan za dnevom bolje. Po Atirih dolgih tednih sem se po težki operaciji zopet podala na svoj dom. Štirje tedni so mi bili dolgi kakor štiri leta. Potem je bila par mesecev doma v zdravniški oskrbi, danes sem pa popolnoma zdrava in vesela. Nobena reč me tako ne veseli kakor to, da sem za enkrat ogoljufala — smrt. Sedaj pa se moram srčno zahvaliti društvu Naprednih Slovenk, ker so me članice tako Številno obiskale v bolnišnici in na domu. Zahvaliti se moram tudi prijateljicam in prijateljem za krasna darila in krasne cvetlice. Kadar se vam kaj Vtakega zgodi, vam bom iz srca hvaležno povrnila. V Milwaukee ju je še vedno dosti stavk. Ko bi se ti grdi skebi umaknili, kadar je štraj, bi delavci hitro zmagali. Dokler bodo pripravljeni ljudje skebati, bo slabo za delavce. Čas je, da bi se delavstvo združilo v svoji delavski stranki. Tam je vaše mesto, ne pa komunizem ali fašizem, ker ne prvi ne drugi ne bo pomagal delavskim masam, pač pa jih iznova zasužnil. Angelina I^epej. Na pragu nenreie Ročk Hprtngu, Wyo. — Na 20. junija bi se bila tukaj skoraj pripetila velika nesreča. Ko je pri majni št. 4 U. P. Co. ob 3. popoldne inženir vlekel ljudi iz jame, ga je nenadoma zadela kap do smrti. Seveda ni nič pomagalo zvoniti, naj ustavi, ko so prišli na svetlo. Potem so bossi zakričali, naj brž doli po-skačejo, dokler nI prepozno. In res so to storili. K sreči so nekateri dobili le manjše praske in le eden je prišel ob nekaj zob. KakAjia nesreča bi bila, ako bi se kaj takega zgodilo zjutraj pri spuAčanju ljudi v jamo, je kar strah za misliti. Zatorej naj rudarji povsod zahtevajo dva človeka pri stroju, ko se spuAčajo ljudje v Jamo ali ko gredo ven po vzpenjačl. V tej okolici se sila počasi dela, največ |h> dva dni na toden. John Pintar, 10. C Učenj* pojmov — Weat Allla, W»a. — Pod naslovom "Resnice teh dni" je nam br. Kerie nanizal vrsto svojih mnenj, kaj vae da j»' najved krivo in povod naAlh razdvojenih odnoAajev, nesporazuma in prepirov na sejah, konvencijah itd., vsled česar so naAe kulturne in druge prireditve slabo obiskane, osoblto pa v kakšni smeri bi moralo biti naAe časopisje ure jeva no. Posebno Akodljivi so se mu zdeli ali se mu zdijq "kibici", vsled katerih pravi, da so uredniki pravi mučeniki, robot je itd. Pod znamko te nazivke, katero si je menda snel iz najbolj že-nialnega predala, je sarkastično oplazil dopisnike, da smo nekateri zgage, nebodinastreba, da smo neotesani in enostranski v izvajanjih. S to cinično zbadljivko nam je natresel toliko netiva, da bi lahko v odgovor napolnila kolone in kolone polemičnih protidokazov, in sicer ne-ovrgljivih, da so nam kibicem na razpolago kolone; tod* ker nas je mnogo in smo vei upravičeni do prostora, se moram omejiti le na gotovi del. Omeniti moram vsaj nekaj faktov glede za-frkljive zbadljivke, s katero nas je br. Kerie okrasil. Predvsem moram pojasniti, da odgovarjam z delavskega stališča in "kibiškega" vidika, vsled tega odločno odklanjam ideologijo, katero nam je br. Kerže serviral, ker je v smislu delavske zavesti povsem skregana z resnico teh dni. Ker nam je Akodljlvo stran kibicev že br. Kerže orisal, hočem jaz zaobrniti kritično reše-to na drugo stran, da vidimo, če je res tako in nič drugače kot se glasi filozofija br. Kerieta. Res je pisateljstvo svoje vrste poklic. Od začetnika do izpopo-ljenca je zelo trda in dolga pot, ki zahteva vsaj nekaj prirojene nadarjenosti in dosti železne volje in vztrajnega vežbanja, dosti časa in povoljno sredstev za preživljanje. Istotako stane tudi kiparja, poleg prirojene mu nadarjenosti, dosti časa in trudapolnega vežbanja predno je veAč izklesati iz grobega kamna lično človeško obličje. Slično velja za vse panoge poklicnih strok, da jim je treba predvsem zadosti živ-Ijenskih sredstev, ker te sicer pritisk močnejAe sile, ki se imenuje beda, porine s pota kariere, da se znajdeA spodaj v vrstah "kibicev", kar vsekakor nI sarkastično, kot se nekaterim bolj srečnim zdi. Na pozorlAču kibicev najdemo trpine vseh strok, ki so prisiljeni pod silo bede služiti si svoj vsakdanji kruh z najtežjimi deli. Ne preostaja jim nikake prilike in ne časa, da bi se zamogli izvežbati v nagonsko jim prirojenih strokah; vsled bede, povzročene po krivičnem ustroju družabnega reda, so oropani za njih naravne pravice in obsojeni životariti na pozoriAču kibicev. Krivični ustroj družabnega reda je ubil in za vselej pokopal Že mnogo dobrih talentov, ki bi, razviti, lahko dosegli velike u-spehe v svojih strokah in lahko napravili veliko dobrega in koristnega človeški družbi v obče. Kar br. Kerže enostransko 0-menja o škodljivosti kibiAkih dopisov, ni v skladu z resnico. Zato ne bi smel žaliti dopisnikov in vso krivdo zvaliti nanje, ko vendar ve, da so vsi dopisi pre-mletl v uredništvu In pridejo v javnost predelani, včasih do dobra oskubenl, za kar logično ne more pasti vsa odgovornost za škodljivost, če jo je res kaj, na Plketa unije ADF in unije CIO oblegata tovarno Lavanburg Color Work» v Brooklynu, N; Y. -Obe uniji Sts šli v boj zs priznanje in izboljšanje delovnih pogojev, j dopisnike. To bi mojrai. vedeti tudi br. Kerže, saj je tudi on že prakticiral s piljenjem dopisov. Na tehtnici * dopisov idealni delavski urednik vedno najde tudi dobro zrnje, katero s pobudo svojega znanja razplodi v plodonosno klasje. Ideal, načelo in princip delavskih urednikov je, da v tem smislu delajo in Aj-rijo zavedni duh med delavstvom in potrebno izobrazbo za uspešen razredni boj. Vsled tega pozdravljajo dopise in dopisnike iz različnih strani širfcm dežele, ker to je takprekoč odmev in sad njih truda pri oranju in sejanju delavske zavesti. Ženialni delavski uredniki znajo ceniti vrednost dopisnikov, katere navdušujejo in jim nudijo svojo roko v pomoč, da jim obude čut veselja do dopisovanja in jih tako izvežbajo za svoje dobre pomočnike, da s skupno močjo morejo sejati med delavskim slojem izobrazbo v širšem obsegu in z večjim uspehom. Delavski urednik navdušeno priznava vrline dopisnikov, ki se po svojem dnevnem delu še potrudi in žrtvuje, da napiše nekaj za javnost, da s tem pokaže svoje zanimanje za skupno delo, ki mu ga nalaga delavska dolžnost iti tako navduši še druge iz drugih naselbin. Delavski urednik razume,!da je dopis-nlku-trpinu težko pravilno ugla-diti svoje poročilo in zbrati prave besede vsled od dela u-trujenih živcev in skrbi za vsakdanji kruh in razkosanih misli. Z vežbo se pa kljub temu dosežejo dobri uspehi in se dopisi stalno izboljšujejo. Poleg tega pa delavski urednik tudi dobro ve, da dopisi iz različnih krajev dežele ustvarjajo list zanimiv, ker mu dajo različnost gradiva. On ve, da dopisi pridobe listu ugled in pridrže stare in dobe nove naročnike. Delavski urednik ve, da list brez dopisov bi bil kot neslana juha, brez pravega okusa in privlačnosti. Istotako urednik tudi lahko razume, da "kibice", ki se udej-stvujejo v javnosti z dopisovanjem, navaja v to prirojeni nagon; da njih polomljene sklanjatve demonstrirajo to, kar je krivični družabni ustroj z njimi napravil, ne pa to, kar bi lahko bili, če bi v svojem življenju Imeli sredstva nalik onim bolj srečnim, med katerimi je bU vsekakor tudi br. Kerže, ker sicer bi ne bil mogel gladiti klopi po višjih šolah. Tj in še drugi faktični razlogi dokazujejo, da so kibiški dopisi dalekosežne vrednosti in daleč presegajo "talisman", da bi nas gojenje verske koprene privedlo do boljšega sporazuma* in' kkup-nega udejstvovanja., To bi se mogoče doseglo v fanatičnem o-ziru, nikakor pa ne v naprednem duhu, V kateri t&bor se br. Kerie prišteva, is vidika njegovih razprav ni težko uganiti. Filozofija njegove vrste ni v skladu z resnicami teh dni! Chrietina Moseley, 192. Norman Ihoma« t na sredi), vodja aoeialMMae stranke, ki je govoril na j«, N. J„ katerega je «klicala Unija sa ameriške civilne svoëodêtlae. CMy. Na ienitovanju St. Louis, Mo. — Na 20. maja smo se podali na 200 milj dolgo pot v Naylor, Mo., k Anton« in Uršuli Drganc na ženitovanje njune hčere, ki se je poročila z Johnom Grupdom, sinom slovenskih staršev. Ob treh zjutraj smo se naložili v "ševi" jaz in moja soproga ter hčer in Rudolf Stakar in njegova žena ter se podali proti krasnim goram Ozark Mountains. Ko smo prevozili 90 .milj, smo prišli v krasno gorovje in doline Osarkov. Cesta se je vila gor in dol, preko šumečih studencev in rek, ki drve po strojih strugah in pod širokimi mostovi proti mo godnemu Mississippi ju. Prevozili smo reke Merimack, Big River, St. Francisco, Black River in Little Black River. Cesta je krasna in mostovi široki. Človeku se nudijo krasni prizori v tem hribovju in naravi, kot si jih srce želi. Sploh se človeku poraja želja, da bi se po tistih krajih vozil vsak dan. Vosili smo sedem ur in videli to krasno naravo, ko jo je oblivalo jutranje solnce. Pot mi je bila ie znana, kakor tudi pokrajina, ker sepi se že štirikrat prej tam prevozil. Ustavili smo se pod velikim, košatim hrastom, da malo pozajtrkujemo. Tisti hrast je star 160 let in poleg njega počiva mož, ki ga je posadil. Ko smo se pripeljali na Dr-gancev vrt pred hišo, je Rudolf Stakar prijel za svojo harmoniko in zaigral tisto: "Prav lušno je res na deželi, kjer hišica na trati stoji, okrog so pa grički zeleni, kar mene najbolj veseli." Drgančevi so nas veselo spreje- li. Sli smo v hišo in se pričeli pogovarjati. Bili smo skoraj vsi iz enega kraja doma. Toni Drganc Je doma iz Vrteče — Jav-letov — njegova žena iz Cerov-ca — županova Urška. Na počitnice je prišla is Mfnnesote njena sestra Micka. Rudolf Steka je doma od Semiča, moja žena iz Cerovca. Komaj so se dogovorili o tistem lušnem kraju Semiču in lepih vinskih goricah. > Urška nam je hitro pripravi-14 domačih klobas, Tony pa je šd v kevder po "semičana", jas pa se mrekel svoji ženi, "kaj ko bi šel po lokvičana?" Potem pa smo si ogledali Tonetovo 300 a-krov veliko farmo, katero ima v resnici lepo obdelano In opremljeno s vsem farmskim orodjem, kar ga potrebuje. V nedeljo popoldne je bila svatba njihove hčerke Rosie, ki je učiteljica v ljudski šoli. Takoj po 12. uri so pričeli prihsjstl slovenski farmarji. Vseh skupaj je prišlo 20 drulin s sinovi in hčerami. Kuharice so pridno nosile na mizo, tako da smo imeli prad seboj, kar si je srce poželelo, tudi ječmenovca in "ee-mlčana". Tako smo se vei dobro okrepčali in fteleli mlademu paru obilo sreče. Potem pa se je raevll pogovor o farmarjih in de-(Dalji as S. Ali zvezde vplivajo na človeški razum in značaj? Mnogo ljudi ne veruje v m i astrologije in so precej skept*^ J" eialne znanosti. Ne verujejo h ** * « lahko vplivajo na človeški razul celo na organizem. Astrologi trd,' T^b «lika, ki se je pokazala pri ft močno vpliva na nadaljnji človek * Nasprotniki astrologije Ptt gument tale primer: *Jaj0 * Dva otroka sta se rodila ob istem mestu, pa kljub temu «C*1 razuma in istega značaja, čeprav ie , skop popolnoma isti. En otrok iJ J m k b?r, drugi hudoben. Eden jj L' iev podedoval te, drugi druge in napake in tudi bolezni. Volil ^ tem pogledu nedvomno prav astrologi ne trdijo, da njihove 11 tovltve vselej stoodstotno drže. ^ u Astrologija obstaja že od prastarih * U stari Asirci in Bsbilo*,™ zvezdna znamenja in zvezne slike pr j vem rojstvu. Prav tako so tudi rI ' , Turki verovali v astrološke resnic* Z? tinci so dejali: "Astra trahunt, J^L (Prosto prevedeno: Zvezde te nagnejo?? terim lastnostim, a ti jih ne vsilijo pa daje etično vrednost astrološkim hoZ pom. Človek pq horoskopu lahko vidi k Z ogledalu, kakšen je njegov značaj, razum česa se mora v življenju izogibati, da bo ii lepše in srečnejše. Tisti, ki ne verujejo v astrologijo, se y o tem prepričajo z neštevilnimi primeri. Kot dokaz vzemimo samo tale očitni pri« okrog sonca se giblje neštevilno nsbtasik les. Naš planet je samo majhen član te * kanske družbe. Sleherni atom na naši m lji, sleherni atom na drugih zvezdah, ki j okviru našega sončnega sistema, je odvisen središča, od sonca. V tej harmonični, vid ski zvezi planetov, ki jo upravlja sonce, jTJ kako možno, da zvezde vplivajo tudi drug« drugo, prav kakor sonce vpliva na vse. j namreč ne gre samo za vpliv svetlobe in lop te. Tu gre tudi za astralne, nevidne vplive našo zemljo. Tisti, ki verujejo, da se da s pomočjo ut| logi je prerokovati bodočnost, se motijo. P roštva na podlagi slik nebesnih živalskih n kov niso nikoli resnična, če se pa kdaj izpoli jo, je to le goli slučaj. Neredni otroci i Kako pogostoma se matere pritožujejo, 1 svoje otroke le težko vzgajajo k redu! K»| se naigrali, ostavijo vse svoje reči na mel šolske knjige jim je treba vedno iskati, z ko, čevlji in nogavicami je križ, kadar odi jajo zvečer spat. Matere potem skrbi, kako z otroci v poznejšem življenju, če že sedaj svojem malem območju ne kažejo veselju reda. Toda tako nevaren, kakor se včasih dozdej nered otrok vendarle ni. Pred vsem ne «i mo pozabiti, da zlasti manjšim otrokom is stoma nedostaje potrebne uvidevnosti. Od pač ne ravna še z logiko in doslednostjo kil kakšen odrasli. Ljubi spremembo in le preki lu mu postane vsaka reč dolgočasna. Raza ga je dosti udobneje pustiti vse v najlepši s šnjavi posebno tedaj, če mati ali kskina dri odrasla oeeba vse potem lepo pospravi. Sts morajo zato s potrebno strogostjo paziti m da pride vse v red, preden začne otrok ne novega. Včasih izvira pomanjkanje čuta za red otrocih tudi iz tega, da gospodinjstvo mu* v redu. Če je pri pospravljanju kskina pd bna priprava sedaj v omari, potem na kikis stojalu, tretjič spet v kakšni sobi, se ne m mo čuditi, da pospravljajo otroci svoje M« potem na kratko, da jih puste izginiti n«W kjer jih potem lahko iščeš. K veselju do reda spada tudi mala t** "lasten". Če ima otrok svojo lastno unuro,U hrani svoje stvari, svoje igrače, knjige »J drugo, če se da ta omara morebiti celo um ti, tedaj se nam ne bo pritoževati nsd otm neredom. Končno ne smemo pozabiti, da rpljj| življenju ne bo vsak otrok nersden kskor »j jih mladih letih. Neredni smo bili tu««-teh letih, toda življenje nam je stroge, pogostoma grenke nsuke 'n kmalu naučili ceniti red. Otroške "'""T, pač noben isjemen pojsv ali i**™***^ čaju. Prenehal bo, ko otrok s pametjo zakaj je v njegovih stvareh red petnem risten. ii k Pred dvajsetimi W (Iz Proevete, 27. junija \9W lh.nuur veti. V strupil Matija Sprajcar, star 4S m , Črnomlja v Beli krajini. Bil J* g Msssfte vesti. Ameriški jejo konferenco med delavci is radi miru v industrijah. ^ ~ Po evetorni vojni, Bels ****** ski premier, ponuja mir Rumunc Sovjetsko Rusija. Koičak-.vr l^ ^ padni Sibiriji se stalno uia.ksjo viki. PB O SVET JC ovice starega kraja cnijc KMETJE jjSjA POMLAD 26. maja. — To, sadjarji na Gorenjih naiboiJ baii in 0 J® [, hitih nekajkrat pisano, Ul uresničilo. Ker aprila ; hotelo bit i dežja >n je bi-„j toplo in suho, »o ae ji sadjarji bali, da bo > deževati v maju, prav ¿o bodo cvetele jablane. ', maja je bil na Gorenj-,ko lep, kakor ga irnamo M, le v pesmi. Cvetele so cvetelo je zgodnje sadje ; V ki 80 se bile popravile ', io bile tako visoke, da ni skrila Le vrana, ne- pa se je vreme izpri-[prvotno je pihal zapadnik, je kmalu nadomestil še toejài jug. Izza Jelovice in ke in tez Julijske Alpe so valiti ogromne kope oblakov. Sadjarji, ki se r prvotno obetala na Go-itm izredna sadna letina, [strahom motrili hitro vrelo spremembo. Pričelo je iti. Prav so imeli tisti, ki di, da se bo vreme izbolj-e po mokri Zofiji, ki sledi svetnikom. i dni maja, ko so cvetele kasnejše sadne vrste, i vreme àe nekoliko priza-ejše, da so le tu pa tam (pogrevali polje solnčni žar-jili v sadovnjake ne-(L Ko so pa pričele cve-fodnje vrste jablan, ki za-|cvetejo kasneje kakor one ki dozore pozneje, je pa deževati trajno, ves dan i tudi vso noč. Tako ne-vreme nas je pripeljalo i mrzlih svetnikov, ki so bolj mokri kakor pa im je lansko leto bila na iskem med osmim in pet-majem trikrat slana, ki :ila paradižnike in zgodit je letos v maju ni bilo. ia temperatura je bila 4* Slo, najvišja pa menda na \ pa še takrat je bilo 1° na soncu, pred mrzlimi vremenjaki *etje na jablanah najlep-:vetelo. Toliko cvetja, ka-je bilo letos na sadnem na Gorenjskem, že dolgo mimo. Ali kakor so bili (tki pred vremenjaki lepi 'jivi, so tako žalostni in Postajali med dežjem, ki " roail skoraj neprestano, i preteklega tedna. Snež-cvetje je porumenelo in Jo in je pričelo odpadati, »o bi tudi ne? Namesto k» celih 14 dni niso prišle IJfv in niso oprašile cve-» J« Navil v cvetnih ča-cvetoier. pomlad, ki se je vese-p40 >« kmet, je šla le-»eopaierio mimo nas. Na-Wji, ki ho ae veselili le-obetajočega dobro ' lrK)- so rekli: "Pa je Jorelo in obrano za eno tn. ,7 V kjer <**t*lo pred nalivi, pa P alače: če ne bo čez Kakih vremenskih ne-tam imeli do- Mno letino. Îbm [m " ***** * skoraj vsako leto za žalostna pesem, n lepih nadej JV^Ier ne pride „ezgo-"•«orsj Hkherno leto pri-^ opi,zinejo, akr- ii • Jetoi. Zima ' I«iM-bn« ugodna. ¡♦^ topla zgodnja po- ^tl(0JUT,ne l»°pra-Z r! Mivil prvi Z*dni "'j* J« psu,' • 'I'" Pa «ari; m m'*Uibibi-feuL/'v'ir***no zapreti tanodeiev-l* ,/ I""1« visoka *i- r. °"U,a d° «» «»«tale lepe le I" dninah in po ""'h in višjih le- rr l»r"ila pred odhodom v Ljubno zatrdila Cukovim, da se kmalu vrne, najkasneje do opoldneva. Zato so bili Čukovi precej iznenadeni, ker je ni in ni več bilo nazaj. Mislili so pač, da je ali ostala pri materi, ali pa je v ženinovi družbi. Okoli 23. ure ponoči pa je dospela na Posavec strašna vest: Pri Čukovih se je pojavil orožnik iz Podnarta in vpraševal, kje je dekle. V rokah je držal brzojavko, ki jo je bila prejela orožniška postaja v Pod-nartu od orožniške postaje v Škof j i Loki. Poročali so, da se je tam javil neki moški in pripovedoval, da je umoril dekle blizu transformatorja pri Ljubnem. Vsi prestrašeni so hiteli iskat nesrečnico. Dolgo je niso našli. Šele zjutraj, ko se je pričelo daniti, so jo opazili precej stran od transformatorja, na Arneže-vem travniku, ležečo na trebuhu, z razkuštranimi lasmi in zmečkano obleko. Truplo je i-melo tri velike rane: dve rani, prerezani križem, sta zijali na vratu, tretja rana pa je bila zabodena v srce. Po poteptani travi se je dalo sklepati, da se je vršila v tihem gaju pod Ljubefi-skimi pečmi huda borba in da se je dekle odločno branilo nasproti napadalcu. Okolščine pojasnjujejo vzrok strašnega umora. Janez Rant, star nekaj nad 40 let, je brat večjega posestnika na Zbontl, čigar domačija ponosno kraljuje v Selški dolini na pobočju Rati-tovca. Ko je prišel Janez iz vojske, je vstopil v orožniško službo, ki mu pa ni prijela. Vrnil se je v domačo dolino in si zgradil hišico tik bratovega posestvs. Oženil se je z nekoliko starejšo posestnikovo hčerjo iz Zetlne pod Blegašem. Gospodarila sta pa kajžarsko. Redila sta kravo in prešiča, o kakih posebnih prepirih pa ni bilo slišati, dokler J. T. Jones, predsednik 16. rudarskega dlatrlkta UMWA. Janez ni spoznal Micike, ki je šla služit že z 12. leti. Ko jo je spoanal, ji je bilo okoli 19 let in je služila v Zalem logu. Ob priliki, ko je bil Rant v bolnišnici, je izsledila Rantova žena pisma, ki jih je bil pisaril Miciki Rant. V hiši je nastal prepir, ki se je stopnjeval do strašnega čina. Rant je venomer govoričil Miciki o ljubezni in ji zatrjeval, da jo bo poročil — ko umrje njegova žena. Tako ve povedati Mi-cikina sestra Slavka. Kaj in kako je Rant to mislil, je precej zagonetno. NI izključeno, da bi si bil Rant izbral drugo žrtev, če bi ga Micika sedaj ne bila odbila. Slavka pa pravi tudi to, da je Miciko obiskala preteklo sredo in je vprašala, kako ji kaj ugaja v novi službi. Micika je izjavila, da je srečna in zadovoljna, ker je vsaj enkrat prosta "tega dedca". Kako je bil zločin izvršen? Možno je, da jo Micika, ko je odšla k materi, hotela zbežati od Ranta, ta pa jo je nato pričakal na tako imenovani Ambroževi poti, ki vodi z Ljubnega na Posavec. Lahko pa je tudi na Ran-tov pritisk dovolila, da jo počaka na omenjeni stezi v mnenju, da se bosta bolj nemoteno pogovorila. In ko se ni hotela vdati njegovemu nasilju, je Rant pobesnel in jo z nožem pokončal. Rant je po zločinu odšel v 0-toče, odkoder se je odpeljal z vlakom v Skofjo Loko. Zavedajoč se, da bo sum zločina takoj padel nanj, se je zbal in poskusil zadnje sredstvo, (tš omili gro-zovitost zločina. Prijavil se Je sam orožnikom v flkofji Loki, trdeč, da sta z dekletom delj časa od 12. do 15. ležala v gozdu. Ko pa mu je dekle tožilo, da brez njega ne more živeti, in ga prosila, naj Jo reši trpljenja In Jo zabode v srce, Je okoli 15, ure izvršil grozodejstvo. Kakor pa priča truplo In je tudi razvldeti iz okolice, kjer leži truplo, Je moral biti zločin Izvršen drugače. To bo v ostalem prav hitro dognala preiskava, ki jo vestno vršijo orožniki ln sodno oblas-tvo. Bolgarski rezervisti pozvani pod zastavo Sofija, Bolgarija, 26. jun. — Dva vojaška rezervna letnika sta bila pozvana pod orožje. Koliko rezervistov je prizadetih, ni znano. Elektrifikacija podeiel- skih krajev v Nemčiji Berlin, 26. Jun. — Vlada bo subvenclrala program elektrifikacije podeželskih krsjev, da tako pomaga kmetom. Uradno naznanilo se glasi, da bo potrošila v to svrho 170,000,000 v prihodnjih petih letih. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a t. ni.) lavcih, Tamkajšnji Slovenci so res zavedni farmarji. Skoraj vsi so nsročeni na Prosveto ali na druge delavske ali farmarske liste. Pogovori |>a lepo petje slovenske pesmi. V eni hiši amo prepevali stari, v drugi pa mladi Slovenci. Rojak Stakar je pritiskal na svojo harmoniko in vlekel is nje lepe slovenske komade, tako da ga je tudi mladina zelo pohvalila. Živela slovenska mladina v Naylorju in Nellevllluj Veselili smo se pozno v noč in bili vsi lepo postreženi, mladeniči pa so dobili lepa darila. Živeli Drgančevi in vsi drugi Slovenci, Rosic in njenemu možu pa želimo obilo sreče. Zanimam se za delavske organizacije in sem član unije Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers že »2 let. Ta unija je stara 64 let in je matica ADF. Tam, kjer jaz delam, smo s organizacijo pridobili teden plačanih počitnic. Potem se pa še kdo oglasi, da niso delavske organizacije nič vredne. Ce bi ne imeli organizacije, bi pri naa imeli navadni delavci 40c na uro, tako imajo pa 66, izučeni in napol izučeni delavci pa od 60c do $1.60, poleg tega pa tudi še druge pravice. Torej kličem vaem Slovencem, Hrvatom in Srbom, sploh vsem Slovanom ln drugim delavcem, ki delajo v jeklarski industriji: pristopite v jeklarsko unijo! Na 2. julija pa vsi na piknik federacije SNPJ za centralni Illinois in na proslavo 36-let-nice jednote, ki se vrši v Spring-flcldu. Pozdravim vse člane ln vse zavedno delavce širom Amerike. Delavci podpirajmo unije CIO in ADF in delujmo, da pride v kratkem do »druženja. Anton Petrovič, 107. Pričetek zaslišanja proti družbi Preiskovalec delavskega odbora v Chicagu Chicago, 26. Jun. — Sem Je prišel preiskovalec federalnega delavskega odbora in otvoril zaslišanje proti International Harvester CO., ki je obtodtena ustanavljanja kompanijskih unij v fvojlh tovarnah in oviranja organiziranju delavcev v uniji 010. Okrog sto prič bo nastopilo pred reprezentantom delavskega odbora. Zasliševanje bo tra-jslo več tednov. Proti kompani-ji je vložila tožbo unija Farm Equipment Workers, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij. Pritožbe so, da Je kom-panija svarila 20,000 delavoav v šestih tovsrnah pred organiziranjem v uniji 010 ln da Je finančno podpirala kompanijske unije, katere je ustanovila. Zasllšunje vodi v imenu delav. skega odbora C. W. Whittemo-re, ki je prišel sem iz Washing-tona. Odvetnik odbora Je Robert R. Rissman, kompanljo pa zastopa odvetnik Ernest S. Ballard. F. C. Harrington (na aredl), načelnik federalne reltfne administracije. Na levi je kongreanlk K. T. Taylor, na dennl pa kon-grešnik C. A. Woodrum. J« je zelo za. ! Grupa aCavkarJev pred tovarno AHk^ kalatera Mfg. C*, v Mllesukeeja. katere «i š*rif*ki depe-Mju- So kraji, tlji napadli a plinskimi bombami. Trinajst oseb je bilo ranjenih v napada. Japonski minister sprejel poljskega poslanika Tokio, 26. Jan. — Zunanji minister Hačiro Arita je sprejel v svojem uradu poljskega poslanika. Podrobnosti raagovorov niso bile objavljene. Uradna vest le prsvi, da je poslanik hotel izvedeti, kakšno stališče Je zavzela Jaiamska glade spora med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska. HI/OVKNMKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA avoja publikacije le Ae I let PreaveU aa kerietl, tar potrebne agitacijo »rojih dreštev In členetva In aa »repa gando svojih Idej. Nikakor pa propagando dragih pod [hir nih •rganlzaHJ. Vseka ar* ganlzarlja Ima efctfajno svoj« Torej agilatorlSnl dopl*l In neanenlla drugih podpornih IJ la njlk društev naj se nt psšHJaJe beta Praafeta. v poštov vso skupino. Približno 20 odstotkov delavk jo bilo za. poslenih za neprestano dobo treh let ali več v primeri s 16 odstotki pTt moških. Ali tudi žensko /io se ponajveč umaknile iz seznamov WPA v roku manj kot 18 mesecev. Ia> H9.6 odstotkov je ostalo tuko dolgo. Povprečna zaposlenost žensk vseh starostnih skupin traja 14.6 mesecev. Povprečnost delavcev na gradnjah, ki so bili za|>oaleni tri leta ull več, Je nekoliko nižja kot splošna povprečnost. Znaša skupaj 16.6 odsto v primeri s 16.7 odsto za vse projekte sploh. Kar s« tiče beloovratnlšklh projektov, znaša proporcija 21.4 odsto. Na šivalnih projektih Je pro-porcija delavcev, ki so bili stalno zaposleni tri leta ali več, znatno manjša kot se je sploh mislilo — 21.6 odsto. Ocenjujoč predhodne izide to študije, Harrington pravi tole: "To poročilo, ki pokazuje, da so delavci bili zaposleni na programu WPA povprečno nepretrgoma malo več kot eno leto in da 70 odstotkov deluvcev je prišlo na WPA po depresiji, ki je začela v jeseni leta 10:17, obenem potrjuje Izide drugih poročil, ki Izkazujejo visoko razmerje obrata zaposlenosti na projektih WPA. To zopet naznanja dejstvo, da WPA v glavnem preskrbuje z začasnim delom in zaslul-kom nezaposlene delavce tekom dob njihove stiske mod redno zaposlit vijo."—WPA. Hiter obrat v zaposlenosti WPA > Vslic temu, da mnogi ljudje drugače mislijo, resnica je, da delavci WPA hitro prehajajo is WPA v privatne industrije. Ne-katerf se vračajo k WPA po sezonski zaposlenosti, a obrat delavcev je mnogo večji kot se splošno domneva. Izvedena jo bila preiskava, da se dožone, kako dolgo traja zaposlenost WPA, in predhodno poročilo, ki ga je iz-del upravitelj Works Progress Administracije polkovnik F. C. Harrington, razodeva to dejstvo. Več kot dve tretjini delavcev, ki so sedaj za|>oaloni, so prišli na WPA od jeseni leta 1037 in naprej. I^e 16.7 odstotkov delavcev je bilo zaposlenih neprenehoma za dobo treh 1st—in ti spadajo največ med starejše starostne skupine, delavci, ki Jih je privatna industrija za vedno izločila. Četrtina (26.6 odsto) do-levcev dela na WPA neprenehoma za dve lati ali več in 80 odsto jo bilo zaposlenih za 18 mesecev ali več. Te |>odatke pokazuje Harringtonovo poročijo. TI podatki dokazujejo, da nI rea, da bi rellfni delavci na-pravljali "karljero" is svoje zaposlenosti pri WPA, marveč da su v neprestanem toku vračajo nazaj k zaslužku pri privatnih industrijah, šim se Jim ponudi taka služba. Ostajajo pri WPA povprečno 12 mesecev ln pol. Poročilo nadalje pokazuje, da IHivprečna starost delavca WPA Je HO let In 6 mesecev. Potemtakem on je ravno na meji sku» pine, ki jfc čez 40 let stara, katera — kakor se splošno priznava — ima manj priložnosti najti zopet no za|>oslitev kot mladi delavci čez 20 let. Ako razporedimo delavce po starostnih skupinah, jasno rs* vidimo, da zuposienost WPA traja tem dalje, čim se starost višs. "Manj kot ena osminka de-Isvcev pod starostjo 40 let je bi» la neprestano zaposlena za tri leta ali več", pravi poročilo, "do-čim je bila več kot ena petina (21.8 odsto) delavcev v starosti čez 40 let tsko dolgo za|>oslena." Ako primerjamo skupine najnižje starosti z onimi nsjvišje, najdemo, da le 6.3 odstotkov delavcev pod starostjo 26 let Je bilo zaposlenih za dobo treh let, dočim 29.7% delavcev v starosti čez 66 let ja bilo neprenehoma zaposlenih za enako dobo. Zaposlenost žensk, ki Jih je potreba prisilila v rellfne sezname, je bolj trajna, ako jemljemo Knjige Cankarjeve družbe Cankarjeva draJbe v HlovenlJI je sa leto 1919 Izdala alsdsče štiri knjige: 1. Koledar, z bogato vsebino In kramo ilu*lriran. 2. Pomlad človeštva. Hpisat dr. Zlvko Topnlovič. 3. Taki so ljudje. Itoman s framorfk< ga |MsleielJa, Spisal Roger Martin du Gard. 4. ftpan»kl testament. Knjiga o civilni vojni v ftpanijl. Hpisal Arthur Koestler. Vae te šllri knjige dobite po pošti za $1.26. N aro/i I* pošljite na na»k»v : PROLETAREC 2301 So. Lawndale Avenue • Chicago» 111. Naciji razpustili cerkvene organizacije Berlin, 26. Jun. — Dobrodelne organizacije protestantovske cerkve v Wuertteml>ergu so bile razpuščene po nocljskih sv« toritetah. Cerkveni krogi vidijo v tej akciji prvi korak, ds izidejo Vso tske organizaeije pod nacijsko kontrolo. Uradno naznanilo prsvl, da za ljudsko blaginjo že skrbijo naeijske organizacije In da druge niso |s>treb-ne. Iz zanesljivih virov poročajo, ds urad notranjega ministra sestavlja odredbo glede likvidacije katoliških dobrodelnih organizacij. Finančni škandal odkrit na univerzi Bttton Rouge, La., 26. Jun. — Finančni škandal Ju bil odkrit nu državni univerzi. Dr, James M. Krnit h, predsednik univerze, je takoj resignlral in Izginil, I>ržavna policija V* *(|||J <,M ga postavi pred veluporoto. KRALJ ALKOHOL ROMAN Spisal JACK LONDON I« anglsUms prevedel JO$. POUANKC rv Naj razodenejo bridke osebne izkušnje in učinki, ki jih je imela nora pamet kralja Alkohola v preteklosti na mene. Na svojem prijaznem posestvu v Dolini meseca živim, možgani so mi prepojeni z alkoholom mnogih mesecev in tlači me svetožaljc, ki je vedno bilo ded-ščina človeka. Zaman ae vprašujem, zakaj neki sem žalosten. Moje noči so tople. Moja streha ne pušča. Imam živeža v izobilju za vse muhavosti teka. Imam vse ugodnosti na svetu. V telesu ni bolečin ne bolesti. Dobri stari mesnati stroj teče gladko dalje. Niti možgani niti mišice ne delajo prenaporno. Imam zemljo, denar, moč priznanje sveta, zavest, da vršim svoj delež dobrega s tem, da služim drugim, družico, ki jo ljubim, otroke, ki so iz mojega ljubljenega mesa. Storil sem in še delam, kar bi moral vsak dober svetovljan delati. Zidal sem hiie, mnogo hiš in obdelal mnogo stotin oralov zemlje. In, kar se tiče dreves, mar jih nisem nasadil kakih stotisoč? Povsod, z vsakega okna svoje hiše lahko zrem na ta drevesa, ki sem jih sam vsadil, ki stoje srčno pokonci in kipe proti nebu. Moje življenje je bilo v resnici srečno. Niti sto ljudi izmed enega milijona ni bilo tako srečnih kot jaz. A vendar sem pri vsej tej ogromni sreči žalosten. In žalosten sem, ker je kralj Alkohol pri meni. In kralj Alkohol je pri meni, ker sem se rodil v dobi, ki jo bodo bodoči rodovi imenoval temno dobo, ki je bila pred dobo razumne civilizacije. Kralj Alkohol je pri meni, ker je bil v vseh nezavednih dneh moje mladosti dostopen in me Je klical in vabil na vsakem vogalu in na vsaki ulici med vogali. UŽi-cIvilizaclja, v kateri sem se rodil, je vsepovsod dovoljevala oblastveno potrjene prodajalne za prodajo dušnega strupa. Ustroj življenja je bil tako uravnan, da je mene in z menoj milijone vabilo in vleklo in gnalo v prodajalne strupa. Spremite me, da pogledamo eno neštetih žalosti, v katere kralj Alkohol pahne človeka. Jezdim po svojem krasnem posestvu. Pod seboj imsm krasnega konja. Zrak Je kakor vino. Grozdje po valujočih gričih je vse rdeče esenskem žaru. Cez Sonomsko pogorje se tenčice morske megle. Popoldansko solnce žehti na zapadnem nebu. Imam vse, da sem lahko vesel, da živim. Poln sem sanj in zagonetnih skrivnosti. Mene je samo solnce in zrak in iskre. Ves sem prerojen in oživljen. Gibljem se, imam moč gibanja, obvladujem gibanje žive stvari, ki Jo jaham. Sem poln veličastja življenja in poznam ponosne strasti in navdihe. Imam na tisoče in tisoče vzvišenih misli. Kralj sem v kraljestvu občutkov In teptam obličje potrpežljivega prahu . . . In vendar strmim z bridkim očesom v vso krasoto in čudo okrog sebe in z bridkostjo v srcu se ozirsm na svojo klavrno figuro, ki sem jo igral v tem svetu, ki je tako dolgo obstal brez mene In ki bo še naprej obstal brez mene. Na misel ml prihajajo možje, ki so se ubijali za žive in mrtve s to trdovratno težko zemljo, ki Je sedaj moja last. Kakor da bi kaj neminljivega moglo biti last minljivega! Ti možje so preminili. Tudi jaz preminem. Ti možje so se pehali, krčili svet, sadili in, odpo-čivajc si svoje od dela odrevenele kosti, s šče-mečimi očmi strmeli v Iste solnčne vzhode In zshode, ns jesenski kras grozdja, in na ko-prene meglic, ki so se vlekle preko gorovja. Vsi so šli. In vem, da tudi jaz pojdem neki dan, in morda še prav kmalu. Pojdem? Saj že odhajam. V čeljustih Imam zobozdravniške umetnine, ki nadomeščajo dele mene, ki so že odšli. Moji palci ne bodo nikoli več, kakor ao bili za mladih let. Nekdanji boji in borbe so jih nepopravljivo pokvarili. Udarec |m> glavi nekega moža, čigar ime je pozabljeno, je končno in za vedno odpravil en palec. Neroden prijem v prosti borbi je storil isto z drugim. Svojega udrtega tekav-čevskega trebuha se komaj še spominjam. Moje noge, ki me noaijo pokonci, niao več take kakor so bile, ko sem jih v divjih nočeh _Jn dnevih dels in veseljačenja natezal, zvijal in lomil. Nič več ne morem, da bi ae popel v vrtoglavo višina in zaupsl vse tisto ponoano bitje, ki sem jaz. enemu ssmemu prijemu za vrv v tuleči temini viharja. Nič več ne morem, da bi a psi pred sanmi dirjal (to neskončnih gazeh aevers. Zavedam ae, da v tem razkrsjajočem ae te- vino. l v Meseni ^^rlWSjtT lesu, ki gineva že odkar sem se rodil, nosim mrtvaško okostje, da je pod plastjo mesa, ki se imenuje moj obraz, breznosa mrtvaška glava. Vse to me ne straši. Strašiti se, se pravi biti zdrav. Strsh pred smrtjo pospešuje življenje. Toda prekletstvo Alkohola pa je, da ne dela človeka strašljivega. Kralj Alkohol stori, da se spačeno režiš smrti v obraz, da ti ni mar ne svojega ne svojih življenja. Jaha je se oziram okoli sobe in na vseh plateh vidim neusmiljeno 4n neskončno zapravljanje naravne plemensko izbire. Kralj Alkohol mi posili odpira davno zaprte knjige in mi po odstavkih in poglavjih dokazuje, da so vsa čuda In krasota, ki jih vidim, sama ničevost in prah. Okrog sebe slišim šumenje in vršenje in jaz ga imam za mušičji roj življenja, ki z malotrajnim brenčanjem milo toži o jadnem žitju. Vračam se preko posestva. Mrači se in roparske živali so na potu. Opazujem bedno ža-loigro življenja, ki so živi od življenja. Tu ni nravnosti. Samo v človeku je nravnost, ki uravnava življenje. Toda vse to sem vedel že prej, v trudnih dneh svoje dolge bolezni. To so bile večje resnice, ki sem se jih tako uspešno učil pozabiti, resnice, ki so bile tako resne, da sem se jih branil vzeti za resne in sem se igral ž njimi nežno, o tako nežno kot s spečimi psi v ozadju zavesti, ki jih nisem hotel buditi. Samo doteknil sem se jih in pustil ležati. Bil sem premoder, prebrisano moder, da bi jih budil. Sedaj jih bela logika hočeš nočeš budi namesto mene, zakaj bela logika, srčna nad vse, se vseh pošasti podzemskih sanj ne boji. "Naj me učenjaki vseh šol obsojajo In preklinjajo," mi šepeče kralj Alkohol jezdečemu dalje. "Kaj za to? Jaz sem resnica. Saj veš to. Zoper mene se ne moreš boriti. Pravijo, da vodim v smrt. Kaj za to? Ona je resnica. Življenje laže zato, da živi. Življenje je neprestano beganje. Življenje je blazen ples v kraljestvu • tokov, kjer prikazni v mogočnih plimah in osekah, odvisnih od kroženja mesecev onstran našega obzorja, pritekajo in odtekajo. Prikazni so duhovi. Življenje je dežela duhov, kjer se prikazni izpreminjajo, prelivajo, pronikajo druga v drugo v vse ostale, ki so, ki niso,, ki venomer migljajo, obledevajo in Izginjajo, samo da se zopet pojavijo kot nove prikazni, kot druge prikazni. Ti si taka prikazen, sestavljena iz naštetih prikazni preteklosti. Vse, kar more prikazen vedeti, je fata morgana (zračno slepilo). Dobro poznaš fate morgane poželenja. Prav te fate mor-gane so nedoumljive in nepreračunljive zmesi prikazni, ki se strinjajo vate In te tvorijo iz preteklosti, in ki te zopet razpršujejo v druge nedoumljive In nepreračunljive zmesi prikazni, da obljudijo deželo duhov prihodnosti. Življenje je kakor prikazen, in zato mine.. Ti si prikazen. Preko vseh prikazni, ki so bile pred teboj in ki tvorijo del tebe, si se bebljaje dvignil iz razvojnega blata, in bebljaje boš preminil, prelivajo se in pronicaje skozi vso dolgo vrsto prikazni, ki pridejo za teboj!" Na vse to seveda ni odgovora. In ko jezdim dalje po večernih sencah, se rogam "velikemu mallku," kakor jo Comte nazval svet. In spornim se, kaj je rekel neki drugi občutljiv pesimist: "Minljivo je vse. Ono, kar se rodi, mora umreti, in ono, kar je mrtvo, je veselo, da počiva." O, Žrtev se no more boriti s kraljem Alkoholom : "Prod tvojo hišo sva. Pogum in apij ga kozarček. Midva, midva razsvitljena, ti in Jaz, poznava vso Marijo in burko." In v svojem brlogu, založenem s skladovnicami knjig, v tem mavzoleju človeških misli, pijem en kozarček in več in dvignem speče pse iz kotičkov svojih možganov In jih naženem preko zidovja predsodkov in zakonov in skozi vse zavite labirinte praznoverja in vere. "Pij," pravi bela logika. "Grki so verovali, da so jim bogovi dali vino, da bi pozabili bed-nost življenja. In spomni ae, kaj je rekel Helne." "Dobro se spominjam besed tistega plamte-čega Žida: "Z zadnjim dihljajem je vsega konec: vesolj*, ljubezni, žalosti, makaronov, gledišča, lip, maltnovca. moči človeških medsebojnih odnooov, čenč. lajanja psov, šampanjca." - "Daj. Tvoj kozarec Je prazen. Natoči In IKizabi," me potiva kralj Alkohol. (Konec v četrtek) Skrivnost mojstra Cornila Al/>hnnnt I hi uilr t Francet Marnai. star flsvtsr. ki pride čanih pod večer k meni ns obisk, mi je nekoč povedal ob kozarcu žganega vins majhno vaAko dramo, ki ae Je odigrala v mojem mlinu pred kskftmmi dvsjsetimi leti. Zgodbs starega tnofca me je zelo gsnila in poizkusil vam jo bom povedati tako, kskor nem jo slišsl. Samo za trenutek si mislite, dragi bralci, da aedite pri yrču . .. J . " dehtečega vina in da govori t vami star flsvtsr: "Nsšs dežela, moj dobri gospod. ni bila zmeraj tako mrtva in brez pomena, kakor je dandanes. Nekoč Je bile tu živa mlinarsks obrt In od desetih milj nsokoli ao nsm ljudje s prlstsv prlnsšali žito v mlin. Ns vseh gričih okoli vasi so ae ksr vrstili mlini ns veter. Na levi in ns deani niate videli drugega kskor vetrnice, ki ao se vrtele v miniralo pod borovci, dolg* vrste majhnih oalov, oblo* ¿enih z vrečami, ki ao stopali počasi navkreber sli pa ae apu-Ačali v dolino. In Vea teden jo bilo ksr veselje poslušati na PROSVETA ostali brez dels. Nekaj časa so se še poskušsli boriti, toda para je bila močnejša in drug za drugim, jojmene, so morali zapreti svoja vrata . . . Niso več prihajali mali osli . . Lepe mli-narke so prodale svoje zlate križce ... Nič več ni bilo mu-škatnega vina, nič več farandole! . . . Zaman je pihal mistral, vetrnice so ostale negibne .. . Potem je dala občina nekega dne podreti vse razvaline in- namesto njih so zasadili trto in oljke. Vendar pa se je sredi tega poloma en mlin vzdržal in se še nadalje vztrajno sukal na svojem griču, parnemu mlinu v brk. To je bil mlin očeta Cor-nilla, Ule mlin, kjer zdajle po-sedevava. MojsUr Cornille je bil sUr mlinar, ki je živel že šestdeset let med moko in je bil strašno vnet v svojem poklicu. Ko so posUvili mlin na paro, je le malo manjkalo, da ni znorel. Teden dni je tekal po vasi, huj-skal ljudi in jim na vse grlo kričal, da hočejo zastrupiti Pro-vanso z moko iz parnih mlinov. Ne hodite tja dol," je pravil, "za izdelovanje kruha uporabljajo ti razbojniki paro, ki jo hudič iznašel, jaz pa, jaz pa delam z mistralom in tramonU-no, ki sU božji dih ..." In Uko je našel še celo kopico lepih besed v hvalo mlinom na veter, toda nihče jih ni poslušal. Tedaj se je sUrec v onemogli jezi zaprl v svoj mlin in živel odtlej čisto sam, kakor krvoločna zver. Pri sebi ni maral imeti niti svoje vnukinje Vivette, petnajstletnega otroka, ki ni imel po smrti svojih BUršev nikogar na svetu razen sUrega očeU. Uboga siroU je morala skrbeti sama zase In hoditi po malem za dèlom, zdaj na pri-sUve, zdaj let, zdaj pobirat svi-loprejke, zdaj obirat oljke. In vendar je vse kazalo, da ga je imel sUri oče zelo rad, Uga o-troka. časih je prehodil štiri milje peš, da jo je prišel gledat na prisUvo, kjer je delala, in kadar je bil pri njej, jo je cele ure samo gledal in jokal. Po deželi so mislili, da je poslal sUri mlinar svojo Vivetto le zaradi te^ služit, ker je bi skop. In ni mu bilo v čast, da se je moralá njegova vnukinja Uko potikati od kmetije do kmetije, kjer je morala prenašat surovost zakupnikov in vso rev ščino služeče mladine. Grdo se jim je zdelo tudi to, da hodi mož Ukega imertfc, kakor je bil moj s ter Cornille; ki so ga doslej ce nill, po cesUh kakor pravi ci gan, bos, s preluknjanim klobu kom in raztrganim predpasni kom . . . Kadar smo v nedeljah videli, kakšen je prišel k maši nas je bilo namestu njega sram in Cornille sam je to Uko dobro čutil, da se ni upal več se sti v svojo klop. Vselej je osU v kotu cerkve zraven kropllnlka z berači. V življenju mojstra Cornillea je moralo biti nekaj, kar ni bilo jasno. Že dolgo ni nosil nihče z vasi žita k njemu, in vendar so se vetrnice njegovega mlina zmeraj vrtele kakor prej Zvečer smo srečevali po cesU sUrega mlinarja, ki je poganjal svojega osla, obloženega z zajetnimi vrečami moke. "Dober večer, mojsUr Cornille!" ao mu vzklikali domačini. "Vaš mlin gre še zmeraj ?" Se zmeraj, otroci moji," je odvrnil sUrec Z veselim obrazom. "Hvala Bogu, dela nama ne manjka." In če ga je kdo vprašal, odkod, vraga, dobi toliko dela, si Je pritisnil prst na usU in odgovoril tehtno: "Tiho! Za izvoz delam . . ." Nikoli ni bilo mogoče izvleči kaj več iz njega. Da bi i« kdo vtaknil nos v njegov mlin, to niti na misel ni torek, sevelU, angleška kraljica Od leve proti desni: žena predsednika Roooevelta, angleški kralj George, mati predaednfc Ijica ElizabeU in predsednik Roosevelt. ** ■-3 Počasi pa se je le vse odkrilo, 'oslušajte, kako! Ko sem igral na flavto, da je mladina plesala, sem nekega dne opazil, da sU se moj naj-sUrejši fant in VivetU drug v drugega zaljubila. V dnu srca temu nisem nasprotoval, zlasti zaradi tega, ker je bilo Cornil-ovo ime pri nas še zmeraj v časteh, pa tudi zato, ker bi bil rad videl, da bi bila Vivetta, a vrabček, skakljala po moji hiši. Samo zaradi tega, ker sU mela zaljubljenca obilo priložnosti, da sU se sestajala, sem hotel iz strahu pred kakšno nezgodo zadevo Ukoj urediti to sem šel k mlinu, da bi izprego-voril nekaj besed z njenim starim očetom . . . Oh, stari copr-nik! Videti bi bili morali, kako me je sprejel! Nisem ga mogel pripraviti do tega, da bi mi )il odprl vraU. Kolikor se je dalo, sem mu povedal vzroke svojega prihoda skozi luknjo v ključavnici in neprestano, ko sem govoril, me je gledal zlobni, suhi maček kakor sam hudič nad glavo. Starec mi ni dal toliko Časa, da bi končal. Zakričal mi je tudo nevljudno, naj se rajši brigam za svojo flavto. Če se mi pa tako mudi, da bi svojega fanta oženil, naj mu poiščem kakšno dekle iz parnega mlina. Lahko si mislite, da mi je kri zavrela, ko sem slišal te zlobne besede. Vendar pa sem bil dovolj pameten, da sem se zadržal. Pustil sem sUrega norca pri mlinskih kamnih in se vrnil k otrokom ter jima pove dal, kaj sem doživel . . t Ubogi ovčici mi kar nisU mogli verjeti. Prosila sta me, naj bom Uko dober in ju pustim, da gre sU oba v mlin, da se s sUrim očetom pogovoriU. Nisem jima mogel odbiti te prošnje in prrr! že sU moja zaljubljenca šla. Prav tedaj, ko sta prišla tja gor, se je mojster Cornille odpravil v dolino. VraU so bila dvakrat zaklenjenu, toda dobrodušni sUrec je pri odhodu pozabil lestvo zunaj in otrokoma je prišlo takoj na misel, da bi zlezla skozi okno- in malo pogledala, kaj je prav za prav v tem imenitnem mlinu . . . Čudna reč! Mlinska shramba je bila čisto prazna! Niti ene vreče; niti enega zrna žiU. Niti najmanjšega sledu moke po zidovih in po pajčevinah . . . Niti tistega prijetnega, toplega diha po zdrobljenem žitu, ki je kakor balzam v vseh mlinih, ni bilo nikjer . . . Ležišče v mlinu je bilo pokrito s prahom in veliki, suhi maček je ležal na njem. Spodnja soba je bila prav U- ko borna in zapuščena. Polomljena postelja, nekaj cunj, kos kruha na stopnici in potem, v kotu, tri ali štiri počene vreče, odkoder sU se vsipala grušč in bela prst. To je bila skrivnost mojstra Cornilla! To sadro je torej prenašal vsak večer po cesUh, da bi rešil čast svojega mlina, in prepričal ljudi, da še zmeraj melje . . . Ubogi mlin! Ubogi Cornille! Že davno so mu vzeli lastniki parnega mlina zadnjega odjemalca. Vetrnice so se še zmeraj Vrtele, toda mlinski kamni so se mleli na prazno. Otroka sU se vrnila vsa objokana in mi povedala, kaj sU videla. Srce mi je pokalo, ko sem ju poslušal . . . Brez obo-Uvljanja sem stekel k sosedom, nekaj besedami sem jim vse povedal in sklenili smo, da moramo nesti v Cornillov mlin vse Žito, kar ga je po hišah . . . Rečeno, storjeno! Vsa vas se je odpravila na pot in prišli smo na grič s procesijo oslov, otovorjenih z žitom — pa s pravim Žitom! Mlin je bil na stežaj odprt. . Pred vrati je sedel mojster Cornille na vreči sadre in jokal, skrivajoč obraz v dlaneh. Ko se je vrnil, je spoznal, da so ljudje med njegovo odsotnostjo zlezli v mlin in odkrili njegovo dragoceno skrivnost. "Ubogi jaz!" je tožil! "Zdaj mi ne osUne drugega, kakor da umrem . . . Mlin je onečaščen." Stokal je, da bi omehčal kamen, klical svoj mlin z raznimi imeni in se pogovarjal z njim kakor z živim človekom.' Prav tedaj pa so stopili osli na trato pred mlinom in vsi hkra-tu smo začeli klicati na ves glas kakor v dobrih mlinarskih časih: "Ohe! Mlinar! . . . Ohe! Mojster Cornille!" In vse polno vreč se je nakopičilo pred vrati in lepo rdečka sto žito se je vsipalo na tla, : vseh strani. Mojster Cornille je debelo pogledal. Vzel je pest žiU svojo sUro roko in vzkliknil, smehljajoč se in jokajoč hkratu: • Gospod • • Naj ga smo ga "Žito je! . Dobro žito! dam!" Potem se je obrnil k i "O, dobro sem vedel, boste vrnili ... v parnih so sami tatovi." Zmagoslavno odnesti v vas. "Ne, ne, otroci moji. Naj moram dati svojemu mlinu sti . . . Pomislite, Uko doli ni dobil nič pod zobe!" In vsem so nam prišle oči, ko smo gledali ubc| starca, ki je hodil zdaj na no, zdaj na levo, praznil v nadzoroval mlinske kamne, tem ko se je žito drobilo je drobni prah moke dvig»! strop. Nekaj pa nam morate it dobro: odtlej nismo pustili rega mlinarja nikoli brez Potem je nekega jutra mo Cornille umrl in vetrnice ga zadnjega mlina so se sukati, to pot za zmeraj.. je Cornille umrl, ni nihč njim prevzel mlin. Kaj I ^gospod! Vse na svetu se končati in .vdati se je trd misel, da je doba mlinov ni ter pri kraju, kakor doba na Rodanu, parlamentov suknjičev z velikimi rožami SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja stoje publikacije posebno list Prosveta u ter potrebno agitacijo S društev in članstva bi u \ gando svojih idej. NI ao sa propagando drafik pornih organizacij. Vsaki ganizacija ima običaja« glasilo. Torej agitaloriisl < in naznanila dragih gh organizacij in njih drolt* oo ne pošli Uio listo Prnsvd Listen to and Advertiu PALANDECH'S YUGOSLAV Folk Songé and Mm Tamburitza Orehtd Station WWAE, Ev.ry Sumió 1 686 S. Clark St., Chicaf o - H«r. gričih pokanje bičev. iztrepava- pr\i\0 nikomur. njo platnenih vreč in "hiJo!' mllnarakih pomočnikov. V nedeljah amo kar v gručah hiteli k mlinom. Tam gori so plače-vali mlinarji za muškatno vino. Mlinsrke ao bile lepe kakor kraljice. b svojimi oprsniki iz čipk in zlstiml križi. Jaz sem prinesel flavto s seboj in do črne I noči bo plesali farandolo. Ti mlini, vidite, bo bili veselje In bogSMtvo nsše dežele. žal pa Je prišlo Francozom is Pariza na motel, ds ao posUvili ob poti v Tsrascon mlin na paro. Vea nov. ves Isp! Ljudje ao se nsvsdill poAiljati žito v parni mlin in ubogi mlini na veter so Saj še mala VivetU ni atopi-la nikoli vanj . . . Kadar jo šel kdo mimo. so bila vrata vselej zaprta. Velike vetrnice «o se zmeraj sukale, sUri oael je objedsl mursvo pred mlinom in velič, auh ms-ček. ki se je solnčil ns okrsjku okns. nss je hudobno gledsl. Vse to je dalo slutiti, ds ae dogajs nekaj skrivnostnega, in je bilo vzrok, da no ljudje marsikaj klepetali. Vsakdo sije razlsgsl po svoje skrivnost moj-atrs Cornilla, toda splošno ae je govorilo, da Je v tem mlinu Ae več vreč zlatnikov kakor vreč moke. naroČite si dnevnik prosveh lapa IL redas kearsadje sa lahko šaro« sa "F""*! odea, dva. trt. «tiri aH pat «laser la asa drailM k PO prtftSjS mot, ■»", M a* ■mi au pa» «■■»■ — ——--- nlni. list PreBvets ataše aa vsa eaako. «a člaas aH nsflarn aa» tetaa aaročaiae. Kar »s «last ia plačala prt sawta »>•" tednik, aa Jim U priSteJe k aarsčalal. TaraJ «^al , Ja list prsdrsg aa člane SNPJ. List Presreta J* «k ¡¡""V «otoTo ja v vaakl družini nU«, U U rad «tal list rnk iaa. Usta Proaveta Je: Za Zdrs«, drisva Is Kanade. »MS ~ ~-*" rkLmam 1 tednik fs.....................4JS 1 tednika ta............S.M t tednike la............1.40 4 tednik« la............ 120 f tednikov la.......... aH Za Bvrsps Je. Iipohitte spodnji kopon. pri lotite potrebno essts Order v pisma Is ai naročite Presveto. list. ki Je vaša tPoJaanllo t—VaeleJ kakor hitra kateri teh ilanor rrsaek» ^ SNPJ, ali «a aa proeell proč od droiin« la bo «sht*»aJ ^ moral tisti član Is dotičns dnifln«, ki )• » m naročena na dnevnik Prosvato, to takoj naansniU opra™ ^ ^ Za Cicero la Chleai» 1 tednik ia.............[J 1 tednika ia............¡J t tednike ia.. 4 tednike la.. I tednikov ia. .......|Mt m m u» tednik, bode naročena na in obsnam doplačati dotlčno vaoto liat« Proa"* tedaj mora opravntttvo saiftatl datum aa to veoto n»r » D M PROSVETA. SNPJ, MS7 Se. Uwndsle A?«- •a Ust Presnete fss«s ....... ......ČL***»-" PrIMoae pošiljam aar i I i i i H I i e o a e e e t eeeeeeeeo«*ee«< Archibald Marl einh. direktor kMigreaae knjižnice v Waahing-lo*. Masla?- Ustavite tednik la gs pripUite k meji asretnisi ed moje dr sline: ..a dre*« * ..a drsi»»*» ..a * I) ..................a dre«« •••••••seeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeses«** Meato, Noe leooeaeoeei Drtsvs f