ZVONČEK                                                                                          XXVIII—7
ANDREJ RAPE:
Adamov sin.
Basen z Jutrovega. (Dalje.)
iFV^1* kfk^- ev se Je *eJ izJav^ konja čudom čudil in je dejal: »Ne
^¦^^^^¦^i'    govori takih besed, zakaj v sramoto so ti, ki si ve*
^^K/^^fvfe    lik in krepak! Kako je to mogoče, da se bojiš sina
'''/Vm^^I'!^1    Adamavega   ob vsej svoji velikosti in hitrosti nog?
y^l"^?)H™Jh     Poglej   mene!   Vkljub   svoji   manjši   postavi   sem
tšyftLr^^'>     skleiiil, da se   sam  postavim v bran sinu  Adamo*
*L-*fi"*^ %     4 vemu. Napadem ga in bom jedel njegovo meso. To
ubogo raco hočem oprostiti strahu, da bo mogla v miru živeti v svo*
jem domu. Ker pa si prišel sem, si mi s svojim pripovedovainjem ranil
srce. Skoro bi me bil odvmil od mojega sklepa, ko sem čul, da ti je bil
vkljub tvoji velikosti in jaikosti sin Adamov ko® ter se ni bal tvoje vis
šine in debeline, četudi bi ga bil lahko z eniin udarcem kopita pobil
do smrti in bi ti ne bil mogel več storiti nič žalega.«
Tem besedam leva se je konj smejal in. je odvrnil1: ,Še veliko, veliko je premajhna moja sila, da bi obvladal sina Adamovega! Ne daj se prekaniti z mojo visokostjo in z mojo debelino. Adamov sin napravi v svoji prekanjenosti zame nekaj, kar imenuje zanko. Okolo nog mi naveže vTvi in me obesi za glavo na kol. Tako zvezan moram stati in ne morem niti sedeti niti ležati. Ako se sinu Adamovemu potem zljubi, da me zajaha, si naveže na noge neko preklicano železno stvar, kar imemije ostroge, mi položi na hrbet stvar, ki ji pravi sedlo, in ga pritrdi z dvema jermenoma za prednjima nogama. V gobec mi dene železne brzde, na te pa priveže jermena, ki jih nazivlje vojke. Nato sede name. Ko je v sedlu, vzame v roke vojke in me z njimi vodi, z nogo pa zbada z ostrogami do krvi. Pa si pomagaj, če si moreš! Ne povprašuj torej, knez in sin sultanov, koliko gorja moram pre« trpeti pred Adamovim sinom. In ko se postaram ter postanem medel in trhel, ko ne morem več tekati, še ni konec gorja. Proda me mlinarju. Temo moram noč in dan vrteti mlin, da se mi vse obrača v gkvi. Ko doslužim tu, me dobi konjač, ki mi prereže grlo, dene iz kože in odtrga rep, ki ga proda sitarju, mojo mast pa raztopi za lojeve sveče.'
Ko je lev čul konja tako pripovedovati, je narastel njegov gnev in zarjul je: ,Kdaj si zapustil sina Adamovega?'
,Opoldne,' je odvrnil konj, ,in na sledu mi je že.' Še med pogovorom smo vnovič zagledali v dalji dvigujoči se prah. Ko se je razkadil, smo pod njim videli bežečo kamelo. Vsa zapre^ paščena je hitela in bila zemljo s kopiti. Ni se ustavila prej, dokler ni stala pred nami.
162
_----------------_J
Ko jo je mladi lev ugledal in videl njeno velikost in gibčnost, je         ^M
mislil, da je to Adamov sin. Že je hotel skočiti nanjo, pa sem mu še        ^M
pravočasno dejala, je pripovedovala raca: ,O, knez,  to ni Adamov        ^M
sin! Kamela je, in zdi se mi, da tudi ona beži pred njim.'                            ^M
V tem je kamela pristopila k levu in ga je pozdravila. Odvrnil        ^H
ji je pozdrav in je dejal: ,Kaj te vodi semkaj?'            .                                 ^M
,Bežim pred sinom Adamoviin,' &e je glasil odgovor.                           .'^M
,Kako neki je to mogoče, ko si vendar tako gibčna, jaka in velika?'         ^f
je vprašal lev. ,Z enim samim sunkom noge bi ga lahko umorila.'                ^f
,O, sin sultanov,' je pričela kamela, ,vedi, da pozna sin Adamov        '^fl
zvijače in prevare, ki se jim nihče ne more ustavljati. Nihče ga ne         ^f
premaga razen smrti. Skozi nosnice mi potegne vrv iz kozje dlake,         ^M
to imenuje nosni obroč. PTeko glave mi vrže nekaj, čemur pravi oglavnik. Nato pa me odda najmanjšernu od svojih otrok in ta me vodi z nosnim obročem z lahkoto kakor in kamor mu drago ne glede na mojo velikost in silo. Nato mi nalože najtežja bremena in potujejo z menoj daleč na okrog. Noč in dan sem na težkem delu. Ko se po= staram in nisem več zmožna za delo, me gospodar najčešče ne obdrži pri sebi. PToda me živoderu, ki mi prereže vrat, proda strojarjem mojo lcožo, meso pa kuharjem. Ne povprašuj torej o bedi in trpljenju in žalosti, ki jih moram pretrpeti od sina Adamovega.4
,Kdaj si zapustila sina Adamovega?' je vprašal lev.
,Ob solnčnem zahodu,' je potožila kamela. ,Ako sedaj pride na pašnik in me ne najde, me bo iskal. Dovoli mi torej, da odidem, sin sultanov, da mu ubežim v stepo in puščavo, zakaj gotovo je že za menoj!'
163
ZVONČEK                                                                                          XXV111—7
.Počakaj še malo!' je odvrnil lev, ,da boš videla, kako ga bom raztrgal in ti dal jesti njegovo meso, sam pa zmeljem njegove kosti in iriu izpijem kri, da ne ostane od njega ničesar.'
,Kraljevi sin, zate se bojim sina Adamovega,' je tarnala kamela,. ,zakaj prekanjen je in zaknknjen, da nikoli tega.' In še je dostavila:.
,Če se v deželo kam tiran naseli,
za Ijudstvo je rešitev le, oe se izseli!'
Ko je kamela tako govorila, glej, tedaj se je dvignil v dalji nov oblak prahu. Ko se je razpršil, smo zagledali pod njim starega moža, majhnega po telesu in sploh neznatnega. Na ramah je imel vrečo z orodjem tesarja, na glavi pa je nosil drevesno vejo in osem desak. V hitrem koraku se je bližal in vodil za seboj svojo malo deco. Prav pred levoon se je ustavH.
Ko sem ga ugledala, sestra, tedaj sem strahu omedlela. Mladi lev pa je vstal in mu stopil nasproti. Ljubezriivo se mu je tesar nasmehs ljal ter ga priliznjeiio in vljudno nagovoril: »O, kralj, ki preganjaš zlo, gospodar dolge roke, Bog blagoslovi tvoj večer in tvoje prizadevanje;. pomnoži naj tvoj junaški pogum in te še krepi! Varuj me, ti varuh za* tirancev in slabotnih, pred njim, ki me preganja s svojo zlobo, mi od*-ganja spanje ter naipaja srce s skrbjo, strahom in trepetom. Razen tebe, gospodar, ne najdem zavetniika!« Tako je tesar jckal, vzdihoval in tožil. Ko je lev čul njegov jok in stok ter videl njegovo drobčkeno pastavico in slabotnost, je dejal velikodušno: »Pomagati ti hočem in-varovati te njega, ki se ga bojiš. Kdo si in kdo ti je storil krivico, kdo si, žival divja, kakršne v svojem življenju nisem videl in ki ji po po* stavi in zgovornosti ni para? Česa ti manjka?«
iČlovelk je odvrnil: »Gospodar divjih živali, tesar sem! Oni pa, ki me preganja in ki mi je storil krivico, je sin Adamov. Za menoj gre in bo ob jutranjem svitu gotovo že pri tebi.«
Ko je lev čul te besede, se mu je stemnilo pred očmi. Od jeze je sopihal in rjovel, da se je treslo oizračje. V njegovih očeh se je kresal divji ogenj! Dejal je: »Tako mi Vsemogočnega, vso noč hočem bedeti in ne vrnem se domov k očetu, dokler ne dosežem tega, kar ?em skle« nil! Okrenil se je nato k tesarju in miu dejal: »Resnično, vidirpL, da imiaš krateik korak. Ne bi te rad žalil, zakaj velikodušen sem, kakor si ti zgovoren. Vendar mislim, da z drugimi divjimi žirvalmi ne boš mogel enako hitro stopati. Povej mi torej, kam hočeš iti?«
In tesar: »Vedii, sultan, da potujem k vezirju tvojega očeta, k risu. Ko je namreč čul, da je prišel v to deželo sin Adamov, se je zbal zase-pa mi je poslal kot poslanca neko divjo žival z naročilom, naj napravim   • zanj hišo, kjer bi mogel stanovati in ki bi   ga varovala tako, da bi se-inu ne mogel približati nihče   od njegovih  sovražnikov in nihče   od. Adamovih sinov. Vzel sem torej te deske in sem na potu k njemu.«
164
r
XXVIII—7                                                                                     .     ZVONČEK
Ko je mladi lev čul te besde, je v srcu zavidal risa, očetovega ve* zirja, ki bo imel tako lep in varen doin, pa je dejal tesarju: »Tako mi življenja mojega, nič ti ne pomaga, tesar! Meni moraš najprvo stesati tako hišo iz teh desak, šele nato boš tesal hišo risu!«
Tesar je odvrnil: »O, sultan, ničesar ti ne morem narediti prej, preden ne stešem hiše risiu, kakor to zahteva njegov sel. Ko izvršim to delo, se VTtnem k tebi in ti stešem hišo močno kot trdnjavo, ki te bo varovala pred vsemi sovražniki.«
(Konec.)