Št. 10. V Ljubljani, 10. marca 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO ^ POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 3 strani 25 K, za 2 / 5 strani 18 K, za % strani 9 K, za */ 10 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Rojaki! Že leta 1876. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se postavi pesniku Miroslavu Vilharju primeren nagrobni spomenik. Ali takrat so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena, Nastali so boljši časi. Med zavednimi Notranjci se je rodila misel, postaviti svojemu velikemu rojaku boljši in javen spomenik na rodnih njegovih kraških tleh, da se tako izkaže čast in hvaležnost za ves narod možu, ki je vse žrtvoval za probujo in prosveto svojega naroda. Ob preporodu naše narodne zavesti je on kot pesnik, skladatelj, časnikar, pisatelj in neumorni boritelj za pravice slovenskega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo med Slovenci. Narodna zavednost Notranjske je plod njegovega rodoljubnega delovanja. Njegova pesniška dela žive še danes med nami. Kdo ne pozna njegovih ljubkih narodnih pesmi in prikupljivili napevov? Komu ni znana „Po jezeru“, komu ne „Mila lunica 1 '? Minilo je skoraj 35 let, odkar krije hladna zemlja našega dičnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar se je prvič rodila misel in se je pričelo nabirati za napravo spomenika »notranjskemu slavcu'*. Sele sedaj se bo ta misel uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno zavzel, da postavi v metropoli Notranjske — v Postojni — na lepem in prostornem trgu pred šolo Vilharju spomenik, napravljen po načrtih našega notranjskega rojaka, arhitekta gosp. Ivana Jagra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akademični kipar gosp. Alojzij Repič in ravnokar se je oddalo tudi vse klesarsko delo monu¬ mentalnega podstavka. Vilharjev spomenik hodi trajen znak narodne hvaležnosti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodoljubja, naši mladini v izpodbujo k požrtvovalnemu in plodovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovnoznano jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može. Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še nekoliko narodne požrtvovalnosti. Vsi stroški spomenika so proračnnjeni okroglo na 12.000 K, a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obračamo v prvi vrsti do tebe, zavedna Notranjska, obenem pa tudi do celokupnega slovenskega naroda s pozivom, da prispeva vsak po svojih močeh. Cenjeno narodno ženstvo naj blagovoli pobirati prispevkov pri raznih zabavah, izletih in sestankih, slavna narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Vilharjev spomenik, slavne občinske zastope in naše denarne zavode pa prosimo, da nas izvolijo pri našem rodoljubnem prizadevanju podpirati s kolikor mogoče izdatnimi denarnimi prispevki. Vsak, tudi najmanjši dar, hvaležno sprejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse prejete prispevke v slovenskih časopisih. Odbor za napravo Vilharjevega spomenika v Postojni, 4. marca 1904. Jo si 15 Lenarčič, Gregor* Pikel, predsednik. blagajnik. Stran 102. NOTRANJEC Letnik II. Politične vesti. Ljubljanski občinski svet je na predlog dr. Trillerja sklenil poslati prošnjo na državni zbor, naj se mandati na Kranjskem razdele tako, da se mesta, trgi in vasi, ki so sedež sodnije, in taki kraji, ki imajo mnogo delavstva, izločijo iz kmetskih občin in jim da 2 mandata. Resnica je, da imajo meščan, kmet, delavec v mnogem zelo različne interese in da boj ne jednemu, ne drugemu ne more koristiti. Iz tega stališča bi n. pr. Idrijo, Zagorje, Jesenice bilo treba izločiti iz kmetskih občin. A za tako novo razdelbo bo že prepozno, kajti kupčija med' vlado in klerikalci je že sklenjena. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke kranjske se bo vršil, kakor poroča „Slovenski Narod“, 25. marca. Volilna reforma in severni Slovenci. V Mari¬ boru so se šesli zaupniki koroških in štajerskih Slovencev in protestirali proti volilni geometriji, s katero se na¬ merava prikajšati Slovence. „Mir“ v Celovcu je izšel oni dan črno obrobljen v znak žalosti nad grozečo smrtjo koroškega Slovenstva, ki jo provzroči volilna reforma zaradi krivične razdelbe okrajev. Na Štajerskem se na tisoče Slovencev utopi v nemških okrajih, vse vkup bo 53.000 Slovencev volilo v nemških okrajih brez upa na zmago! V Ribnico sta sklicala oni dan shod posl. Šu¬ šteršič in Šuklje. Po tem, ko sta bila na sv. Štefana dan tako grozno nagnana od kmetov, sta bila še oprez- nejša in so vsi duhovniki cele tedne imeli nalogo delati priprave za shod. O shodu se v naprej javno sploh ničesar ni izvedelo. Udeležba je bila klaverna. Šušteršič in Šuklje sta kakor dobra glumača pripovedovala kmetom, kako da jih imata rada. Samo verjeti bi jima še kdo moral, pa bi bilo kmalu vse v redu. Odkar so jim kmetje ravno v Ribnici malo pesti pokazali, se sploh kmetom še bolj slinijo. Če psa vdariš, se prilizuje ! Občinske volitve v Trstu, ki so ob enem deželnozborske volitve, se vrše za okolico 25. t m. Slovenci se pridno gibljejo in upajo, da obdrže vseh 6 okoliških mandatov. Pa tudi v mestu samem bodo postavili v III. razredu kandidata, da dokažejo, da Trst ni samoitalijanski. Tudi Nemci so postavili v mestu kandidate! Poslanska zbornica je vsprejela zakon o plačah avskultantov in zakon, s katerim se dovoljuje vladi, da uplačuje prispevke za skupne avstro-ogrske potrebe nekako na posodo, ker jih tudi Ogri niso redno dovolili, ampak jih ogrska vlada v času krize prispeva na svojo roko. Nato je začela zbornica razpravo o volilni reformi. Za besedo se je oglasilo 20ti poslancev. Seveda vsi ne bodo govorili: s tem si hočejo stranke zagotoviti, da pride vsaj nekaj njihovih govornikov do besede in da imajo upliv pri volitvah zadnjih dveh (generalnih) govor¬ nikov. Doslej so govorili: v imenu nemških veleposest- Grabmajer, ki se je trudil dokazati, da bo novi Listek, Kraški svet in kraške vode. Predaval v Cerknici 21. januarja 190U. nadinžener Ivan Sbrizaj. (Dalje.) Tudi na svetu med njimi ostanejd te snovi, ki pokrijejo apnenik, da ne bo mogla voda več do njega; ko se to zgodi, bo konec kraškemu razvoju. Seveda si ne smemo misliti, da se to hitro izvrši; ves proces bo trajal več tisočletij. Penck je mnenja, da je dosegel Velebit v hrvatskem Primorju vrhunec svojega razvoja, in poslej nastopi to, kar sem ravnokar označil. Južna Istra, Švabski Jura in severna Bosna so pa s kraškim raz¬ vojem sploh končali; ondod se nahajajo že prav plitve doline, ker so skoraj popolnoma zasute z rdečo zemljo. Če razgrnemo to debelo plast zemlje, dobimo pod njo najlepše kraške oblike. Omenil sem, da je povsod pod kraškim svetom v neznanih globočinah neprodorna plast, na kateri se odteka v vodoravni smeri odzgoraj doha¬ jajoča voda. Kakor drugod so se bavili razni opazovalci Krasa tudi s proučevanjem kraških vodnih razmer, imeli pa so na umu vedno le vodne razmere v odprtih dolinah drugih krajev ter so prenesli svoje izkušnje z majhnimi izpremembami od tam na kraški svet. Mislili so, da reka, ki se nekje poizgubi v zemljo, pod njo ravno tako teče kakor zunaj. Skratka: smatrali so, da se nahaja pod zemljo cel sistem reservarjev in zaključenih cevi, po katerih se voda odteka kakor zunaj. Tudi povodnji po kraških poljih, kakor v Cerkniški, Planinski in Loški dolini ter drugod so imeli le za navadne po¬ vodnji, ki so nastale, ker sta potok ali reka izstopila iz struge. Reka ali potok naj bosta tudi na Krasu vzrok vseh povodnji. To načelo pa velja le za neprodorni svet, ki se nahaja v odprtih dolinah. Drugače je na Krasu ; tam ni reka ampak studenec vzrok poplavam. Pred Hacquetom so smatrali vodne razmere na Krasu za nekaj čudesnega. Seveda ni bilo v onih časih kraško ozemlje posebno znano. Kar je spisov, se nanašajo skoro vsi le na Cerkniško jezero, ki je slovelo več stoletij za pravi prirodni čudež. Zanimivo je, kako so pisali o jezeru književniki že sredi 16. stoletja; to sem posnel iz nekega spisa dr. Jos. Stoisserja, profesorja v Gradcu. Prvi, ki je o njem pisal, je bil Juri Wernher, drugi Wolfert Lazius (1514 — 15G5). Oba sta pisala skoraj v istem času ter naglašala, kako v jezeru v enem letu love ribe. orjejo, sejejo in žanjejo. Važnejše podatke o njem nam je zapustil Nikodem Frischlin, ki je bil v letih 1582—1584. šolski rektor v Ljubljani. Opeval je jezero v latinski odi ter ga označil kot nekaj prav čudesnega. Šele s Frischlinovo pesmijo je zaslovelo jezero daleč po svetu in vsak, ki je pisal kasneje o njem, je pisal kakor on. Vodilna misel v pesmi je, da na dnu jezera v enem letu love ribe, orjejo, sejejo in Letnik II. NOTRANJEC Stran 103. volilni red spravil v zbornico same kričače. Za njim je govoril imenom nemških klerikalcev posl. Šle gel, ki se je izrekel proti splošni, jednaki volilni pravici. Go¬ voril je dalje Slovenec Robič kot govornik ,.proti“, med tem ko sta posl. Šušteršič in Šuklje ogla- šena „za -1 . Dejal je, da koroški in štajerski Slovenci ne morejo vsprejeti predloge, kakoršna je sedaj. Raz- delba mandatov na Koroškem pa se zdi govorniku „diabolična“ (t. j. hudičevo zlobna!) Po teh Robičevih izvajanjih smo radovedni, kako se bodo nadalje zadržali klerikalci. Srbsko-avstrijski carinski spor seje nenadoma poostril. Avstrija noče prav nobeni želji Srbov ugoditi, zase pa zahteva vse. Ministrstvo Stojanovič je od¬ stopilo, ker se ne upa zagovarjati, da bi Avstriji vse dovolilo, carinske vojne začeti pa si tudi ne upa. Na Ogrskem se je že začela doba streznjevanja. Košutova stranka, ki je bila storila veliko in za madjarski.narod usodno napako, ker ni prevzela vlade, katero je ponudil kralj, je v novem položaju brez orožja. Zdaj, ko poslancev več ne ščiti imuniteta, se niti govoriti in pisati več ne upajo. Vlada prepoveduje shode in konfiscira časopise. Baron Banfi pa je izstopil iz opozicije in razvil nov program, ki odgovarja kra¬ ljevim ponudbam. Na Ruskem se bodo v kratkem vršile prve volitve v državno zborico. Židi in socijalni demokrati, ki so poprej silovito zahtevali, da se dovoli parlament, žanjejo. Leta 1624. je pisal o njem zgodovinar Filip Cliiver, ki je prišel na svojem potovanju v Italijo tudi na Kranjsko. On pripoveduje o požiralnikih na dnu jezera, v katere se voda odteka in zopet iz njih priteka ; iz jam po gorovju okoli jezera da prihajajo tudi žive race na dan. Prvi, ki je skušal razložiti, zakaj da se jezero odteka in zopet priteka, je bil Atanazius Kircher; storil je to v knjigi „Mundus subterraneus : ‘ leta 1665. Mislil si je namreč našo zemeljsko oblo polno jam, kanalov in votlin, ki so napolnjene s tekočimi gorečimi snovmi ali z vodo in zrakom. Z vodo napolnjene votline so mu bile glavni vzrok studencev in vseh iz zemlje prihajajočih voda. Na ta način si je razlagal tudi nastop jezera. Po njegovem mnenju sega od podzemeljskih jezer izvirajoči sifon (cev) do jezerskega dna. Spomladi se napolnijo podzemeljska jezera vsled deževja ali tajanja snega z vodo tako visoko, da se potem izpraznijo, kakor deluje nategač. Daši ni prava ta razlaga, vendar pa je pomembna zato, ker je bil Kircher prvi, ki si je sploh razložil to naravno prikazen. Prvi obširni popis Cerkniškega jezera je spisal naš rojak Valvasor. On je opazoval jezero leta 1683. in 1684. večkrat na svoje oči. Prebil je mnogo časa ob njem ter spoznal, da je to jezero čudo, ki mu ni para niti v Evropi niti v drugih kontinentih. V svojem opisu našteva globočine jezera, njega jame in otoke ter pravi, da se, kakor je letni čas, posuši ali pa napolni, čemur so sedaj — proti temu, da se sploh voli! V Moskvi n. pr. je bilo razposlano 10.000 volilnih legitimacij. Polovica jih je prišla nazaj, češ da adresatov niso — našli. Iz druge polovice pa jih je 8000 vrnilo legiti¬ macijo z opombo: Nočem voliti! Vrag vzemi vas in državni zbor! — To bodo lepe volitve. Dopisi. Iz Zagorja. V zadnjem času prodajalo se je v okolici precej sveta, med temi tudi nekaj od posestva kneza Porcije, (ki ga je kupilo „Konsumno društvo 11 v Šmihelu in ne g. Lenassi). Cene zemljišč pa so bile tako visoke, da se nikakor ne morejo primerjati z njih pravo vrednostjo. Šle so vse parcele najmanj po trikrat višji ceni, kakor so bile cenjene. Opazovalo se je pri tem, da so vedno le „Amerikanci kupovali in dražili 41 . Ni jim nič za 100 ali 500 K. V Ameriki hitro zaslužen denar pri nas nima veljave, tako pravi ljudstvo in to je res. — V Ameriko je šlo 6. t. m. iz Zagorja 8 mladeničev. — Amerikanskega denarja je prišlo v zagorsko občino 1. 1904. skupaj 30.585 K, a 1. 1905. skupaj 44.786 K. Iz Knežaka. „Narodno bralno društvo v Knežaku 11 . Da še ni popolnoma zamrla narodna zavest v Knežaku, kakor trobi klerikalno časopisje, pokazalo se je pri predpustni veselici, ki jo je priredilo tukajšne bralno društvo na pustno nedeljo. Kneški klerikalci so se čudijo vsi tujci. Tudi okolico njegovo opisuje ter omenja, da je na gori Slivnici velika vremenska jama, iz katere prihajajo nevihte; na vrhu da se shajajo tudi čarovnice, katerih je v teh krajih mnogo. Ko govori o požiralnikih in jamah, pripoveduje marsikaj o strahovih ter o slepih in napol golih racah, ki prihajajo iz jam z vodo vred. Piše tudi o setvi in žetvi na dnu jezera. Naposled pa razlaga, kako nastopa in — usiha jezero. Po njegovem mnenju je pod gornjim jezerom pet pod¬ zemeljskih jezer, ki so zvezana ž njim s požiralniki; sicer si pa tudi on razlaga nastop vode kakor Kircher z delovanjem nategača. Valvasorjev spis je bil tiste čase brezdvomno najobširnejši, seveda je bil pisan, kakor je bilo tedaj sploh primerno, namreč da je čudne nazore o jezeru le še bolj podkrepil in razširil. Najobširnejši in najčudnejši popis jezera nam je podal pl. Steinberg, ki je imel blizu njega posestvo. Dotično knjigo je spisal v letih 1718—1720. L. 1758. je prišel po 31 letih zopet k jezeru ter je popisal iz- premembe na njem med tem časom. Kakor njegovi pred^- ni ki si je razlagal tudi Steinberg nastop jezera z delo¬ vanjem nategača, zavrnil je pa mnenje Valvasorjevo o slepih in napol golih racah, ki baje prihajajo iz jam. Sicer se tudi Steinberg ni mogel otresti mnenja, da je to jezero pravo čudo, dasi je napisal drugače o njem marsikaj pravilnega. Stran 104. NOTRANJEC Letnik II. kar pihali od jeze, ker smo jih tako „nesramno“ prezrli. „Kdo bo pa prišel na veselico, če nas ne ho ?“ so se povpraševali. Pa so se zelo zmotili! Kljub temu, da nismo klerikalcev povabili, bili so prostori g. Česnika na pustno nedeljo vsi polni. Naši vrli možje, katere smemo v resnici s ponosom može imenovati, so pripeljali svoje družine k veselici, da tako v pošteni družbi užijejo par lepih uric veselega predpusta. Pa tudi Marijinih hčerk nismo pogrešali. In res, prav izvrstno smo se imeli. Prav dobro nam je igral, kakor pri vsporedu, tako tudi pri plesu, naš domači kvartet. Zelo nam je uga¬ jalo tudi petje pod spretnim vodstvom g. nadučitelja R. Horvata iz Zagorja. Posebno mnogo smeha je pa vzbujala burka „Trije tički 11 . Po igri pa se je začelo srečkanje, pri katerem ni skoro nihče zastonj poskusil svoje sreče. Po srečkanju smo se začeli vrteti in ple¬ sali smo do ranega jutra. Da se je veselica priredila, pripomogli so nam naši vrli napredni sosedje Zagorci, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najtopleja zahvala. — Tukajšne učiteljsko osobje je prenehalo občevati z gdč. učiteljico Fr. Valenčič, ker njenega po¬ stopanja napram gosp. nadučitelju Česniku nikakor ne more odobravati, kajti g. Česnik ni nikdar iz strankar¬ skih ozirov prepovedal učiteljstvu občevati z učiteljico gdč. Valenčič. In ne samo tukajšno učiteljsko osobje, ampak tudi priprosti kmetje obsojajo njeno postopanje. Ali naj izobražen človek, kakor je učiteljica. ali učitelj, občuje z osebo, ki v lastno skledo pljuje? Ne, nikakor ne ! Tu preneha vsaka kolegijalnost. — Nad¬ učitelj g. Dragotin Česnik je dobil vsled bolezni dopust. Nadomestovat ga je prišla gdč. Frančiška Janežič iz Ljubljane. Domače vesti. Umrla je v Senožečah žena g. Frana Suše, gospa Terezija Suša, roj. Delakova. Odlikovanje. Grozdni in lovski paznik Anton Škerlj v Podkraju je dobil častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje. Poročil se je gospod Ivan Lavrič, c. kr. davčni oficijal v Logatcu z gospico Anico Gerstenmayerjevo. Naše iskrene čestitke! Trgovski shod v Postojni. Opozarjamo vse gg. trgovce v Notranjski na trgovski shod, ki bo v nedeljo popoludne ob 3'/ a uri v Narodnem hotelu v Postojni. Za Vilharjev spomenik. Odbor za prireditev koncerta dne 3. t. m. v Št. Petru s sodelovanjem sl. salonskega orkestra postojnskega je poslal podpisanemu odboru znatni znesek 250 K kot veselični čisti preostanek v korist Vilharjevega spomenika, kar hvaležno objavljamo s prošnjo, da bi požrtvovalne rodoljube v Št. Petru posnemali tudi ostali Notranjci. — Odbor za na¬ pravo Vilharjevega spomenika v Postojni 8. marca 1906. Pevsko društvo „Javornik“ so osnovali v Matenji vasi. Na ustanovnem občnem zboru dne 4. t. m. je bil izvoljen jednoglasno predsednikom g. nadučitelj Anton Pegan, objednem pevovodja, v odbor pa g. Ivan Stopar, podpredsednik, Vladimir Žnidaršič tajnik, Milan Žni¬ daršič blagajnik, Leopold Slavec, odbornik ter Fran Mužina namestnik. Društvo šteje 26 izvršujočih članov. Slovenski okrajni cestni odbor ilirsko-bi- striški vprašamo uljudno Pivčani, kje se vendar nahaja prošnja in načrt za preložitev ceste Knežak — Št.Peter? To pač ni električna hitrost sedanjega veka, ako ne pride iz II. Bistrice do Ljubljane v štirih letih! Iz Prema. Kakor se sliši, mislijo se nastaniti v tukajšnji graščini, ki je bila lastnina kneza Porcije, salezijanci ali pa trapisti. Pevsko društvo v Košani se prav pridno vadi v petji in lepo napreduje. Sedaj je pristopil društvu kot ustanovnik tudi g. Matija Ambrožič iz Novesušice. Čast mu! Nesreča pri Senožečah. Pri Gabercah se je zgodila v ponedeljek, 5. t. m. grozna nesreča. Pivovar¬ niški vozniki so šli po premog na divaško postajo; v Divači pa so se opili in tudi pri „Čebelarčku“ v Ga- berčah so se ustavili. Medtem, ko so ostali že odšli, postal je hlapec Janez Zetko še nekoliko v gostilni, potem pa zdirjal s polnim vozom za ostalimi. Hotel jih je prehiteti in je dirjal mimo, pri tem pa podrl po¬ sestnika Andreja Šturma. Konji so ga zelo poškodovali, še bolj pa vozova, med katera je prišel. Bil je ves zmečkan in polomljen. Odnesli so ga v Senožeče, kjer je drugi dan umrl. _ Kaj je novega po Slovenskem. Ljubljanski grad. Župan Hribar je izdelal načrt za uredbo ljubljanskega gradu. Ustanovil naj bi se ljubljanski mestni muzej, slovenski narodopisni in obrtni muzej, zbirka slik in vseslovenska knjižnica, ter zvez¬ dama. Vse to naj bi se nastanilo na gradu. Iz dvorišča mestne hiše pa se napravi električna vspenjača, ki bi veljala kakih 200.000 K. Pri občinskih volitvah na Jesenicah so zma¬ gali v 3. razredu klerikalci združeni z Nemci. Vsled zadnjega snega je nastala po vzhodni Dolenjski splošna poplava. Krka je na več krajih prestopila. Čevljarsko zadrugo ustanove v Novem mestu. V Šmartnem pri Litiji so zmagali 5. in 6. t. m. pri občinskih volitvah narodno-napredni kandidati v vseh treh razredih. Posnemanja vredno. Načelstvo „Zveze“ v Celju je sklenilo kolekovati vse svoje uradne dopise z na¬ rodnim kolekom ter naznaniti ta svoj sklep vsem svojim članicam z željo, da tudi one store enake sklepe. Velika nesreča se je pripetila pri gradnji že¬ leznice St. Hipolit-Marijino Celje na Štajerskem. Plaz skalovja je zasul celo partijo delavcev. Štirje so bili mrtvi, ostali pa težko ranjeni. Letnik II. NOTRANJEC Stran 105. Električno razsvetljavo dobi trg Arvež na Štajerskem. 12 protestnih shodov so priredili koroški Slo¬ venci proti nameravani volilni reformi 4. t. m. Nov denarni zavod v Trstu. Trgovsko izobra¬ ževalno društvo v Trstu je ustanovilo denarni zavod „Trgovska obrtna zadruga 1 '. Letošnji pustni korzo v Trstu je bil jako lep ; čez 640 različnih voz je bilo. Vse priredbe so stale 40.000 K, ki so se pokrili iz prostovoljnih pri¬ spevkov tržaških trgovcev. Tržaški Lloyd je zvišal plače nižjim vrstam svojih uslužbencev. Novo kraško jamo so našli trije tržaški častniki v nedeljo 4. t. m. Kavarna „Strand“ je zgorela v Opatiji. Škode je nad 25.000 K. Prosveta. Dve javni ljudski knjižnici sta se ustanovili v št. Vidu pri Vipavi. Bralno društvo „Sloga“ in „Slovensko katoliško izobraževalno društvo" sta odprli svoji društveni knjižnici tudi nečlanom. Pred otvoritvijo je bilo primerno predavanje, ki ga je priredila »Pro¬ sveta". Prvo imenovano društvu je vpeljalo tudi redne tedenske sestanke, na katerih se predava in bere. Slične sestanke ima vsak drug četrtek tudi »Čitalnica" v Podragi. Naj bi ta vzgled posnemala tudi druga društva. Jožef Stritar, znani slovenski pesnik in pisatelj, je obhajal 6. t. m. sedemdesetletnico. Rojen je bil 1.1836. v Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil modro- slovju ter odšelj na Dunaj, kjer je tudi pozneje služ¬ boval kot • gimnazijski profesor. Pred par leti pa je stopil v pokoj. Stritar je bil prvi, ki nam je odkril Prešerna in pokazal lepoto njegovih pesmi. Pa ne samo kot ocenjevalec, tudi kot pesnik in pisatelj si je pri¬ dobil velikih zaslug za našo književnost. Izdajati je začel 1. 1870. »Dunajski Zvon", kjer je učil in kazal mlajšim pesnikom, kako in kaj se poje. Pisal je sam mnogo in dela njegova obsezajo več knjig. Kdo ne pozna prelepe knjige »Pod lipo" ? Komu niso znane »Ja¬ gode", ki jih je izdala Mohorjeva družba? Poleg učenih stvari j napisal nam je tako ljubkih domačih pesmi in spisov, za kar mu je slovenski narod od srca hvaležen in kliče 701etnemu starčku: Na mnoga leta! Nov ameriški list. V Leadsville v Ameriki prične izhajati nov slovenski časopis »Oglasnik". Šola za analfabete. V šolskih okrajih Lošinj in Krk so začeli vsled vzpodbude tamošnjega šolskega nadzornika skoro vsi učitelji poučevati v večernih tečajih analfabete po znani Anderličevi knjigi za analfabete. Vspelii so sijajni. V kratkem ustanove tudi potrebne knjižnice za učence in za narod. Tudi pri nas bi bilo želeti kaj tacega, kajti še vedno je 33 % takih, ki ne znajo niti pisati niti brati. Vaške ljudske visoke šole, ki so jih vpeljali Danci, snujejo tudi po Nemškem. Za razvoj danske narodne prosvete so bile te šole velike važnosti posebno v zadnjih 40 letih in njih važnost se priznava vedno bolj. Majhen narod danski ima 80 takih šol, ki preje¬ majo na leto pol milijona kron državnih prispevkov. Bistvo takega vaškega vseučilišča jenarodno-gospodarska vzgoja. Grundwig je ustanovil taka vseučilišča za mlade¬ niče in dekleta v starosti 15 — 20 let. Svoje narodno čuvstvo naj bi jačili s čitanjem domačih pisateljev in pesnikov. Razven tega se pripravljajo mladeniči za raz¬ lične stanove. Poleg obče izobrazbe pridobivajo bodoči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo vspešno samostojno delovati v svojih strokah. Poučuje se naravo¬ slovje, vrtnarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, sestavljanje poljedelskih strojev, računstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo i. d. Učenci se vežbajo tudi praktično. Vsaka šola ima poleg učilnice tudi po¬ seben dvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja i. t. d. Narodno gospodarstvo. V Vremskem Britofu se snuje nova mle¬ karna, kamor pride v nedeljo dne 11. t. m. gospod mlekarski nadzornik Legvart, ki bo predaval o mle¬ karstvu. Predavanje se prične ob 3. uri popoldne. Slapenska posojilnica v Vipavi je imela v prvih dveh mesecih tega leta 314.768 K 62 v prometa. Na novo vloženega denarja je 128.457 K 34 v, kar znači lep napredek. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razpisuje 10 premij po 20 ali 40 K za uspešno pogozdenje goličav kmečkega posestva in sicer pod temi pogoji: 1. Pogozdenje mora biti izvršeno 1. 1906. ali 1907. in mora obsezati pogozditev najmanj 0.56 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik si lahko vsak sam izbere, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne. Med sadikami ne sme biti več kot 150 m prostora. Kdor hoče prositi za te premije, mora vložiti svojo prošnjo najkasneje do konca junija t. 1. pri gori omenjenemu društvu. V prošnji je navesti politični dkraj, davčno občino, številke parcel in približno ploskovno : mero pogozdenih parcel. Pomankljaji se lahko še spo¬ mladih. 1907. popravijo, če so se kake sadike pokvarile, v jeseni 1. .1907 pa priznajo premije. Znižana cena za prevažanje umetnih gnojil po avstrijskih železnicah se je dovolila tudi letos. Do 5000 kg se računi vožnja namesto po II. razredu, po nižjem razredu A, za vsaj 5000 kg namesto po razredu A, po razredu B, za en vagon (100 g) se popušča 15°/o razreda C, oziroma specijalne tarife. Da dobimo to ugodnost, je označiti na voznem listu ; »za uporabo v Avstriji kot gnojilo". Kranjsko mlekarstvo je v zadnjih letih toliko napredovalo, kakor v nobeni drugi avstrijski deželi. Seveda je na prvem mestu naša napredna Notranjska Letnik II. NOTRANJEC Stran 106. s svojimi 20 mlekarnami, ki večinoma dobro ali celo prav dobro uspevajo. Cela Kranjska je imela konci leta 1904. skupno 49 mlekarskih zadrug, dočim jih ima so¬ sedna Koroška, kjer imajo veliko živine in za govedorejo ugodne lege le 7 mlekarskih zadrug. Bukovina pa, ki je približno tako velika kakor Koroška in le nekoliko večja kakor Kranjska, šteje do sedaj le bori 2 mlekarski zadrugi. Kljub temu, da smo v mlekarstvu toliko na¬ predovali, treba nam bo v našem gospodarstvu še mar¬ sikaj popraviti, da bomo imeli od mlekarstva večjih koristi. Marsikdo si skuša izboljšati svoje dohodke s tem, da si pomnoži število krav, ne da bi tudi imel dovelj dobre krme in ne da bi uvaževal stari pregovor, da se kravo pri gobcu molze. Tudi se še premalo gleda na dobre molznice in premalo skrbi za dobre bike-pleme- njake. Umni gospodar bo imel toliko in takih krav v svojem hlevu, kolikor jih bo zamogel s svojo krmo dobro preravnati in ki bodo dobro molzle. Od manjšega števila dobrih in dobro krmljenih molzenic bo imel več dohodkov, kakor od večjega števila slabih in slabo krmljenih krav. Snažimo svojo goved. Redno snaženje živine je neobliodno potrebno, ako hočemo, da nam žival uspeva. Tako snaženje ima pri molznih kravah pa tudi velik vpliv na množino mleka. Na posestvu ruskega carja v Carskem Selu pri Petrogradu so delali v tem oziru poskuse. Navadno tam vse krave lepo snažijo ; ravnatelj pa je za poskušnjo odredil, da naj se po dve kravi najboljši molznici od vsake pasme skozi 10 dni ne osnažite. Potem se je primerjalo, koliko se je namolzlo v desetih dneh od krav, ki so bile snažene in koliko od onih, ki niso bile snažene in vspeh je bil sledeči: S snaženjem se je torej pridobilo 7 % več mleka. Uši se kaj rade zaplode na goveji živini in tudi v snažnih hlevih in na dobro rejeni govedi se jih najde. Treba je toraj večkrat dobro pregledati živino v hlevu in če najdemo na nji uši, jo namočimo po vratu, krog ušes in po repu z tobakovo vodo, katero si napravimo tako: V trafiki kupimo ploščevinasto posodo tobačnega soka, 1 kg stane 80 h, eno žlico tega soka denemo na 40 žlic mlačne vode, vse to dobro zmešamo in goved dobro pomočimo, kakor zgoraj omenjeno. Tudi kredin ali lizol pomešan med vodo je dobro sredstvo zoper tako golazen. Dobra je tudi vsaka maščoba, a se ne more priporočati, ker se na tako namazana mesta prime prah in postane živinče nesnažno. Neki kravar v nekem kraju na Notranjskem je pa iznašel novo sredstvo, katero seveda ne moremo priporočati. Namazal je, ne da bi gospodar o tem kaj vedel, lepo dveletno telico s petrolejem po vratu, ušesih in glavi. Zdelo se mu je, da s tem še ni pomoril nadležnih zajedalcev, zato je petrolej še zažgal. Ko je gospodar zapazil na telici opekline je poklical živinozdravnika, kije svetoval telico takoj zaklati, ker se je bilo bati, da odpadeta oba ušesa. Iz tega sledi, kako potrebno bi bilo, da naše dobro ljudstvo kaj bere in se zanima za stvari, ki so potrebne pri umnem gospodarstvu. Seveda ako bo ljudstvo bralo samo „Domoljuba", v katerem ne najde nikdar nič poučljivega in nikdar druzega kakor zbad¬ ljivosti, potem ni čuda, če se v 20. stoletji v Notranjski zgodi kaj takega. Tla pri lesenih svinjakih. Lesene svinjake po¬ stavljamo pri nas navadno od tal. da so bolj suhi. V tem slučaju se nabira pod svinjaki obilno moče in blata. Mnogo gnojnice se nam na ta način pogubi. Okrog svinjakov leži v rahlih kupih suh gnoj, gnojnica se pa zaceja v tla in popolnoma izgublja za gospodarstvo. Tla pod lesenimi svinjaki tlakajmo, tako da se gnojnica lahko odteka in napelje v gnojno jamo. Tako dobimo tudi več gnoja, ki je za izboljšanje poljedelstva prvo 'in glavno sredstvo. Kako naj pošiljamo blago po železnici. Ni treba misliti, da je vseeno, če vemo kaj o železnici ali ne. Ravno tu plačamo mnogokrat prav drago svojo nevednost. Kako nam je tedaj ravnati, da ne trpimo škode? Pri pošiljatvah prevdarimo najprej, ali naj se vozi blago kot „brzovozno“, ali tovorno". Iz varčnosti je svetovati, da se odda vsaka reč kot „tovorno“ blago, le jestvine ali druge stvari, ki se rade pokvarijo — kakor gozdna in sadna drevesca — naj se oddajo brzovozno. Vendar pa pošiljajte prazno posodo za mleko vedno brzovozno, ker se plača zanjo izjemoma komaj pol brzovozne cene. Ta posoda mora imeti ime, ali pa vsaj začetne črke lastnika. Če je le mogoče, naj se napravi na vrče napis po dotični železniški postaji, kakor: „mlekarna Prestranek", „mlekarna Logatec" itd., ker se tako najlažje preskrbi, da se posoda ne zakasni, zamenja, ali pa celo izgubi. Iz tega vzroka mi ne ugaja znamenje: „mlekarna Cirknica", ali kaj podobnega. Če dobi v slučaju pomote ali zmešnjave na železnici du¬ najski kondukter takšen vrč v roke, si ne bo vedel pomagati, ker ne ve, kaj je Cirknica. toda vrče z na¬ pisom „Cirknica pri Rakeku", oddal bi brez dvoma na pravi postaji. Blaga ne smemo nikdar pripeljati na kolodvor, ne da bi preje doma spisali brzovoznega ali tovornega lista, ker je treba na železnici pisanje posebej plačati. Vozni list je velike važnosti — pogodbeno pismo je med nami in železnico. Treba ga je natančno iz¬ polniti v predpisanih vrsticah. Nikdo pa ne sme reči: „ Jaz ne znam tega". Treba je le brati predtisk in zna se. Letnik II. NOTRANJEC Stran 107. Začnimo z naslovom. Napiše se razločno ime in priimek prejemnika, postaja namembe mora biti zadnja beseda v naslovu. Pritikline »blagorodni 11 , ,.velecenjeni“ i. t. d. ne spadajo v vozno pismo, in naj je naslovljenec še tak gospod. Naslov naj se glasi n. pr.: G. Matija Bilc, trgovec ulica Belvedere 10. Trst. Vrstice s predtiskom: „Pot prevoza, ki bi se morda predlagala tarifi, ki jih je uporabljati 11 pustimo vedno prazne, da se ne zapiše kaka nerodnost. Nato se po¬ pišejo vrstice sredi lista na levi strani natanko po predtisku, n. pr.: Ponavadi se izpusti teža, kar je največja napaka. Pošiljatev se mora tehtati doma in teža zapisati v predpisano mesto. Železnica računa za tehtanje vsake pošiljatve pod 100 kg 10 h, nadalje pa od vsakih 100 kg po 4 h. Jeli treba tega? Tedaj tehtati moramo doma, če je to mogoče in sami zapisati težo v vozni list, da ni treba plačati tehtnine. Vrstico: „Izjavljena korist na izročbi v črkab“ pusti vedno prazno. Na desno zgoraj v prvo vrsto se zapiše „plačano“, ali s trgovskim izrazom „franko“, če plačamo voznino sami, ali pa „nakazano“ če plača naslovljenec. Sedaj se pošiljatelj podpiše koncem pisma. Pri tistih »naprej 11 (predplačilo o gotovini) vzame si železnica veliko provizijo. Da dobi n. pr. odpošiljatelj 20 h „naprej“, zaračuna si železnica 5 h. Če vam kdo tedaj pošilja, prepovejte mu, jemati si te »naprej 11 . Pa še nekaj. Čemu si vzame vsak pošiljatelj „recepis? ; ‘ Tudi ta stane 10 h. Se li mar boji, da mu železnica utaji pošiljatev? Tedaj proč z recepisom, ki je popolnoma nepotreben. Saj si lahko doma zapišete, kaj ste poslali, komu in kdaj. Drugi so že tako pa¬ metni, da si izrecno prepovejo dati si recepis in pri¬ hranijo tako vsakokrat groš. Železnica mora ravnotako paziti na blago ter je zanj odgovorna, če imate pre- jemno potrdilo ali pa ne. Da vidimo, kakšen dobiček je, če prav ravnamo pri pošiljatvi blaga po železnici, oglejmo si par računov. A pošlje iz Prestranka vrečo krompirja v Trst. Če mu tam narede vozni list in tam tehtajo in če zahteva povrhu še recepis, mora plačati 8 0 vinarjev, če pa spiše pismo sam, tehta doma in če si prepove dati recepis, plača od iste vreče le 50 vinarjev! Razloček, ne? Z enim samim voznim listom pošlje se lahko na istega prejemnika poljubno veliko reči različnega ple¬ mena, paziti je le na to, da se na voznem listu naznači teža vsake stvari posebej, sicer ravnamo sami sebi v škodo. Če pošlješ recimo eno leseno omaro in eno že¬ lezno ploščo, ne smeš mogoče obeh stvari zvezati in zapisati na pismo: 1 omara j f 1 omara 50 kg 1 železna plošča j * emve ® j p železna plošča 200 kg. V prvem slučaju bi plačal iz Prestranka v Trst K 2'60, v drugem pa le K 2■—. Predmet pošiljatve je natančno označiti. Ni tedaj dobro povedano: „ena omara 11 , temveč „en zabitek omara", ker stane vožnja v drugem slučaju manj kakor v prvem. Železnični tarif razločuje med živino za trgovino in med živino „za pleme 11 ali „za rejo 11 . Kdor hoče, da se mu računa po nižjem tarifu, mora priložiti voznemu listu »atest 11 , to je potrdilo, iz kterega je razvidno, da je to res „živina za pleme", in ime naslovljenca. Tudi če pošlješ po eno samo glavo živine, velja tu tarif. Pravico narediti take „ateste ; ‘ imajo okrajna glavarstva, mestni magistrati, c. kr. kmetijska družba v Ljubljani in drugi podobni inštituti. Ko dobiš obvestilo, da je došla zate pošiljatev, vzemi jo nemudoma domov, sicer ti zaračunajo sklada- rino. Za vsak komad brzovoznega blaga je treba plačati po 14'4 h na dan, od tovornega blaga pa po 3'6 h za vsakih 100 kg in na dan. Od vagona, ki stoji v postaji na naš račun, je treba plačati za vsako uro 40 h. Pri pošiljatvah v dežele Ogrske krone n. pr. v Reko se mora priložiti „statistično označilo 11 in stati¬ stično znamko za 10 h. Za cel vagon stane znamka 30 h. Statistično označilo — rumen list — kupiš na kolodvoru. 1 komad 1 h. Na njem se naznači pošiljatev. Treba je le brati predtisk, pa se razume, kako se napravi. Ne oddajajte nikdar nobene stvari kot prtljago (gepek), ker je to dvakrat tako drago, kakor brzovozno blago. Odpošljite svoje stvari kot tovorno blago nekaj dni prej, kakor odpotujete na svoje ime, restante; to stane 5-krat manj. Ako ni drugače, pošljite prtljago brzovozno z istim vlakom, kakor se peljete, tudi restante na svoje ime. Tukaj pa morate vedno vzeti recepis, da se žnjim izkažete v namenjeni postaji. Če pošlješ kaj v Trst sam nase, se glasi naslov: G. J. J. restante Trst. Prišedši v Trst se izkaži z recepisom in pre¬ vzameš blago. Izj ava! Jaz podpisani Josip Srebotnjak) posestnik v Predjami št. 35, okraj Postojna, sem bil svoječasno dolžan gosp. Antonu Degenghi-jU) lesnemu trgovcu v Ljubljani, na lesni trgovini vknjiženih 10.400 K, katere sem dne 23. svečana t. 1. po gospodu dr. Trillerju, odvetniku v Ljubljani, gori omenjeni tvrdki popol¬ noma in resnično izplačal. Toliko v pojasnilo! S spoštovanjem Josip Srebotnjak. Stran 108 . NOTRANJEC Letnik II. Oklic. C 10/6 1. Zoper Andreja Bizjak iz G-ornje Košane, kojega bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Postojni po Josipu Dovgan, trgovcu v Gornji Košani, tožba zaradi 160 K, 3 K 40 v in 60 K 86 v s p. Na podstavi tožbe določa se narok za ustno raz¬ pravo na dan 28. sušca 1906 dopoludne ob 9. uri v razpravni dvorani št. 5. V obrambo pravic toženčevih postavlja se skrb¬ nikom na čin gospod Gustav Omahen, c. kr. notar v Postojni. Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni zadevi na njegovo nevarnost in troške, dokler se ali ne zglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, oddelek II., dne 27. februarija 1906. V hiši gospe Helene Orešek n Postojni • zobozdravnik © iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 QQ ^ v* #■ „ v fr\\ & /V 0.SEVDL * ■%. % '4 % v % % izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Loterijske številke. Praga, 8. marca. 70 51 9 26 17 Trst, 8. marca ...... 27 72 68 15 77 Tržne cene v Ljubljani. Semena: Domača detelja od K 100'— do K 102 — Lucerna .» » 120'— » » 130— Laneno seme.» » 27-— » » 29' — Fižol: Rudeči ribniški Prepeličar Žito: Pšenica Rež . . Ječmen . Oves Ajda 24— 26— 18— 15— 16— 17— 14-60 25— 28— Kože : S O O IIVRN & sin v Ljubljani | ^ nt.'1'.i rado 17 ^ Pouk v šivanju iu vezenju pisalnih Strojev, ua stroje brezplačen. Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev, voznih koles iSSi»WiWMiMMKJWS^iR;2«5iKiS5ff5WSi»5S5SHiSSKiff5iKiS5SRiSSSS»iS5iS5MM»f5»SSiKfflS55iSSiS5SSi a a a o a a a a S etoiraJLcsi jp Prejel sem ravnokar sveža pristna poljedelska in vrtna semena za prihodnjo pomlad. Pri meni se dobi po zmernih cenah dobro kaljivo seme: domače, (rdeče] detelje, lucerne ali večne detelje in raznih trav, kakor n. pr. francoske in italijanske travulje, mačjega repa itd., posebno priporočam — seme izredno debele e s e .—_ in sicer: podolgate, rumene ekendorferske, ploščate rumene oteerndorfske, in dolge rudeče mamut. Imam v zalogi tudi seme domačega korenja, repe in zelja ter raznovrstna vrtna in cvetšjična semena. ANTON DITRSCH, trgovec v Postojni. e z< z< Notranjska posojilnica v Postojni I registrovana zadruga z omejenim poroštvom jo posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 4 1|2 °|o | brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Cj . . Daje posojila po G °| 0 — - ■ -— —— G na osobni kredit ali proti vknjižbi. ly Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi ob druzih delavnikih. (h Letnik II. NOTRANJEC Stran 109. Zahtevajte cenike zastonj — -- - in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. —4-4*— ■ Ul»ap :.—- in trgovec zlatnine in sreberninei delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. S cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wi!helm II.", „Kronprinz Wilhelm", „Kaiser Wihe!m der Grosse". PrBiiomapsha vožnje trejo soma S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. POZOR! BERITE! Najcenejša in najhifrejša vožnja v škcrilio je s parniki Jeveronemškp Lloyda“ iz IREMNi) v HEH-VOBK Notranjci, berite, širite in naročajte = „Notranjca“! == 4 Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3'— za osebo. ^YVYYYYYYYYYrVYY Zarezano strešno opeki (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Heral 3eloušeh = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). IMS ŠEBE1 ===== v Postojni. — Akcidenčna tiskarna. ■ : Knjigoveznica. - Fotograf ični atelije. M KI KI Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale .dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Strun iiu. M O T JtiAJM J E (J Letnik II. LJUBLJANA JOSIP KORDIN LJUBLJANA Piped Škofijo 3 Pmed Škofijo 3 pripoča © svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen © kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh k uhin jskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. “^1 Ringschiff- stroj za krojače, še malo rabljen, se proda za nizko ceno. Kje? pove upravništvo „Notranjca“. Stavbišče v Postojni, Sežani ali Nabrežini želim kupiti. Ponudbe s ceno na upravništvo „Notranjea“ pod „Sezona 906“. Učenec poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom V. Šket v Ilirski Bistrici. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in poštenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na. J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. ® • Službo • • kot čuvaj ali občinski sluga želim takoj nastopiti. Kot tak sem služil že več let. Več se poizve pri upravništvu „No- tranjca" v Ljubljani. Izvrstno naravno brinjevo olje, pristni brinjevec in slivovko ima naprodaj in pošilja na zahtevo vzorce Štefan Pivk, Predgriže, p. Črnivrh nad Idrijo. Divje kostanje, lepo krepko drevje za drevorede ima po ceni naprodaj Trško oskrbništvo v Postojni. l/reče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Izvrsten sirar z večletno prakso išče službe. Več pove upravništvo „Notranjca“. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Moške obleke in uniforme izgotavlja Josip Jurca, krojaški mojster v Postojni, na Jamski cesti št. 243. — Solidno delo in zmerne cene. Učenec za večjo trgovino v Postojni se sprejme z začetkom aprila. Kje, pove upravništvo „Notranjca“. Stanovanje v Postojni, št. 139, obstoječe iz dveh sob, kuhinje itd. se odda s 1. majem v najem. N apravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh Del-Linz, načelnik. Hrastova debla od 25 cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan Marcu v Novakovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Izvrsten sir prve, druge in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Kašelj ® Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam do¬ kazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Več sto visokodebelnih sadnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. Korenjevo seme domači pridelek, se dobi pri posestniku h. št. 56 v Postojni. m 15 8 U © , Pivovarna„G. /\UEP-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo _ v prid družbe sv. Cirila in Metoda. £6 Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). ’ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk .1. Blasnika naslednikov v Liubljani.