GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdaiiki ia upramiiki prostori: MAT South Uwndalt Aro. Offloo of Public« t Ion: mi South Lswndsis Aro. Ttlophotto, Bochwoll 4904 Oooo lista |» «« oo mm i»mwmn I«. 1IU, it Um imUKI« Um A* t 0—»— ti Morali I. liti CH1CAGO, ILL., PONDEIJEK, 17. JANUARJA (JAN. 17), 1»38 Subscription ffl.oo Yoarly STBV—NUMBER 11 Aeeoptaneo for mailing «t apecial rato of poata«o proridod for tn toction 1303, Aet of Oct. S, 1917, auUorliod on Judo 14, 1919. francoske socialistične stranke sestavi novo vlado V novi vladi bodo komunisti in reprezentanlje konservativnih strank. Politična zveza med komunisti, socialisti in socialnimi radikalci zrahljana. Stavkovni val, ki je povzročil vladno krizo, se se vedno razširja. Padanje vred-. • £___|________• . ,. . nosti franka vznemir , ———— PARIZ, 16. jan.—Ko so se po-skusi Georgesa Bonneta, bivšega finančnega ministra, da ae atavi novo vlado, izjalovili, je pred sednik francoske vlade Albert Lebrnn poveril formiranje vit de Leona Blumu, voditelju francoskih socialistov, ki je načelo-val vladi ljudske .fronte, katera je prišla na krmilo v juniju L 1936. V kabinetu, ki ga bo formiral Blum, bodo reprezentirani komunisti kakor tudi konservativne stranke. Komuniatl In voditelji unij so isjavili, da bodo podpirali Bluma. Pariš, 15. jan.—Politična zveza med socialisti, komunisti in socialnimi radikalci, znana pod imenom ljudska fronta, ki je vladala Francijo od 1. 1986, je zrahljana. Politična borba zgodovinske važnosti, ki bo odločila, kakšna kombinacija interesov prevzame vladno krmilo, se nadaljuje. Komunisti zahtevajo tako vlado, ki bo aktualno reprezentirala ljudsko fronto. Objavili so ie svarilo, da ne bodo podpirali nobene kombinacije, ki ne bi upoštevala izida volitev pred dvema letoma. Namignili so celo, da Franciji preti civilna vojna. V Pariz za odgoditev seje Lige narodov Anglija priporoča reformiranje Lige Ženeva, 15. jan. — Francoske avtoritete so vznemirile ženevske kroge z apelom, naj se seja sveta Lige narodov, ki se ima vršiti 17. januarja, odloži. Ženevski krogi vidijo v tem apelu namig, da Francija namerava revidirati svoje stališče napram Ligi narodov, ker je zabredla v finančno in ekonomsko krizo. Drugi vzrok je padec Chautemp-sove vlade. Uradniki Lige narodov so vpeli spel na znanje in izjavili, da bodo vprašali repre-zentante drugih držav, ki so včlanjene v Ligi, ali so za odgo-ditev seje sveta Lige narodov. London, 15. jara — Vprašanje reformiranja ustroja Lige narodov je spet prišlo na površje zdaj, ko sta se Avstrija in Ogrska približali osi Rim-Berlin. Angleški zunanji urad smatra to vprašanje za važno zadevo. Chautempsovi vladi komunisti To je vzrok, d« je zunanji mini- niso bili reprezentirani, toda v parlamentu so jo podpirali. Zmerne desničarske stranke pozivajo socialne radikalce, naj pretrgajo zveze s komunisti in socialisti in formirajo vlado, ki naj osvoji program .zmerne finančne in ekonomske politike. Lebrun upa, da bo prišlo do kompromisa med socialnimi radikalci in socialisti. Ti naj bi tvorili novo, vlado, ki naj bi potegnila Francijo iz finančne in ekonomske krizei Lebrun je prej pozval Edouarda Daladierja, obrambnega ministra v prejšnji vladi, in Chautempsa, naj sestavita tako vlado, a sta oba od« klonila. Pariz, 15. jan.—Vlada premi-erja Camilla Chautempsa je padla po dnevu razburljivih do« godkov, ko je stavkovni val zavzel velik obseg in so izbruhnili delavski nemiri. 1500 stavkujo-Čih voznikov tovornih avtov j« uprizorilo demonstracije v glavnem delu mesta. Prepevali so In-temacionalo in druge delavske pesmi. Proti njim je bila poslana policija in jih razpršila. Petsto delavcev je oklicalo sedečo stavko v tovarni svile v pariškem predmestju. To in druge ntavke je hotel premier potlačiti 7. oboroženo silo, tcjla naletel je na odpor pri socialiatih In komunistih. "Kaj bi vi storili, ako bi SO,000 stavkarjev okupiralo Kenaultove avtne tovarne T" je vprašal komunistični vodja premier J a. Chautemps je odgovoril, da bi jih pognal is tovarn, "čeprav bi moral poelsti proti njim dvs vojaška kora." (Ko je bil Leon Blum, vodja aoeialistov, predsednik vlade, so avtnl delavci okupirali tovarne te kompa-nije.) # Najbolj alarmanten dogodek v zvezi s krizo francoske vlade je padanje vrednosti franka. Chautempa je konferiaal s direktorjem državne banke Four-nierjem o načrtih, kl naj bi u-"tavili padanje vrednosti franka. zunanji minister Yvon Delta« pa je pošiljal telegrame v London in Waahington, ki eo a avtoritete eter Anthony Eden nenadoma prekril svoje počitnice in odpotoval v London, da se posvetuje s premierjem Chamberlai-nom in drugimi člani kabineta. Ti so se na svoji zadnji seji izrekli za reformiranje ustroja Lige narodov. Jugoslovanski premier v Nemčiji Nacijski uradniki so ga sprejeli z velikimi častmi Annaberg, Nemčija, 15. jan.— Milan Stojadinovič, jugoslovanski ministrski predsednik, prvi jugoslovaneki državnik,! ki je prišel uradno v Nemčijo po končanju svetovne vojne, je bil sprejet z velikimi častmi, ko je tu stopil na nemško ozemlje. Pozdravili ao ga Buelow Schwan-tov, Hitlerjev osebni reprezen-tant, in drugI visoki nacijski u-radniki. Ti bodo spremljali 8to-jadinoviča na poti v Berlin. Stojadinovičev obisk Nemčije je gesta uljudnostl. Nemški zunanji miniater Konstantin von Neurath in dr. Hjalmar Schacht sta obiskala Jugoslavijo v zadnjem juniju in ju?«.«!" venski ministrski predsednik je zdaj vrnil obisk. Dr. Schacht je bil tak rs t ekonomski minister. Uradna trditev je, da Stojadinovič ne bo sklenil nobenega pakta z Nemčijo v času tega obiska, konferlral pa bo s Hitlerjem in drugimi visokimi uradniki In voditelji nadjske stranke. govorni za padec vrednosti franka. Kmalu na to so socialistični ministri izstopili Iz vlade In temu je sledila resignaclja kabi Vse delavske stavke so posladka finančnih potežkoC, v katere je zabredla Francija. Cene živi J enakim potrebščinam eo vsebovali obupne pozive, naj A- šli v boj za višje plače. NekaU-merika in Anglija eodelujeU s) rs stavke je vlada poravnala, a francosko vlado v boju pnrti fi komaj se je to zgodilo, so Is-nanlnim špekulantom, ki ao od-1 bruhnile 1 Domače vesti Dva Slovenca ubita pri eksploziji . Pittsburgh, Pa.—Med desetimi žrtvami eksplozije plinov v premogovniku v Harvvicku zadnjo sredo sta tudi dva Slovenca: Joseph Koprivnikar, star 41 let in Joseph Prelesnik, star 44 let. Čakamo na druge podrobnosti. Se jena smrtna nesreča v jami v rennl Lloydell, £a.—Pri delu v premogovniku se je zadnji teden smrtno ponesrečil rojak Leopold Matičič, star 40 let in rojen v Dunlu, Pa. Zapušča ženo in štiri otroke, v Clevelandu pa sestro Frances Lukanc.. Na obisk v stari kraj Chicago.—Valentin Kobal, ki ima v Clarendon Hillsu gostilno in prijazen vrt za veselice v poletnem času, je v nedeljo odpotoval v New York, odkoder ga ponese parnik v Evropo. Obiskal bo svoj rojstni kraj na Goriškem in svojega očeta, ki še živi tamkaj. V Ameriko se vrne enkrat čez dva ali tri mesece. ff ' L I ' '' Nov grob na zapadu Diamondville, Wyo,—Po 16-mesečni bolezni je tukaj umrla FrSncefc Rolih, rojena v Palčju pri St. Petru na Notranjskem. Bila je članica društva 258 8N-PJ in tu zapušča moža, hčerko in dva brata, v starem kraju pa mater, biirtrtn sestro;*1*'*7''-' v MilwauŠke novice Mliwatfkie.—Berta Kajtna iz W. Allisa si ja zadnje dni zlomilo desno nogo, ko je padla na hodniku, pokritem z ledom. Nahaja se v okrajni bolnišnici.— Zadnji teden je 11 Jugoslovanov prejelo državljanske pravice.— Poroka: D. Sasse in Ann Kolenc ter Martin Ferkovlč in Rosalie Sltvinski. Clevelandske vesti Cleveland.—V direktorij Cankarjeve ustanove za leto 1088 so bili na drugem rednem občnem zboru izvoljeni sledeči: Louis Kaferle, MIlan Medvešek, Louis Zorko,, Joa. Frančeškin, Jos. Jauh, mrs. Csndon, Feliks Strumbel, Jos. Kess, Albert Fa-tur, Jos. Hrvatin, Vincent Bal-mlč, John Zaje, John Krebel, Vatro Oril, Anton Skapin, John Prudič, mrs. Dagarin in John JankoviČ.—Pred nekaj dnevi je umrla pionirka Ana Fortuna, Razgovori o končanju japonsko-kitajskega konflikta *" < Tokio, 15. jani—Dr. Herbert von Dirksen, nemški poslanik v Tokiju, preko katerega so ja-japonske avtoritete nedavno predložile pogoje glede* sklenitve miru kitajski vladi, se je včeraj oglaail v uradu Kokija Hirote, japonskega ministra za zunanje zadeve. T' O čem sta govorila, ni znano, čeprav je prišlo poročilo iz pou-ienih krogov, da je nemški poslanik urgiral japonskega ministra, naj ae prilne -pogajati s Kitajsko glede premirja. Prejšnje mirovne pogoje, katere je Japonaka predložila Kitajski preko nemška diplomacije, je general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajake armada, odklonil. Istočasno je japonski premier Fumimaro Konoe imel razgovor s mikadom. Konoe je na tem sestanku apeliral na mfkada, naj sankcionira uradno, izjavo glede rezultata konference članov vladnega sveta, ki .se je vršila zadnji četrtek in kateri je predsedoval cesar Hifohito. Vodja nacijik* organizacije zahteva odškodnino Mllwaukee, VVi* . 15. jan.— George Vroboese, vodja Volka-bunda, organizacije ameriških nacljev, je vložil tožbo proti uradnikom unije CIO, v kateri zahteva odškodnino $15,000. Vroboese pravi, da je bil uposlen kot inženir v tovarni hordberg Mig. Ca. pet let, toda kompanija ga je odslovila na pritisk unije CIO. Ta je zapretila s stavko, če ne bo vodja nacijske organizacije odslovljen. 1 ■ Davčna korupcija; 13 aretiranih v Chicagu Chicago, 15. jan.—Na obtožbo po okrajni veleporoti Je bilo včeraj 18 oaeb aretiranih v aferi korupcije v zvezi a kupčijsklm davkom. Med prijetimi je 12 trgovcev in eden mirovni sodnik, vsi iz predmestij Chicaga, let in tu zapušča sina in dve hče- ri.—Dalje je umri Anton Antur, star 57 let in rojen v Nadgrad-cu pri Črnučah. Zapušča sina jn dve hčeri.—Družini John In Frances Kure je umrl sinček John Albert, star tri leta In poj. Nov grob v Detroltu Detroit, Mich.—V tukajšnji bolnišnici je 10. t. m. umrl Anton Tomšič, star 50 let in rojen roj. Zupančič, stara 68 let, vdo- v Zagorju na Notranjskem. Pod-va, doma iz Malih Dol pri Gom- legel je plji^nlci in tu zapušča blščah. V Ameriki je bila 80 ženo in štiri otroke. dezertacije iz španske fašistične armade Konjenica zastražila mejo v bližini Gibraltarja NAPAD NA2ELEZNI SKO POSTAJO Gibraltar, 15. Jan.—Odkar ao loj al isti okupirali Teruel, atra-tegično mesto v vzhodni Španiji, prihajajo poročila Iz nepristranskih virov o dezertacijah vojakov iz fašistične armade. Da ustavi dezertacije, je general Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, poelal konjenico na ozemlje pri La Lineaji, ki leži na nasprotni strani Gibraltarja. Zdaj so bili ojačani tudi vojaški oddelki, ki strašijo obreš-je pri Algericasu. Poročita na-glašajo, da je že veliko itevllo Francovih vojakov v čolnih pobegnilo v Tangier, mednarodno mesto v severni Afriki, od kodfer jih je španski konzul poslal v Valencijo. Dezerterji, ki so prišli v Gl* braltar, so bili aretirani. Poli-cijska sodišča so jih obsodila na plačltev denarne kazni, ker ao vstopili v angleške trdnjavske cone. Španski konzul je plačal zanje denarno kazen in jih potem poslal v Tangier. Kadaifco-11 se kakšen parnik na svoji poti proti Valenclji ustavi v Gibraltarju, vzame na svoj krov deier terje, ki hočejo priti na ozemlje, ki je pod kontrolo španske ljudske vJade. ' Zdaj so se pričela širit* tudi poročila o revolti med fašističnimi četami v južni Španiji. Ta poročila fašistični krogi zanikajo, ne morejo pa prikriti dezer-tacij. Dezerterji prihajajo na angleško ozemlje noč In dan in potem vstopajo v armado špan-«ke ljudske vlada. Ptrpignan, Francija, II. Jan. — Fašistični letalci so izpadli železniško postajo v Poftbouju, ipanskem mestu ob francoski meji, z bombami. Več bomb so vrgli tudi na t*l«grafsli urad in s tem pretrgali telegrafsko zvezo s Francijo. Fašistična bojna ladja Je tudi bombardirala mesto v teku napada Iz sraka. Amerika poslala nov protoet Japonski VVashington, D. C., 15. )an.— Državni department Je včeraj naznanil, da Je instrftiral Johna M. Allisona, ameriškega konzula v Nanklngu, Kitajska, naj protestira pri tokijski vladi, ker japonski vojaki uničujejo lastnino ameriških državljanov v Nanklngu In drugih mestih. morajo plačati odškodnino Odvetnik rudarske unije vloži priziv Eaat St. Louis, IU., 15. jan.— Federalni sodnik Fred L. Wham je odločil, da mora 66 članov progresivne rudarske unije in sedem krajevnih unij te organizacije plačati $117.000 za škodo, ki so jo napravili United Electric Coal Co. v teku stavke v njenem premogovniku v Freebur-gu, 111. Kompanija je zahtevala odškodnino $400,000. Ta vsota na) bi pokrila izgubo, ki jo je utrpe Waahington, D. C., 15. jan.— Mornariški krogi so naznanili skupno demonatracljo ameriško-angleške pomorske sile na Dalj« ________,____________ »|em vzhodu. Tri izmed štirih la v času stavke, ki je trajala tri* Jmeriških križark, ki so na poti leta, od 1, aprila I. 1083 do U. februarja I. 19S6. "Odlok sodnika Whama pomeni udarec za vsa delavca v Združenih državah," ja rekel George Dowe)l, odvetnik unije. "Unija se bo poalužila vseh legalnih sredstev In tirala zadevo do zadnje inštance, da razveljavi odlok." Sodnik Je v svojem odloku na-glasil razliko med pravico do itavke in organizirano zaroto, ki ovira produkcijo. On je zavzel stališče, da morajo biti u-nije odgovorne za škodo in Izgubo, ki sta posledici nepostavnih činov v času stavka. "Nihče ne aanika delavoem pravica do etavke v kateremkoli času," pravi sodnik v svoji razsodbi. "Čeprav stavka lahko potisne delodajalca v bankrot ln utrpi veliko škodo, stavkarj! niso odgovorni sa povzročeno škodo. Nihče jih na more prisiliti v plačltev odškodnine samo la ras* loga, ker ao zasUvkaM, kajti sUvkanje Ja hJIho^S ^loT. Kadar pa člani unije ln njihovi pristaši v času stavke skujejo zaroto In namenoma uničujejo tujo lastnino, so odgovorni za povzročeno škodo In morajo plačati odškodnino." Kompanija, ki ja vložila tož-bo proti rudarski uniji, Je trdila, da JI ja stavka povzročila izgubo $800,000, nadaljnjih 9100,-000 pa je potrošila is vzdrževanja čuvajev, ki ao strašili njeno laitnjno v teku dolge stavka. Dodd razgalil na-cijsko strahovlado Hitler je morilec prve vrste New Vork, 15. Jan.—"Adolph Hitler, diktator nacljsks Nemčije, Je umoril večje število oaeb-hlh sovražnikov v petih letih, odkar Je na krmilu Nemčije, kakor pa angleški kralj Charlea II. v dvajsetih letih." Tako je Izjavil Willlam K. Dodd, bivši amerižki poslanik v Nemčiji, na banketu, ki so mu ga priredili ameriSko-an-gleSka akcija protijaponski Demonstracija' pomorske oboroženo sile na Daljnem vshodu OKUPACIJA KITAJ-SKEGA MESTA I roti Avstraliji, kjer bodo sode-hvale pri proslavah 150-letnice i stanove angleških naselbin na tam kontinentu, bodo takoj po Zaključku ceremonij odrinile proti Bingaporu, angleški po* morski bazi na Daljnem vzhodu. Demonstraciji ameriške In angleške pomorake sile. ki bo Imela značaj vojnih manevrov, pripisujejo veliko važnost. Naznanilo o demonstraciji je sproMk) govorica o kooperaciji med Ameriko in Vallko Britanijo proti Japonsk). Da bo prišlo do tega, se Je v ameriških in angleških dlplomatlčnlh krogih ftepetalo, odkar je Japonska armada invadlrala Kitajsko. . Značilno Je dejstvo, da Je odhod ameriških bojnih ladij v Sin-gapore, kjer ae bodo adrušlle z angleškim bojnim brodovjem. a-ranžiral ameriški državni department. Krlšarka, ki bodo odrinila v asijetafce vode, ao Tren-ton, Milwaukee in Memphis. Vojaški veščaki pravijo, da e-dloe kooperacija med Ameriko In Anglijo lahko ustavi Jppon-sko . osvajanje tujega ozemlja. Po poročilih is Toklja ln lajavah vodilnih Japonskih lmperlalistov se Japonska na bo zadovoljila a •podjairmljenjem kitajskih teri-torijev, temveč hoče raztegniti svojo kontrolo na Mongolijo, sa-ano pa se pripravlja na vojno's sovjetsko Rusijo. ianghaj, 15. jan. — General Clang Kaišek, glavna osebnost v kitajski armadi In vladi, je dal aretirati enega izmed svojih generalov In ustreliti bivšega vi-Nokega vladnega uradnika, ki sta skušala omejiti njegovo oblast. Aretirani general Ja Han Fuču, governer provinca Aantung, katero ao'Invadlrala japonske Četo. General Ja bil aretiran, ker Je pokazal svojo nesposobnost in nI pod vzel nobens akcije, da u-stavi prodiranje Japoncev. UMI vladni uradnik, kl je bil ustreljen, Je bil Cu Mlnjl. Ob-sojen Je bil V smrt na obtošbo tajnega sodelovanja t Japonci. Minji Je Ml tajnik vrhovnega vladnega sveta in svak Clngwe-Js, bivšega kitajskega zunanjega ministra. Aanghaj, 15. Jan.—Japonski uisdniki so usznsnlll, ds so Ja-(ionska čete zasedle Tslfflng, Mtratcgn-iio mesto v bogstl ki- počasi njegovi prijatelji. iiraii'Kiriiii »•"'■»■i , ■ ■Dodd, kl Je bil pred leti profe- ujgkj pr()vlnci ganlUng. Kitaj-so r na člkaškl univerzi In Je n*. gJu |rn)iu|l| jt branila to me- sto, se Je umaknila v^KInšan, 27 milj proti Jugu. Kitajci »o pred umikom zažgali poslopja v glav-nlh dlstriktih. Kitajska armada 400,000 mož, kateri poveljuje general Kaišek. je zasedla drugo obrambno črto, ki se razteza od Kinšana do Lunghaja, važnega železniškega križišča Kitajske čete se sdaj dsvno resignlrai kot ameriški ponlanik v Berlinu, ker se nI strinjal s politiko Hitlerjeve vlade, Je dejal, da Je celo dikta-torjeva premisa o arijanlzmu Nemcev »leparlja. Polovica Nem* cev je slovanskega In latinskega porekla. thuM Je dalje rekel, da ttacijl In fašisti ograSaJo evropsko ei- n*IJe. kl je pa krstili stavki pri- [vllizacijo In demokracijo, Vse pr|pr»v|jaj« na bitko i Japon-demokratlčne države se morajo ftkim| vojaškimi kolonami, kl prodirajo proti Hučovu. Najmoč- stmlti proti Nemčiji, Italiji in Japonski v Interesu civilizacije In demokracije, ki sta v nevarnosti. Berite. II. Jan —Bamo ena nemška šaaoplana agentura Deutschss Nsehrlrhtenburo—Je omenile govor Williama R. I>»»d. da, bivšega ameriškega poslanika v Berlinu, ki ga je imel v New Vorku In v katerem Je napadel diktatorja Hitlerja. Ta pravi, da je nemški poslanik v Waeh- nejša kitajska OVINWH N W Mi NsMfoiM M t4rol«M 4rt*i *» Chl*m*m) HM M Wto. MM ui»lbU. »IM w UM btai M CU«» |1.M M MA M.TI m H »*•» ■» MKrtHl« rsUii ta* Um U«IU* |M« (4 mM 0mm4* M M 9» rmr. CUmu mM CImm HM »m (M«i|l MMtaUiM M-M »w n« * 9* lil----- " ' r*-' 4OMot RafcopM ttttru*« WMM (ftrtfK. »» r »Ml IM.) M 1TM+ «MUJMMM te v iMiK <• te »rliaMI »MtMM. F' AšfmrtMmt rmtm m* ^grmmmL—iUummripU M I HIB—I mM mnm*Mu4 mitetea «Ut M k« rMoraM. 0N& ■k •• Mori«, »ter«. . PBOSVETA MiT-M te, Uvtelk i«. MKMMI or THE fEDtBATSD 131 D»te» v Mtevsiu. m »rlmr lN«f. h-— M ■».Irrt »mmM. M *m» te • Mm «Mbmm prtMfc m> MaiM. 1» MMT tteM M —^ J— Jte« —M Delavski mir £e Je v teh kritičnih časih kuj resnično potrebnega organiziranim dfelavcem, je mir v njihovih vrstah, toda miru n« bo, dokler ekai-stlrajo očitni vzroki, ki neprenehoma izzivajo nemir, neslogo, nezadovoljnost in konflikte med delavci. Starokopitneži na desnici in hujrtači na levici šo glavni vzrol^te dravske nesreče. Konservativni voditelji kot Green, Woll, Hutchin-son in drugi na čelu Ameriške delavske federacije so strašna mora za napredne delavce, silna cokla zdravemu razvoju toliko potrebnih industrijskih organizacij. Na drugi strani je grupa levičarskih zga-garjev, ki neprestano kriče o enotnosti delavstva, enotni fronti in skupnem delu, delajo pa baš nasprotno: neprenehoma delajo razdor med organiziranimi delavci. Vedno silijo v ospredje in kjer ne morejo prodreti, delajo ho-matlje in hujskajo člane proti vodstvu in proti pogodbam ter izzivajo divje stavke. Zrtierni delavci, ki nočejo biti nazadnjaki, a tudi nočejo nasedati levičarskim prenapete-tem, so napadani z desne in leve strani; desničarji demagogirajo, da je vsakdo komunist, kdor ni z njimi, dočim levičarji istotako demagogirajo, da je vsakdo reakcionar in celo fašist, kdor ni z njimi. Nedolgo tega smo v članku "Kdo je kriv de-lavske vojne?" pripisali krivdo za polom mirovnih pogajanja med ADF in CIO eksekutivi Ameriške delavske federacije. Zadnje dni se je pa oglasil David Dubinsky, vodja unije oblačilnih delavcev in je pripisal velik del krivde tudi vodstvu CIO. Dubinsky je na velikem shodu svoje unije ILGW v New Yorku ostro kritiziral Lewisa in njegove tovaViše, ki so po njegovem mnenju zavrgli pogoje ADF za mir in za spravo. Du-binsky je izjavil, da je ADF dala CIO prilično dobre koncesije glede industrijskega unioniz-ma in njegova sodba je, da bi bil prav lahko doselen mir na podlagi pogojev, ki jih je predložila federacija. Dubinsky. meni, da je Lewis precej trmo-> glav in noče niti za las' popustiti, ker se boji,. da bi trpel njegov prestiž in da bi ne imel docela prostih rok kot delavski vodja. Toda —' kakor je upravičeno rekel Dubinsky — "nihče si ne more lastiti delavskih unij in delavsko gibanje ne sme nikdar biti lastnina posameznika ali posamezne grupe." To je težka obdolži te v in Lewis je s svojimi ožjimi prijatelji dolžan delavcem konkretno pojasnila V Interesu organiziranih delavcev v Ameriki je, da se ne prekljajo med seboj za-rsdi trmoglavosti In ambicioznosti svojih voditeljev ali zaradi bedaste unljske "jurisdikclje" — zato zahteva notranji mir in dobiti ga mora, pa če poj de tudi preko svojih voditeljev! Dub!nsky, predsednik unije 250,000 delavcev, ki izdeluje ženske obleke, je demokratični socialist in izkušen delavski vodja. Do danes mu ni še nihče mogel očitati kakšno nepoštenost ali zavajanje delavcev; vselej je bil mož na svojem mestu. On je bil med prvimi voditelji delavstva, ki so se Izrekli za CIO in obrnili hrbet Greenu in njegovi federaciji, Je pa mož načel, ki je te neštetokrat pokaial, da delavska organizacija mora biti več kot pa oeebnostl voditeljev. če ims torej kdo pravico kritizirati vodstvo CIO, Je to Di)binsky, ki Je vložil precej svoje energije sa razmah industrij Mkega unionizma v Združenih državah. Da Je Dubinskemu aa mir med delavci, ne t* za razdor, je pokazal v Isum svojem govoru, ko je odločno izjavil, da unija UXtW, kateri on predseduj«, ostane v CIO, bo pa ta unija delovala na to, da se pogajanja za delavski mir čim prej obnove in da se s pogajanjem tu&i dosež« konkreten uspeh. , To so moške be«ede. Cisto pravilno Je. da se napake kritizirajo, kjerkoli se pojavijo. Zla-sti je potre!)no, da voditelji sami kritizirajo in pokažejo na napake, kadar se pojavijo, čeprav so napake v njihovih vrsUh. To Je po-šteno in demokratično. Poštena in konstrufc-tlvna kritika ne more nikdar škoditi delav-»kemu gibanju, ki je demokratično in katero zasleduje napredek na vsej črti. Delavski mir v Ameriki Je absolutno potreben. Ameriški delavci potrebujejo vse svoje sile sa boj s kapitalizmom In vsako trošenje teh ali za bratske konflikte je kriminalno. Kdor nalašč izziva t* konflikte, bodisi iz osebnih ali kUUrskih ciljev, naj si pripiše aaslu. žene posledice. Glasovi iz naselbin Se o d nek ve, darilih in veterji Hharon, Pa. — V Proeveti št. 240 piše br. John Tancek, da je čital moj dopis o ustanavljanju društev pred 26 leti, da takrat je bilo drugače, kar je pač razlika. Tudi jaz to vem, zato sem zapisal, naj gre Herman z .delom naprej korajžno in vzpodbujal, da se započeto delo izvede, zraven pa obljubil osebno pomoč, ako potrebno. ' Veste, tudi pepd 26 leti ni šlo društveno delo kar tako naprej, kakor bi mignil, pa se bi društvo ustanovilo. Tudi takrat je bilo treba delati, predno se je organiziralo društvo, nakar je bil? vprašanje, kam se priklopi, Seveda je danes še težje z ustanavljanjem dnuAtva; to ve imeli v Slovenskem domu poseb« no večerjo s srnjakovo pečenko. Večerja se je pričela gervirati ob 9. zvečer, pred večerjo pa so se razlegale ameriške in slovenske pesmi-himne. Vse mize so bile zasedene v dvorani in članice ženskega društva Slovenskega doma so začele donašati srnjako-vino s prikuho. Gostje so se z veseljem lotili večerje in zado voljno kimali z glavami, kar je pomenilo, da je-bilo vse okej. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko se je pričel izvajati program, s katerim je nastopil naš naraščaj. Petletni sinček in hčerkica tip pela, drugi je igral na harmoniko, nato so vsi skupno peli; ta je izvajal umetni pies, oni kaj pač vsakdo, ne 4a bi se vsled te- 4ru*ega. Povem vam, da je bil ga zbadaM. Treba se je potnuja- »pored resnično vreden imena ti, kajti brez mu je se čevelj ne koncert. Pa vse to je bilo brez-obuje, da se skupina skupaj zbe- P»«čno. Končno pa so se na po^ re. Drugega nisem imel v mi- zornici pojavili vsi naši vrli lov- ci, ki so želi splošno priznanje od navzočih za svojo spretnost v streljanju srnjakov, obenem pa smo jim želeli, da bi imeli obilo sreče prihodnjič. Oni so obljubili, da prihodnjič bo še boljše. Tako smo spet doživeli par veselih ur v veseli družbi. Nato smo se vsull v spodnje prostore, kjer se je dobila dobra kapljica. Se pozno v jutro se je slišalo petje Iz spodnjih prostorov. Anton Valentinčič, 262. Po dvoletnem molku Mllwaukee.. — Poteklo bo kmalu dve leti, odkar se ni v javnosti oglasil ne eden ne drugi izmed prejšnjih dolgoletnih direktorjev in odbornikov org. Slovenski °mo vsi.začeli pomagati, da uresničimo, kar smo započeli, ne pa, da bi uničevali še to, kar smo potom dolgega časa in velikega truda do zdaj aku-paj spravili, f Se je čas, a ta beži z veliko naglico. Vrste nas starih se krčijo; ker padamo v grobove. Mislimo, da ne manjka veliko do rm ooi razpuscene števila 100 delničarjev, ki so Že cije "Združeni Slovenci" pričel ^ > č tk doJ _Vai k tesati grčavo zibelko organiza- 0(1 iaCeUca do ^ k ciji Slovenski dom ter prebijati, ne led, kakor bi dejali v navadnem primeru, ampak zelo trdo in debelo skalo, katero smo končno le prebili in prišli navzlic vsem viharjem in zmešanim pojmom tako daleč, da smo kupili lepo, obširno zemljišče, spravljali cent za centom skupaj, da smo ga končno tudi popolnoma plačali. Dolga m trn jeva )§ bila ta pot, trpka povest, katero- morejo ra-'" zumeti le tisti, ki so kdaj sami hodili po takih potih. Kaj bi pomagalo o tem zdaj stokati, jokati in se pritoževati. lj poduč-ljivega. Močvirje okrog nas je veliko, in tu je treba veliko dela in socialne prebuje. Ne bom segal v podrobnosti tistega obširnega dopisa, omejil se bom| le na odstavek, ki se glasi: "Obenem se opozarja izvršni odsek, posebno uredništvo, da se pošiljajo gotovi letaki na seje društev SNPJ," Nadalje poziva glavni odbor, naj nastopi proti društvom, katera so dala podpo- od Barbiča, Od kdaj je stopila v veljavo diktatura pri SNPJ, ali jo hoče on upeljati ? Članstvo pri društvih je menda zadosti trez-nomisleče, da ve kaj dela In sklepa; toliko razsodnosti jim moramo priznati. Kdo se ne spominja, ko je pred leti bil dnevnik Prosveta na slabi finačni podlagi, pa so društva sklenila in priskočila na pomoč z lastnimi blagajnami kljub temu, da pretežna večina članstva ni naročena nanj i kar indirektno morda znači, da se ne strinja z vsem kar se v njem priobča, posebno pa ne z Barbičevimi "dopisf. Ko smo dali podporo,, ni nihče protestiral v javnosti, še manj pa rotil glavni odbor, naj to ustavi. Podpiramo tudi Prosvetno matico, pa ni ugovorov, ki bi kaj izdali; vsaj pri našem društvu tega ni. Nehal bom naštevati podporo drugim stvarem in institucijam. Žalosten pa je pojav starih članov organizacije, kateri še danes niso^eeznanjeni % ustavo organizacije. Glej prvo stran pravil, kjer načelna izjava jamči vsem osebam svobodo verskega, filozofičnega in političnega prepričanja. Čemu sedaj skušati odvrniti to, kar se je izkazalo dobro? Ali dfuštvo sklene, da se kaj daruje, je to popolnoma zadeva društva, ako j« ta din storjen v mejah pravil SNPJ I Barbič bo storil članstvu do-padljivo delo s tem, da ai vsaj včasi izmisli kaj pametnega, počisti pred svojim pragom in, ako tapu prkvočasno uredi, naj pride še drugam, ako bo poklican na pomoč. Moje mnenje je, da članstvo zna zase trezno misliti, ni treba nobenih 'brain trustovcev' zraven, čaka me bol/ koristno delo kot ga naprej "učiti", priporočal bi pa uredništvu Prosvete, naj vendar enkrat začne z boljšo kulturno hrano kot je Barbičev "dopis", kar bi bilo v kredit u-redništvu in pripoznanje boljše Inteligence splošnega članstva SNPJ in gotovo v boljšo sodbo in okus kaj je dobro čtivo. Globoko aem prepričan, da se dobi kaj boljšega za javnost kot 96% njegovih dopisov, pa brez zamere. Frank Celin, 142. Pripomba uredništva: Prosveta ni Še nikdar vprašala za direktno podporo in tudi je ni še nikdar dobila. Poslala je le apel, naj društva aU posamezniki pomagajo in dobe naročnike, ali pa plačajo naročnino sa one člane in rojake, ki bi radi Prosveto čital i pa nimajo sredstev; naročnina naj se plača iz društvene blagajne m one člane, katere sta depresija in bretdelje pripravila tako daleč, da so morali liat pustiti. In teh Je bilo precejšnje štrffcto. Odzvalo ae Je par dri-štev in nekaj posameznikov, ki ■ona U način pomagali, da se je obdržalo nekaj več naročnikov. Sicer pa ae je Prosveta pošiljala več ato naročnikom na proinjo. Ha ne zmorejo naročnine, precej nizki. Navedel je, da predstav-Jitjo tt iadatki pri nas 22% ce-■ nega državnega proračuna. «dt*m ko znašajo v drugih dr vah najmanj SO%. Prefeeer Zm^me umrl. — V je dne 27. decembra u-nenadoma profesor petja. Franc Župeuc, pač naš najboljši profesor petja zadnja leta, kar se je iz Berlina preselil k nam. Po rodu je bil is 3režic, bil je dolga leta prvi tenor državne o-pere v Berlinu, potem pa se je posvetil poučevanju petja. V Berlinu je bil kot profesor petja zelo znan in spoštovan, njegovi učenci in učenke so pričali o njegovi pedagoški nadarjenosti. Z nastopom hitlerizma, ko je moralo toliko umetnikov oditi iz Nemčije, je mora) tudi 2upeuc iz Nemčije. Vrnil se je v Ljubljano ter je tu poučeval na državnem konservatoriju v Ljubljani, imel pa je svoje učenceHudi Zagrebu, kjer si je ustanovil dom. Pol tedna je živel v Zagrebu, pol tedna v Ljubljani — vsekakor napor, čeprav je bil star šele 57 let. Najbrže ee je na teh vožnjah prehiadil, dobil je pljučnico in obležal v Ljubljani. Slaboten še se je odpeljal v Zagreb ter tamkaj naslednji dan umrl. Kako dober pedagog je bil, priča njetgova hčerka, znana operna pevka Zvoniiriira Župeuc,-do letos članica ljubljanske opere in zdaj članica zagrebške opere Take koloraturne pevke že dolgo nismo slišali in preditavtDo^ nizzettijeve opere "Lucia di La mermoor" z njo v glavni vlogi so vedno pevski dojgodek. Stražnika povodi vlak.—Dne 28. decembra zvečer je vozil preko Slovenije dvorni vlak a nekim članom kraljevske** doma, zato so progo zastrauli z vojaki in stražniki. Blizu Most je stal na progi v službi 23 letni stražnik pripravnik Alojzij Krese, ki je bil šele pol leta v službi pri ljubljanski policiji. Ponoči so našli Kreseta na progi mrtvega. Povozil ga je bil ekspresni vlak. Krese se je najbrže umaknil o-sebnemu vlaku na drugi tir, ni pa opazil, da je pfidrvel ravno po tem tiru iz nasprotne smeri ekspresni vlak. Lokomotiva je vrgla stražnika več metrov stran. Imel Je raabito glavo in Je bil gotovo v hipu' mrtev. Obtoženi, a oproščeni.—Ko je pred dvema letoma bil imenovan nov, klerikalni župan v Ljubljani—kjer so dolgo vrsto let sedeli na županskem stolu sami no* klerikalci — so posebne, od župana imenovane komisije začele pregledovati poslovanje posameznih magistratnih oddelkov In posebno mestnih podjetij. Takoj se je začelo šušljati o velikih poneverbah, o gnilobi, ki je bila na magistratu, o stotisoča-kih, o strahotnih aferah, ki pridejo na dan itd. Klerikalno časopisje je pisalo mnogo o tem in obljubljalo, da bodo sodne razprave pokazale, kako so gospodarili liberalci na magistratu. No-r-in res je bilo že nekaj sodnih razprav, ki pa nam niso povedale in pokazale kdo ve kako ogabnih umazanosti. Povsed je šlo za nekaj sto tako v, za katere je komisija ugotovila, da niso bili pravilno uporabljeni ali da si jih je kdo prisvojil. Razprave pa so skoraj v vseh primerih pokazale, da so take razlike nastale pač zaradi zamotanega postopka v uradih, zaradi prezaposlenosti vseh uradnikov itd. Največ se je govorilo o poneverbah, ki da so se godile v Mestnem pogrebnem zavodu, kjer je bil za ravnatelja Saplja in za njegovo tajnico-blagajničarko Nela Pevčeva. Ko je preiskovalna komisija začela pregledovati poslovanje tega zavoda, je začela Ljubljana šušljati o finglranih pogrebih, o fingiranih delih, ki pa jih je blagajna zavoda plačala, o poneverbah, ki gredo v milijone, o avtomobilu, ki ga ima Pevčeva pač iz poneverb, o ravnatelju daplju pa so se širile cele bajke. Preden je komisija končala delo, je fiapija resno obolel in umri. Tako se je ognil obtožnici in na-daljnlm govoricam. Blagajničar-ko Pevčevo in uslužbenca Aleša in Avblja pa je mest q I magistrat izročil sodišču, ki jih je obtožilo prevar. Razprava se je vršila ves dan do pozne noči, raz-sodba pa je bOa kretena šele naslednji dan. Tudi ta razprava ni prinesla tistih strašnih senzacij, ki se jih napovedovali klerikalci Obtožnica je očitala vsem trem4 obtožencem, da so več let obrto- ma izvrševali prevare in defrav i dacije na škodo mestne občine ljubljanske. Obtoženci so tajili, da bi si bili karkoli prilastili, priznali pa so v nekaterih primerih, da so nekatere pobotnice bile izstavljene na napačne naslove, a za zneske, Jci so jih porabili res za podjetje in jih niso mogli drugače kriti. Ce je bila košnja in so bili uslužbenci podjetja zaposleni pri košnji, je moralo podjetje najeti postreščke, da so stregli pri pogrebih. Ker za taka izredna plačila ni bilo odprtih kreditov, so morali te izdatke vknjižiti kako drugače, dejansko pa so bili stroški narejeni sa podjetje in v njegovo korist. Sodišče ae je prepričalo, da res ne gre za prevare, ampak le za netočno knjiženje. V nobenem primeru ni preiskava dokazala, da bi bili obtoženci vtaknili kakšne denarje v svoj žep. PavČeva je bila Zaradi prestopka naprav-Ijanja lažnih listin obsojena pogojno na 2,000 din, glede vseh drugih primerov pa je sodišče vse tri oprostilo sleherne krivde. — Tako se je končala razprava, o kateri so govorili, da bo pokazala javnosti, kako na debelo so sleparili v mestnih podjetjih pod prejšnjim režimom. — Mi pripominjamo le to: Res so se liberalci počutili na magistratu kot večni gospodarji in so tudi ravnali po tem. Njih gospodarska poKtik*nH>Ha taka, da ko izdali najlepše spričevalo. Zato je Čisto prav, da se je enkrat vendarle menjal gospodar na magistratu in so malo pregledali razne predale. Da je bilo tu in tam kaj narobe, radi verjamemo, sicer se ne bi dogajalo, da je lani n. pr. bil izvršen v neko magistratno pisarno vlom in so bili ukradeni razni denarni važni spisi-—pač spisi, ki bi lahko temu ali onemu "narodnemu veljaku" škodovali. Kar pa je bilo primerov, /avljenih sodišču, se je izkazalo, da gre le za manjše zneske in pomote, storjene zaradi prezaposlenosti magistratne-ga uredništva. Kar se pa tiče sistematične korupcije po raznih občinakih in državnih uradih in društvih in zavodih, je treba reči, da je to etvar, ki je "težko dokazljiva" in zato malokdaj kaz-njlva. Lotevajo se Je pa samo "mojstri", ki jim težko prideš do živega. Imaš pa korupcijonl-ste povsod, pri vseh, kadar so kje na krmilu. Zato Je z vsemi napovedmi o odkritjih umazanih afer tako kakor z loncem, ki kotlu očita, da je sajav. Ogoljufal federalno vlado za $84,000 Washington, D. C., 15. Jan.— Zadnje dni je preiskava odkrila drzen primer korupcije v oddelku za notranje zadeve. Neki Rajrmond StiUey, bivši šef knjigovodstva V diviziji za javne parke je skozi štiri leta osleparil federalno blšgajno za vsoto 184,000. Nakazaral je tčeke za neko kempoiOOC, katere nI nikjer bilo. St)tley je zflaj priznal, da je denar porabil za Špekulira-njfc na borzi« Angleški duhovniki priznali evolucijo Druga sporna vprašanja to še predmet prerekanja London, 15.^dč*-Moderna in znanstvena verzija o razvojnem ustvarjanju sveta je dobila podporo v poročilu, ki ga je pravkar objavila poaebna komisija angllčanske cerkve. Ta je proučevala krščanske doktrine in teorijo evolucije 14 let. "Biblijska storija o ustvaritvi sveta ni v nasprotju s teorijo evolucije,H je rečei^o v poročilu, ki ga smatrajo za enega najvažnejših dokumentov, kar jih je angličanska cerkev objavila v zadnjih 400 letih.. Poročilo pa naglaša, da je vesoljstvo odvisno od "ustvariteljsko volje Boga." "Nobenega ugovora proti teoriji evolucije i\e more biti v zvezi s pripovedkami v bibliji o ustvaritvi sveta," pravi poročilo komisije. MVsi vemo, da inteligentni kristjani smatrajo tiste pripovedke za mitologijo. Pripovedke so simbolične, ne zgodovinske." O razporokah, brezmadežnem spočetju, čudežih in uličnih vpra- šanjih, o katerih ee teologi stalno prepirajo, nima poročilo komisije; 'kateri je načeloval yor-ški nadškof, pojasnil. Poročilo priznava, da vpra&gije razpo-rok še ni rešeno in da bo Še nadalje ostalo spornu zadeva. O drugih stvareh — ali je brezmadežno spočetji' bajka ali dejstvo, ali je Kriat vstal is groba in ali so čudeži, ki jih omenja biblija, zgodovinsko dejstvo ali plod domišljije, poročilo ne daje odgovora. "Nekateri duhovniki trdijo, da Bog ni delal čudežev, dočiip drugi pravijo, da ta trditev vodi v dolgočasno enostavnost," zaključuje poročilo. Amerika zahteva pojasnila od Moskve « Ciiienj," v Ruti ji; 15 ustreljenih Moskva, 16. Jan.\— Petnajst agrarnih saboterjev je bilo obsojenih v smrt pred dvema dnevoma v Kubiševu. Informacije o izginoli ameriški državljanki WaMhlngton, D. C., 15. Jan.— Ameriška vlada je pričela pritiskati na sovjetske avtoriteto sa informacije o misterloznsm izginotju ameriške državljanke v Moskvi. Ta ženska, ki je izginila iz nekega hotela v Moskvi v zadnjem decembru, je Ruth Marie Rubens. Državni tajnik Cordefl Hull, ki je zahteval od sovjetskih avtoritet informacije glede te len % ske, je obiskal zadnji četrtek ruskega poslanika v VVashingtonu Trojanovskega, Od poslanika je zahteval, naj pove. zakaj sovjetska vlada noče dati nobenega pojasnila. Državni department je pozneje prejel pismo od La je bilo okrog 6,000, Gorica. — GoriAkl pokrajinski tujskoprometni svet je bil raz-puščen. Vodstvo ustanove je prevzel Izredni vladni komisar. Vzroki nagle spremembe niso znani. Gorica. — Na mirenskem letališču pri Gorici so na svečan način proslavili praznik Marije Iz IAK HANKI........ M.INJI GOTOVINA NA ROKAM in RANKAM ........... -.MUt 0 § • Mf,7tl.it tft.TIMa MS.fa ONVMtNOaTI MtfPNA VftKftNINrr IMtl.NN'............. U lil H M IN HM K M)AN MANK l*OttOJHJt,.......... NMIM.ArANI KAfCNI ............................ POaoJIl.A V l'RIN KNI/ t A MIPOTNf NA MOHOJILA na rofcah M soprsvll«.k,,,,,,,*,•.... MKfKMVA IN NKIKKI.AtANI IMMUfNft «Io*>m |>ru- Urtu.)« m varnost vla\) Hoč je sedel tam na severu »krogel, vas zadovoljen, na vzhodu pa je Mons Vlnutiius— Donač-ka trora. dvigala svoji dve glavi v nebo. ki Je bilo sinje kakor Arsisko morje tam v Turkenta-nu. Zdraviliški orkester Je igral jutranji koncert. Vodomet je pr-šal, slikal Aampanjski čaši po-dobim figuro in v bazen padajoče kaplje so žuborele, kakor b| nekaj pripovedovale, rs zdrobi je. ne kapljice vode pa so se stkale v mavrico in kakor pajčolan. zasenčile del Inuena. ali skiivrfi del svoje vodne površine kakor lepa musliinanka svoj mičen obraz Na kki|M*h parka, ki je bil ven v cvetju in v praznični obleki. v drevoredu košatih konta- Ulrsijo v kavarni zajtrkovall in gledali časopise. Vsemogoči jeziki — simfonija babilonska Je polnila ozračje. Srbohrvaška govorica, francoska, italijanska, madžarska, nemška, poljska, ruaka. bolgarska. grška ... časi tudi kakšna slovenska tmseda. "Zmešnjava ljudstev — moderni Babilon," sem rekel. — "Razkošje, praznik llvljenja 1. . Kraj. kjer ne saješ, a vendar uživaš bogato letev." Prijatelj Mihael ae Je nasmehnil: "SeJejo zato drugi v potu svo-Jega obraza." Je odgovoril. AU U naj pokažem T "Pokaži," sem rekel. • ✓ Nalivahiica. Mogočni stroji za umivanje steklenic. Grmada steklenic |xidr»ava Is odprtine čbtilnegs »troja. Postavijo ne na progo, drug poleg drugega In po traku k nalivalnemu njev so »rdeli *metj* sdrsvilišča.-.troju. Tam jih prijemajo roke nekateri promet m i i po tiaku U j stroj s. dvigajo k pipi. za treno-fcrokih kvadrov, drugi lopet so tek jih o^drše, potem »pusti- jo zopet na drsajoči trak. le napolnjene. de trenotek, pa se skloni k steklenici druga roka stroja, jo pri odprtini močno stisne in saaadi v njo zamašek. Nato Jo pošlje po tekočem traku naprej, kjer JI zopet posebna roka stroja prilepi ime. ki oznanja. da je v nji Slatina. Roke Človeka-delavca in delavke se gibljejo, strežejo, odvažajo. sortirajo, in pri teh strojih podobni pritlikavcem, ki služijo orjakom Svinca ni, samo hladen zrak je v nalivalnici. Obrazi bledi, utrujeni, rekel bi, ls-»tradani. roke od vode in hlada saripta, obleka vlalna . .. "Kolika ur delate?" sem vprašal delavko. "Zdaj delamo S ur." "In vam plačajo na uro?" "Kakor je. a. S.M, 5.60. S.76 din." "Torej na dan v teh 6 urah o-krog 16 do 18.76 din. Kako ||. vite T Skomignila je s rutami: "Kakor pač gre Kaj pa hoče. ? Bolje nekaj kakor nič." » Pogledal sem Mihaela z nerazumevanjem. On pa me je potolažil: "Ne razumeš tega. Saj nimajo prilike misliti, niti ne marajo misliti. Naučeni, da mora biti tako, kakor bog da, žive tja v en dan. Ni spoznanja, okueiti jabolko od drevesa. Edina skrb je ta, da ima le on, drugi pa naj gleda, kakor ve in zna. Kapital pa skrbno pazi, da bi jim kdo kaj ne svetoval in jim kaj pokazal, da se da tudi drugače živeti. Skrbi tudi, da zaposli take ljudi iz okplice, ki imajo majhne bajte in peščico zemlje. Čut privatne lastnine, pa če še tako pičle, ga vdinja brezpogojni službi kapitala. Zadovoljen je, če ima kje spati na svojem in mu zraste nekaj krompirja in druge zelenjave ter koruze, da ima še teh 16 din na dan kot nekako napitnino za davite in drugo. Ce pogledaš kmeta, je ta delavec prav za prav na boljšem. Kmet ne more nič prodati, a če proda, proda za tako ceno, da si komaj kupi sol. Jesti sicer ima dovolj, a kaj pomaga samo jesti, če ni denarja za obleko, davke in druge nujne izdatke. In tako vlada ta sistem nad vsemi, zakaj to je zanj dobra konjunktura." Vprašal sem delavko: "Imate svojo hišico?" Zdelo se mi je, da so se ji oči nekoliko veseleje svetile, kakor tistemu, ki se zaveda, kje mu je hrbtenica močna. "Ce bi tega nelllo In malo zemlje, pa bi se s temi 16 din pač ne moglo živeti. Tako pa gre. ^)rugim, ki nimajo nobenega zaslužka, je še slabše." Pogledal sem še enkrat vrteče se polne steklenice, na delavce, ki so stregli, na njihove zdelane, sestradane dbraze in pomislil: "Res je, tu pri strojih, v tovarni, kakor je prodal svojo delovno silo, svojo privatno lastnino, delavec in delavka nista državljana. Tu sta samo kupljeni delovni sili." Tu so kopeli. Solne, smrekove, ogljikove. Tisti, ki ima denar, jih uživa. Strežnice in strežniki pripravljajo vodo, ovijajo kopalca v odeje, da se ne prehladi in tiiirno ohladi. Ko je odšel, pripravijo kad novemu, jo umijejo, pospravijo in vse tako do večera. Pblno dela do večera. "Koliko pa dobite za vse to delo?" sem vprašal. ,"480 dinarjev," je rekla. "Na teden?" I Nekoliko začudena me je pogledala. I "Oh, če bi na teden! — Na mesec." "Na mesec?" Zdaj sem se čudil jaz. "Da." Dodala pa je takoj, kakor bi jo nekaj sililo: "Izgovarjajo se, da dobivamo dobro napitnino, zato plačajo samo teh 480 dinarjev." He," se j« namrdnila. "Kak len groš spusti ta ali oni. Pa še to bolj skromen gost. Kakšna "nobel" gospa ali siten gospod f>a še tega lle." Hidroterapija. Procedura bolnikovim telesom, kakor bi gnjetel testo. Človeku položijo na želodec in prsa termofore-plošče, po katerih je speljana drobna cev. Skoti to cev se viju-Kti iz svedra vroča voda in tako greje telo. F\>l ure nekako. Nato posade človeka v veliko kad 1 loplo vodo. Strežnik pljuska 1 človeka s čebrom vodo, da se sli ši in čuti, kakor bi razburkano valov je pljuskalo po njem. Po hrbtu in po prsih. Drugi masira. Nato popelj« klijenta v posebni kabinetič. kjer šumi nekje zlovešče para. Postavi te v kot, naravna na tebe cevko in »pusti jo tebi vročo paro, da ti sapo zapira. . Zraven pa t drugo cevlco briška po telesu mrzlo vodo, da sa nehote napenjajo IIvel in mišice. Tako trenirajo živce. In to ves dan. Mišičaste roke streža-Jev so v nepfreatanem gibanju, t obraza teče snoj. Neprestano so na nogah. "Ali m nago zaslužite," nem vprašal KrmetljMv je bil smehljaj: "»00 dinarjev." "Na teden r "Kaj As. Na mesec." 'in to si dopustite? Saj je vendar to naporon d^loT "Kaj hočano? — Ko pa jih vse polno čaka. da bi delali še cenej*" S p« »gledala sva se t Mihae* "Organizacija T "Poskušali smo jo ustanoviti. Trdo gre. Vsi se boje." "Sami sebe, kaj T "Sami sebe. V vsakem je skri to tisto, češ, kaj se bom trgal in riskirai še to ,kar imam. Gospodje že vedo, kako je prav." In razširil je roke, rekoč:."Pa naredite s takimi kaj!" —"Da," sem rekel Mihaelu "Manjvrednost je v njih. Ustvarjena v okolici, v kateri žive. Zlomiti v njih ta čut manj vred nosti , . ." tudi jaz sem skomignil z ramami, kakor bi hotel reči: "Res, tu ni pomoči." Mihael pa je rekel: "Ta takozvani čut manjvred nosti vzdržuje tista hišica-bajta in peščica zeiQlje. Podzavestn čut manj Prednosti,'ki ga navdaja v tovarni, se doma, ko je svoji bajti, nekam skrije in čuti nekako večvrednost pred tistimi, ki še bajte nimajo. Tudi to piše kapital sebi v plus." • Ekonomija zdravilišča. V hlevu stoji bik. Mogočen, da človek z občudovanjem gleda njegovo mogočnost, zagrljen vrat. Na tabli je zapisano: 1800 kg Dalje tam se vrste še drugi mlajši. V drugem delu krave, teličke, teleta. Hlev je moderno higijenično urejen, je takorekoč dvorana. Kaj vaša stanovanja, delavci predmestij in bajtarji o-krog zdravilišča! Vato stanovanja sq hlevi, to so dvorane. Za bi-U 10 krave. "Kako vas plačajo," sem vprašal delavce na ekonomiji. "1.26 do 2.76 dinarjev na u-ro." "Ste družinski očetje?" "Da. A to ne šteje. Ni jim mar, če je žena in otrok lačen, ali če sem jaz oslabel radi težkega dela, a 1.26 dinarjev na u ro ne zaleže, da bi se okrepil. Se tu nam pritrgavajo. Ce napraviš 60 delovnih ur v tednu, jih plačajo samo 40." "In ne protestirate?" "Ha, če nisi zadovoljen, pravijo, pa ostani drugi teden doma. Namesto tebe dobimo žen ske, ki delajo za kovača na dan. Več nas je tudi zaposlenih pri sekanju drv, žaganju na stroj, pa nismo niti bolniško zavarovani. Isto je z vrtnarskimi delavci in po drugih oddelkih." Vsak delavec, ki sem ga vprašal, je povedal z jezo, stisnil pesti, pljunil ... nič več. "Organizirajte se in zahtevaj te izboljšanje. Naj dajo eksistenčni minimum, naj bodo vzgled drugim." "Kdor ne trka, se mu ne odpre, pravi sveto pismo," sem rekel. "Kdor ne išče, ne najde. Saj tako so vas učili, ne? — In kdor ne zahteva, ga ne slišijo. Ta izrek pa ni iz svetega pisma, temveč iz življenjskih izkušenj. Tu dvoma ne sme biti. Ce ni vsaka zahteva vedno uresničena, se ne sme vreči korajže v koruzo. Taktičen umik, kontroliranje svojih sil in ob ugodnem trrootku nastop, pa bo zahteva postala meso." , "Lahko je reči, ko pa je brez poselnih sa vsako ceno preveč na razpolago." "Seveda je lažje reči, kakor narediti. Ce bi vsi vedno tako govorili, bi še danes živeli v fevdalizmu. Kapital ne da sam od sebe In prostovoljno nič, a vse, kar da, da z gotovim računom, da bodo obresti. Tudi brez žrtev ni nobene zmage." Skomignil je s ramami in pogledal v stran. • V hotelih so restavracije. Ce sedel h kosilu, imej pripravljenih najmanj 26 din. In še boš lačen. 80. 86, 40 dinarjev je po navadi. Večerja ne mnogo manj. "Koliko dobite za kokoš r' sem vprašal kmetico. "12 dinarjer." "Za par piščancev r , "10, 12, tudi. če so zelo lepi. 15 dinarjev." • "Koliko sa teler, "Hm. tako, 260 do 800 dinarjev." "To bo žive vage koliko?" "Tako okrog 70 *o 76 kilo- Natakarice in natakarji strežejo. Vsako željo takoj in vljudno izpolnijo. Ce ni mogoče, se o-prostijo. Tam se jezi gost, ker še ni dobil naročenega. Tam se dama huduje, ker dekleta, kj raz-naša kruh, še ni k nji. Mudi se tem gospodom in gospem, zaposleni so preveč in ne morejo čakati. Natakarji in natakarice pa so nerodni. Imajo samo po dvoje nog in po dvoje rok. "Koliko pa tako zaslužite?" sem vprašal natakarico, brhko dekle. Sram jo je bilo povedati. V zadregi se je smehljala, češ, kaj bi rad zvedel in zakaj? Pa sem le vztrajal na svojem vprašanju. "Od tistih gostov, ki so abo-nirani, napitnino." "Samo?" 1 Pokknala je z glavo. "A odtistih, ki sproti plačajo?" "10%. To se pa razdeli med vse natakarje in natakarice." "A restavrater?" Koliko plača na mesec?" "He . . . Nič." "Kako to, nič?" "Tako . , . Vsi smo brezplačno, zastonj. Samo, če kdo da napitnino in tistih 10%. Seveda stanovanje in hrano imamo od restavraterja." "To se pravf da niti za čevlje ne zaslužite?" "Seveda ne. Ko pa so gostje tudi skromni." "Kako skromni? Ta gospoda?" IjPrezirljiv nasmešek je bil na njenih ustnicah. "Gospoda, da? — Več da kmet, če pride ali pa delavec kakor ta gospoda." 1— j, ^ ............ . ^^ "No pa pri tistih 10^ je v^J dar nekaj. Saj je hrana drag*» "Seveda, če bi naroČili in j^j li." H "Kaj ne jedo?" "Veste, vse štedi. So, ki po t^ je vzamejo samo eno porcijo. (Jk so otroci, jedo samo mleko. Ifc vzameta dve osebi eno porcijo to pa je kar v navadi." "Kaj je to mogoče? Gladovatf na počitnicah v letovišču ali r* cimo v zdravilišču?" "Glavno je, da lahko reče tak gospod in gospa, da s*a bila r Slatini. Kaj želodec. Malo »e u* neje stisne pas, pa je." Ironija se je čutila v njenih besedah. "Sicer pa je pravilno. Ce »i že na počitnicah, na oddihu, naj ti vendar oddahne tudi želodec, naj se spočije, če je na zdravljenju, naj se zdravi." "In ste dolgo po koncu ?" "Do polnoči, do ene ure. V to. čilnici pomagam." "No, gotovo dobite kakšno na. grado?" '^Nič. To spada k službi Nadur tukaj ne poznajo in ? naši stroki najmanj. Samo de. laj, kaiko boš živela, kaj to koga briga." Odšla je k drugi mizi, da po-streže. Gledal sem za njo. Ljub. ka postava. In mnogo jih je, ki zahrepene po taki ženski posta-vi. In če postreže s svojo ljub-kostjo? Kdo je, ki sme obsojati? (Konec prihodnjič.) Ali ste že naroČili Prosveto al Mladinald list svojemu prijatelji ali sorodnika v domovino? To Ji edini dar trajne vrednosti, ki gi za mal denar lahko pošljete hvo> eem v domovino. NAROilTE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa li redne konvencij« se lahko naroči na list ProereU in prišteje eden, dva, tri, štiri ali pot {tenor is ene draŠino k eni noro*, ninl. List Proaveta stane sa vso enako, sa čland sli nečlane $6.00 n ene letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri aseementu 91-20 n tednik, ee Um to prišteje k naročnini. Torej eedaj nI Taroka, reči. J. List Prosveto Jo vala lastnina is gotovo Jo v vsaki drnšini nekdo, ki U rad čitol list vsak dan. Cen« Usta ProsToto Jo: Za Zdraš. državo in Kanado.9«M Za Clcei* ta Chlsago Je....97.M I tednik ta.............4J9 1 tednik ta..............%M s ........1 ***** *.............,1# . !r ■••••••»••••••• 9 tednike ta.............9J9 4 tednike ta.^..........LM 4 tednika M.............1.71 I tednikov In.......... nič • tednikov ta............1M Ze Evropo Jo.99.99 Is polnite spodnji k« pen, priložite potrebno vsoto denarja aU Moeey Order v pisma ta al naroČite Prosveto, list, ki Jo vaia lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri tek članov preneha biti llss SNPJ, ali če so preseli proč od družine ta bo oahhaval sam svoj lUt tednik, bodo moral tisti član ls dotično družina, ki Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnonlt! upravniitvu liiU, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tega ne itors, tedaj mora uprovniltvo sniiati datum sa to vsoto naročniku. PBO0TKTA, SNPJ, M97 S* Lawnd*ie Avaw Chienfo, I1L Priložene paMIJam naročnino sa Ust Proavoto vooto 9........... ^ ....................................& društva it.,...«.. Naslov . ........................................................ Ustorito tednik ta fs pripišite k moji naročnini od aledečih členov moje družine: **........................................... društva It........ ' i ' ......................................... društva it........ ^.............................V...........CL društvu št........ ....................................& društva št........ *,ltj .............................Država ...i................. Um ..................... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA "Tor^J." sem raftinal, 1 kflo-jp*um 8.60 do 4 dinarjev?" "Tako nekako,** je rekla. "Kako pa je s setenjavo?" "Skoraj zastonj. Salata stoji ftO par." Kh," sem zmajal s »lavo. "V restavraciji pa kosilo aa M do 46 dinarjev t betviea aaiate. U-bofi kmet in pravfc%M t tiikarako obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice in shods, vizitnice, časnika knjlgs, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatske«, atovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drurffc VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstva tiskarne Cene smerne, unljske delo prve vrsto Pišite po Informacije aa naelov: S.N.P.J. PRINTERY *«7-»t SO. LAWNDALE AVENUE Telefoa Reekwell 4t04 CHICAGO, ILL. Ji