PROSVETA
vsak	rasi
wtsnik u v,
Umiitmki in upravniSkl prostori: ftftl tt. LowodaW Avs.
Office of Publioationi MI7 South LawndaU Avs. Tslophont, Rockw«U 4i>04
Holidajrs.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEAR XXV,
ŠTEV,—NUMBER 266
Subscrtption »6.00
Chicago, 111., četrtek, 10. novembri (Nov. 10), 1932
lllllK»»
Evropske kolonije so čakale
Ta članek je bil spisan na volilni dan, v momentih, ko so milijoni v Združenih državah čakali v največji napetosti večera—rezultata največjega volilnega boja v zgodovini Amerike.
Baž dan pred volitvami Je prlžla na našo mizo številka etarokrajskega dnevnika In v njej članek o pomenu ameriških volitev. Evropske vesti o ameriški volilni kampaajl prikajaje redno le tri mesece. Iz vseh dežel, zlasti pe la Anglije, Francije in Italije; glasove iz teh glavnih centrov navadno spremljajo glaski v enakem topu iz manjših dežel, ki morajo tako plesati kakor prve tri žvižgajo. .	;
Ia vseh teh poročil in člankov je dihalo ie-redno zanimanje za ameriške volitve. Vae so zabeležili, celo rezultate poizkuenjh glasovanj in vačje odlomke govorov obeh kapitalističnih kandidatov. Koz ume se, da volilna pajacada sama ne U bila vredna tolike pozornosti; saj imajo dovolj volUeih cirkusov v Evropi. Nemčija js letos volila vsake kvatre in baš zadnjo nedeljo je volilo že tretji parlament v tem lotu, ali za Evropo je to aunjšega pomena kot pa ao predsedniška volitve v Združenih dnšavah.
Zakaj In koliko so ameriške volitve važne ga I Evropo, je povedano v članku starokrajskega lista. Tam je rešeno:
"Pri vsem tem pa ai glavno, kdo bo zmagal v velikem boju, ki se vsako prestopno loto v novembru odigrava v Zed i njenih državah. Važnejše jo, da bi bile volitve že skoraj pri kraju, da bi minula dobo nejasnosti in koleba-nja, ki ovira Ameriko pri sodelovanju na naj: važnejših odločitvah svetovnega Interesa. Predi vsem ao ta vojni dolgovi, ki jih je Hoover s svojim moratorijem odpoljal na slepi tir. Evrope se ne mora ganiti, ako niso prej urejoal dolgovi, izhajajoči iz svetovns vojne. Lezaaeka ureditev reparacijskega problema oetaju jalovo delo. dokler ae v enakem smislu no rešijo med-zaveznlškl dolgovi Amerike. Hoover jo a svojim enoletnim moratorijem za nemške reparacije rešil vprašanje la nn pol, ko je pustil odprto vprašanje amerlškik-terjatev v Evropi, In odlog, dovoljen Nemčiji, nima prav aikshags smisla, ako v tam pogledu n« bo nadaljnjih korakov tako gloda laveaalških dolgov Ameriki kakor glede aiedaaveaniikih obveznosti na evropskih tleh."	|
Trt je oanovai ton vaeh evropskih glaaov (Rusija nI ukJjučena), predvsem lz zavezniških detel, v teh mesecih ameriške volilne kampanje. Onkraj morja je vee napeto, vse gospodarsko življenje je v glavnim aujapendirano. nejasnost In kolsbanje—vae mora čaaatl na fald ameriških volitev.
To Je alika povojne Evrope! Povojna Evropa Je finsnčao in ekonomako dvojno kolonij^na. Prvič ao tam kolonije evropskih velesil ln drugič so velesile sama kolonije ameriškega fele-kanltala!
Velesila Je dežela, ki je močna v orožju na suhim in morju. V to predvojno klasifikacijo evropske civilizacije spadajo danea tri evropeke dežele: Anglija, Francija In Italija. Okoli tehv ao grupirane razne manjše deželo, ki so odvlane od njih kapitala in oroftja; z drugimi besedami —ki so zadolžene do gria pri prvih treh. Ta zavezniške kolonije morajo tako pleaatl kakor prve žvižgajo. Obenem ao to kolonije z velesilami vred zadolžene v Ameriki ln vae ekupaj —velike in male kolonije--plešejo tako kot gode Wall etrset. Vso kolonije v Evropi dolgu, jejo Ameriki okrog enajst milijard dolarjev v zlato.
Odtod harmonična melodija vseh kolonij: . . . "Ni važno, kdo bo imagul. , . važnejie Je, da bi bile volitve ia pri kroju ... da bl minula doba nrjeenesti in kola banj s ... kajti lesa astra ureditev reparaeijekegg problema ostaja Jalove delo. dokler ae ne reši vprašanje evropskih dolgov Ameriki . . ,H
Kolonije niso nič pomislile, kaj prid«>. ko oa drvele po zlito v Ameriko in zasiavfls svoje prvorojenstvo. Niti danes niš as pomislijo, a čim naj smsriško ljudstvo nadomesti onik enajst milijard, is jih "ienks" Kvropi Kolo-nije ee tudi ne zmenijo, ds bi ns redile ved no svojem kontinentu In v puMeal sni jI postavil* pošteno<podlago svoji ekonomski soodvisnosti.
Kaka »kodo. da aavsdno smsriikn delavstvo še nima odločilne beesde pri tej stvari! Zavedno smsriško delavstvo js as brisanje vojnih pa. soji), ampak le pod pogojem, da koloaU* v Evropi. v « like ia
f rt a jo ovoje vgjpp » »J>-u in in rde je program pspnlasga reaoto-
tssje. Nato pa mošnjo koncentrirati vas svoje sile za reallzlranje svoje ek< (»omake unija
Tema M i koejem roga, taka tema, da bl> iphfci a gnojnimi vilami kidal, fte£» Jei>l»e gosta. Puf, puf! Vlak je težko sopihal. Voalll §m ss precej u-dobno — v odprtih vagonih. Raagled po ofcoljd ob zoH je bil krasen. l.cpa jolja to Jirljesue hiše so se vratne feugu ta dru-
Cm, Tovaiiš ml ie pri \yo vedo val, oe m«t Je aanja$. da Jo sedul I pred svojo hišo v Cellfornijl na verandi la vlnee alta1! Pa ae Je anaial v "bakakarT! Farme ao oživele Videti je bil > ilvlno in farmske delavce. Na* vodje si je založtl člk tobak , ln auiko pljunil. Menil Je, da far/uerji aa vldajo burno, kar nič ae delajo, a ae vade, fta Jo loga kriv krivi-
PeljaH asm se sketf tare
dll smo med potjo kJcftaU m karkoli. Umivali amo so v jeek* ln iilifcl, v kolovozih In npa lak SkrlvaM amo ae pe grmovju m Ji ograjami, da amo aM roki pravloe. Ma vlakih smo ae skrili med istne predmete, med ia ro In laa. Tu pa tam mm aa I brali d^M ra hrano, de se* al "duis privsaair. l >«•»>•'ehorakl vodja soju je ostavil «* v Onrr Ju. luJ . uko da ava sena a tovarišem r.adaljevala pot Sveto val na.na ja, da anibetfše stori Ivs, če kupiva listke do Chloaga
Količin
ČETRTEK, 10

p« so zgorele
LOV NA IJOVCA!
^reče- Nad 77 stara A-
MedH-aiz	»
„ u napotila s samokolnie© na
h -ii\in,k°n!ro r^rs
^/»rala progo. Teoaj je
^Hplljal ^danski o«bni Uk it Beltincev, ki ga pa atv-! „ videla »iti nI slikala ai?-
iov strojevodij.
, i„ -.upala proti proti --^ja Je A«WvUk ustavo
viti. ^ m"	in-t
trac-nioc ter jo vk*la lei ,,, m(»lrov s seboj po WW> e je potem vlak uatavD, j* bn ^ilizvluka na pomrf Poteg-ili ho jo izpod vlaka. Bitam« ** zavestna in v zadnji pihlja-h lt r kmalu zatem umrla. JUne-!a ;, smrtno poškodbo na glavi, p! ostalem telesu pa J* bHa sko-[I brez ran. Udarec lokomotive jo je ubil. I
nhni ori Poljčsaah.—V Ga-berniku sonašll v pondeljek 17. okt. na travniku t* dotnačto ka-pelo ubitega 28-let»ega Josipa
Si. domaSe .Poidkovega Pe-pita. Imel j« oreklano glavo in
Novo mesto. Za Dolenjsko je bife zadnja leta strašna reklama i» je U tudi privabila mnogo izletnikov, ki utegnejo ostati zvesti DolenjakL In Novo mesto je metropola. Zato je operater tudi tu nagovarjal razne trgovce in gospodične, naj plačajo neznatne stroške, da pride s svojim aparatom za zvočni film snemat Novo mesto in posamezne ljudi in Me. Tujski promet bo gotovo dvignfi, če spozna-ljudje v zvočnem filmu lepo-dolenjskega glavnega mesta. In nabral je tudi tU krtih 606 Din. Potem je šel v novomeško okolico in tudi tu dobil nekaj stotakov. In potem je Itginil.
V Ljubljana pa ao ga prijeli. Kar sredi trga je gruč* ljudi obdala mladega fotografa Simon «ča, ki je bB nekaj časa v službi pri fotografu Befttru, ter ga začela ~
■	u—V celjski
Westnovi tovarni je bil sapoalen delavec Anten Be*e, star komaj 24 let. a ves ie strt ed tuberkuloze. Zaradi te neozdravljive koleni in prepričanja* in taka po daljšam aH liranju umri, je efcapal I I jen jem. Dne 18. sept~ ee je na svojem stanovanju ustrelil. Preden je dospel reševal«! avto s samomorilcem do beleiee, ja ta ie podlag«! podkodbi.
bil ve« oblit s krvjo, napadel in zakaj ga je mano in je ljudem nerazumljivo Ubijalec ga je najbrž pričaj
kal v zasedi ter ga od zadaj napadel s sekiro in pobil na tla. Ko BO zjutraj našli Kita, je bdi še živ, s nezavesten in je kmalu po prenosu na dom umrl, ne da bi »e bil poprej zavedel, edini sin, zakaj dva bra padla v vojni. Udarec ie za starše tem hujši.	.
Umrli so: V Ljubljani gostil- #____________
ničar na Dunajski cesti Kart sko poslopje posestnika Kačič, star 70 let, v ljubljanski
začela izpraševati, kako kaj film napreduje. Približal se je tudi poHeaj in Simončiča aretiral. Ta
aretiral. Ta ičuje pa in za-
priznava dejanje, ne s tem. da je služka le več
V Mladinskem tistez* oktober se je pripetila nsUiiba napaka. Pesnil "Koroškim fantom," "Ispra&evalnica" fn "Tri pure" ao otiiačene z začetnioa-ma M. X., kar ni pravilno. Zadnji dve pesmi sta narodni in sta vzeti is zbirk narodnih pesmi slovenskih. (M. K. nam js je poslal samo v objavo.) Pesem "Koroškim fantom" pa je spisal To-
? .
bolnici Katarina Gogala in Jo-iefa Rometova is Hrastnika f stara 49 let, v ptujaki bolnici 28-
^ letna Viljemino Braunsteinovs i it Krčevine, v celjski bolnici 41
letna Terezija Vičičeva.
Huda neereča.—Pri Sv. Mag Meni v občini Sv. PSVel p [ Preboldu je 47-letna posestnica Jožefa Dolinšek tako nesrečno padla z lestve na dvorišču, da si je zlomila hrbtenico. Pnepeljali »o jo v celjsko bolnico, kjer bo |K>žkodbi najbrž podlegla
Za nos je vlekel moftčane
V Kranju in Novem mestu so; doživele razne gospodične in go-*P<' i »a tudi trgovci In obrtniki veliko blamažo. NasedH so nekemu filmskemu sleparju, ki se gi te dni prijeli.
Zagrebška tvrdka Svetloton je filmala Ljubljano sa svočni film. Seveda se je našlo v Ljubljani polno gospodičen in gospa, L ki »o na vsak način hotele biti filmane. To je vendar nekaj sodobnega, biti slikan sa film, ia to celo za zvočni film. Veliko je I bilo njih navdušenje. To pa je »pravilo nekega brezposelnegs fotografskega pomočnika na i-menitno misel. Odpeljal se js v Kranj, kjer se je izdajal za nekdanjega igralca nemške filmske produkcije UFA, ki pa je zdaj prišel v službo k jugoslovanskim filmskim i>odjetjem. Prišel je v Kranj, da se poslovno domeni s trgovci in drugimi ijadaai, Id bi bili radi filmirani In bi zaradi reklame dali radi filmati tudi tvoje poslovne lokale. Pri fotografiranju Ljubljane sa svočni film je ostalo okrog 990 »etrov f'lma neporabljenega. Tega bojo zdaj porabili s posnetki is 'Kranja. .Seveda so ga kraajsk* *'>Kpodi<-ne lepo sprejemale, se Prii)oročale, da bodo ja pri-na filmsko platno. Galantni operater je seveda obljubljal, aht«\al pa majhne predujme za »trtfke. Seveda se mu rade ple-1'otem se je obrnil tudi do »»lovcev in obrtnikov, čeft, da H* film« in tudi njihove t, če hočejo. To da je naj-J»»^nejia reklama, ker pojde wm po vae j Sloveniji in vaej J^vi. Mnogi so s radostjo na-J*11' t< m vabam ter
"»Kale« ratrr
ne Gaspari, kar smo zvedeli šele zdaj. Vse te tri mladinske pesmi je ugtasbil za mladinske zbore FJmfl Adamič.
Uralu zažgal
Na severufcm koncu Metlike je 17. sept. (ajporelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Obermena. Naglo so dospeli gasilci ia Ro&alnic ia domačega mesta, ki jim je uspelo pnšdvsem omejiti požar. Škode pa je za Obermano precej: pogorel je stsri hlev s svinjski in pod
kjtto. Zgorela je vsa krma in r, praft& ia edino kravo
g- vse žito ri **ro»tfc
Kako je nista! ogenj? Bil js vsekakor podtaknjen in kmslu so aretirali požigalca v osebi po-
PKOaVETJ
tliillt I ivoh«
2e 50 let imamo telefon in tehnika je med tem rfilno nspre-
počno neksteri posland, ns vemo. Tsda v uradnih poročilih 9 iaj**u zasedania skupščine beremo: "Nato je stodie še poročilo imunitetnega odbona • is-rpijtvi eekabeHek naroduih poslancev sodišč*. Odbor je tabte-vi deloma ugadii, deloma jo p zavrnil, kar js akutna odobrila." Samo toliko beremo v listih. Kdo so ti poskusi in ksko so se nregreiiti zoper paragrafe, ni jsvždsti znano. Foteto takem se najdejo tudi v skupščini ljudje, ki spadajo v zapor?
Avto ga je povucIL—-V ftogez-nicl je pred tednom dni tovorni avto povozil posestnika Martina Kurent* i« Cernfce. Teško poškodovanega in nena vest nega sa prepeljali v »dravniško nego. I^žal j* skoro teften dni V nezavesti In umrl.
to tako dovala, ali dejstvo ie. da mora-krajšem j<> telefonialke. kolikor jih ni še nad šiv- izpodrinil avtomat v telefonskih centi jati s«tm< } katerimi
i| I (L I
samo samoglasnik t . naatik pa odpove. 2 ai ie pri kon.pl!
Ucasb
ArhisokiNci zakladi puMnve OoW
M|ad1 švedski arheolog dr. Folke Bergman, član notranjske ekspedicije dr. Svena " je fte na elrspedieiji U
nrnala tU a ■ 11 ■ ■■ i> )«Mi
pronnvn i luiinnvinvnnt —w —
mi iz kamene dobe v NotNmji Aziji. Njegova zbirka je takrat oteetela 16^000 predmetov.
V zadnjih dvSh letih se jf prvotno osredotočil na iskanj* o-stankov in ksmene dobe ob reki Ktsih gol. Tedaj pa je v Boro tserrbu naletel na zgodovinske najdbe, ki eo ga spmile ns di*u-fi^. Skoraj neverjetno je, ka-ko je iz pustih step pufteve Gobi in njenih slabo ohranjenih razvalin pričaral na dan 2Q06-lettao sgodovino Kitajske in njene obramba naaproti barbss Našel je tU tUdI preko rokop
začeli cele
p jevati in snatiti
i p izbiral predujme. ■ i*? baje okrog 1600 Din— 7 naibrt je dobil še več, le J '*ko<iovanci is aramu ae ma-flaj prijavKi vsot, ki se ^ Hh plačali.
dne pa je U operster »t Kranj« in ss napotil v
šesto ikoy efa brats francsOber-nums. Ta je namreč sovražil brata Antona, W j* lini po smrti matere Ane Obe rman podedoval posestvo, d očim je bila ostalim otrokom zapisana dota, Uko bratu Francu, ki je tivel na do-
_ sestri Karli«* in bratu 4o-
žftu, ki je čevljar v mestu, sts-nuje ia hrani ps še doma. Mladi posestnik Anton ps je moral lani k mornarici odslužit vojaški rok, vodstvo posestva pa je prepustil eestri Karlini. Ker ni Ml. z njo zadovoljen, je naprosil teto Marijo Oberman ia Drašič, da je šla na njegov grant ter vodila posle. Franc se je za nekaj časa odstranil z doms in je šel s sestro Ksrlino, ki se je poročila, kmalu pa se je vrnil in teta ga je rade volje sprejele v hišo. Toda France je ssčel z rasnimi stvarmi razpolagati kot bi bfl gospodar, kar teti- ni bil* všeč. Tako je uaičevsl, kar sts t delom dosegls tets ih brat Jože, ti je kljub zaposlenosti v mesto pomagal tudi doma. Zaradi tega sta pogosto zmerjala Franca, ki pa je spet odšel od hiše k sestri ter grozil, da bo vse zsžgsl. In ko je zdsj res zsgorelo gospodarsko poslopje, se oeomUi tskoj njega požiga. Aretirali so rs Frsnc js prijtnal ter Udal tudi, da je meseca maja zažgal podrti Zalokarjev keucdec. Posestnik Anton Obermsn se bo v nekaj dneh vrnil od vojakov domov, našel bo pogoHšče In brata v ss poru.
Umrti s*: V Ljubljani upokojeni poštni kontrolor Josip Gruden, Sar 68 let, Bel**
____atars 82 let. v Mengšu tlj*»
njihove gfnriju Marinšek, v l^rmM® ' Kamiia Boehm. pri Slovenski Bistrici upokojeni nadučiUlj I-van Miku^ gospa Vanda Bever-jm rojena Menclnova. stara ke-Mtf 9? i*t v Mariboru dijak iTTglaigmljT ^ letuJ EdoPup-▼ brsvljah Lhiblianl §•-
Skib centralah, smerom ponav->čene Številke, to spoj, ksr se Uhko smatra kot dokaz, da mi-rofou ne prenaša vemo glasov, _ ame irtu jih ipupali. V govo-, ru preuaša mikrofon zanesljivo , pri konao-Zaradi tega kompliciranih besedah pomsgati % zlogovanjem črkovanjem,, jim katerega se vefcjo snane besed«>
Pri vsakem Kpnosu po telefo-nu se nekaj delnih zvokov izgu-bi, kar lahko napravi govorico neragsmMivo, gla.sbo pa nena-mvno. Za raadelMev delnfh tonov, ki tvorijo t*ko svani zvočni opek trum, ao znanost ie dolgo aaniena ki jih skuAa analizi-xntl. Sprva ao ss delni toai vsaj karatftntivno prouifievali s pomočjo tako »vanib foaonatorjev ln ponMinib interferenčnih tonov.
ICvnUtatfvna aUka gissov se na Sa načfc ni d*la doseči. Poznajo nastale *v*uiitathrn« metodo temelje vse ns regiotri-ranju krivulje »točnega nihanja, ki ss da patom po Fourier-jevi analizi ršvfsviti na posa-_	tone. Za registrira-
nje zvočne krivulje so ss spočet-k« uporabljal* mehanične priprava, sostoječs v glavnem h rane in arcaia. Najboljša priprava aa raziskovanje
tovora ia avokov nekaterih glasbil Je bil dr. lOOerjev 'fono-r. To h bil prejemnik na
___s delo vrsto reseusn-
dnib točk. ki a* as prknerjsje s glasnih orgelskih plščah. Občutljivost ts Aparature je segla do nekako 4000 Herfoov (traHJfcjev na aekun-do).
Zdaj so upOrnhljajo sa anaH-as s vekov lxkl jttApo samo slsk-' — - m mikrofoni, oja-mm
čevalci in oacilografi. s katerimi se dado ri sat i neprimerno natančnejše zvočne krivulje, kakor z mehaničnimi pripomočki.
Snemanje avočnth slik po os-cilografski metodi je zelo tstpv-mo in če gre za večje Atevilo glasbenih instrumentov, praktične sploh nemogoče. Prav uko ee na ta način ne dado študirati ao-harmontčni svočni peiavi, kakor šumenje, ropot ln »lično. Prav lepe pa se na oacilografu peka šejo kot krivulje enostavni človeški glasovi ia preprosti toni nekaterih glasbenih inatrufcen-tov.
S tako .tesno omejenim aasii-siranjem se znsnost seveda more zadovoljiti in zaradi so bili zadnji čas sestav različni enostavni postopki sa sm-manje celih zvočnih spektrov, to je skupine delnih tonov, ki sestavljajo ta sli osrt gtae v njegovi čisto svojstveni višini in barvitosti. Kakor se da poiskati od bele in vsake barvne svetlobe snačilni barvni spektrum, to .j trak, sesUvljsn iz pcssj&es-nih prog člstobarvnih svetlob, ki sestsvljsjo raziskovano luč. tako ae da po teh metodah mjti tudi od vsakega tona zvočni spektrum. To je akupina v različnih medsebojnih raadtljah stoječih črtk, ki kažejo po razU-čni dolžini raillčno j*kost ie*t*v. Ijajočihi tonov, po legi (ali ao bolj na desni ali bolj na levi) pa njih višino, alt t drugimi besedami: število tresljajev na se-kundo. Ta analiza ae vrši popolnoma avtomatično a pomočjo s-lektrlke ln fotografije ln so do-bljenl rezultati rssmeroma te lo točni. Največ se bsvljo s nalilo zvokov v berlinskem Institutu Heinrlchs Hertza sa raal-skovanje nttianja. Tu so bili tudi deloma izumljeni opisani atrlmi postopki. Kakor rečefto, se zdaj ne raziskujejo več sami zvoki, to se pravi zračno valovanje, msrveč električno nihanje, ki gs povzročajo v mikrofonu.
Zanimivi so neksteri isslod glede zvočnih posebnosti posa-mesnih glasbenih instrumentov.
Tako se n. pr. vidi. da imajo vsa brenkala, godala in pihala poleg nsjniijegs sli osnovnega tone semo šr harmonične višje tone. tske. ki Imajo sa cele mnogokratnike več tresljajev kakor osnovni ton. 2a klavir kašejo apektri. da ns poleg harmoničnih višjih toaov sllšjjo tudi še neharmoničn^ Ti isvirsje od «• darca kladveča. ker ae takrat atrona aa treautek razglasi. Delni toi^i aaradi udarca klad veča ao popsbno izraaiti v višjih le-gah, »Za klavir kakor tudi sa skoraj vae drage instrumente so pokazali apektri, da postaja o^ snovni t*n tem bolj enostaven, Čim bolj je visok, to se prsvi,, da a naraščajočo višino pojema število delnih tonov. "C" pri klavirju, ki 1ma 64 tresljajev na sefcundo, fe sestavljen ts 25 deU nih tonov, s 1024 tresljaji na aakundo pa le še is dveh delnih tonov, to Je is osnovnegs in enegs višjega tona.
Spektri kasten jet so pokasa-li, da se pri t< m glasbenem instrumentu slišijo nekateri delni tooAa ki imajo do 10jm Una-Ijajev na aekuuda^ pri tranglu na seftejo nekateri delni toni oe-5o do 1U.000 Hertaov. Za elek
trie no preaaAanj« Uko kompliciranih tonov jo navaden Ule-fon popolnoma neprimeren, kar amairuje 1* s\x>k« v območju 800 do 240* HerUv aH irealjajev na sekuadot vss drugo pa pogoltne. Kusumijlvo jo. da s* aaradi tega V v govoru po tele-fonu ne mor* slišati, ker le to lum s izredno visokimi delnimi toni. Boljši r*dio aparat te prenaša vse zvoke v območju 100 do •000 Hertzov, naprava za gtfvor ln ^laabo v ?me*j4*e*> berMn-skem Institutu ps vemo pesnaAa vae avočn* trealjaje od :u> do M.-000 H*rt«dv. Glasba, ki ae tu prenaša. M isuvočuikov popolnoma naravno. « Zvočna analiaa jo v današnji
dobi električno muiike isredrvo
7a IhmKI odnAtaU mši
ivvhv|*v uanvtap
unijami in iiAigatfl
IViHebni komiUj bo sku*al aain-i enkrat 1 organislrsno delav. stvo ss zadružno gfhlsnj«
New Yerk. — (FP) — Kaj vse lahko atori kooperacija med delavskimi unijami ia zadrugami, bo predmet proučavaaja skupnega vzgojnega komiUja, katerega tvorijo zadružniki in dlani strokovnih organizacij, ki jo bil izvoljen ns kongresu Zadružne lige v New Yorku.
Vodtelji zadružnega gibanja so mnenja, da uuloalstl m Splošno no Upoštevajo radikalnega značaja aadrušnega sistema. V zadružništvu ne vidijo velikih koristi, ker se premalo ssnima-jo za to jgibanje, d^ai ao jim dokazi ns raspolago. V AirgHJi na primer, kjer j* zadružništvo močno rasvlto med delavci, prejemajo delničarji, katerih jo nad Mnjonov, krog sto milijo-iv dolarjev popusU na leto. Skoro val ti delničarji a* delav-d. Ako « ne lm*H zadrug, hi U denar #pnavHl v »epe kapitalisti kot profit.
Da prepriča onloniste o ve-likom pomenu ladružniltva in kooperacijo, jo kdnjrra* »klonil podvieti vagojevalno kampanjo med člsnH strokovnih unij. Ko-mitej, «H je bil Izbran na kon-gresu, ho šol takoj na delo ln u-pa, da bo kampanja uspešna.
ljubno spreminjanja ln novo u-st varjenje zvočnih vtlskov, kakršnih sdaj še ne pouMBio. Tako ae dado n. pr, v človeškem trluau odstraniti neprijetni prl-svoki, ki delajo glas grd, meato teh pa poudariti tlatl odtenki, ki asu pomsrsrf* da prav p**abnaga učinka. s«*veda g* tako ■prenin ^llke7a"^na."Nek da dajo! njeni človeški glas lahko sliši smemiee aa izi>ap*lnjo^anja im- poswdao po s^krofonu, dis, gramofona to zvočnoga fil- nikoli pa neposredno la nat. ma, ustvarja tudi podkgo ta po-1
Hit — -	---- 1 —
Jani
upravitelj r Globokem pri Brež -cah, po rodu Iz KanaU na Goriške«. v Idriji tO letna losaUja Arkova. v oeljski bolnici 41 Ut-na žens brezposelnegs uradnika Tsrozijs Vidlc.
I 250 km od izlivs EUin gola v slani jezeri Gašunor in ftogonor leži majhno mesto razvsttn 11-msnom Maumu. V njegovi bližini j* dr. Bongman odkril slntem davnih obmejnih utrdb, cMovje stolpi. 8redM puščave Gobi so torej osUnki obmejnega aMtfv-ja. ki aliči velikemu kitajskemu viffa! Najzanimlvej*a Igvndba v Um »latoM f* trdnjava Tara-ling, ki je še Mro ohranjena In ki j« bila poštna posUja dinastije Han. Bergman je dognal, da mora biti Taraling Istoveten s slavnim "ČrnIm mesto«!" Ka-r oko tom. tu j* nale) posebno dosti detčk % napisi, kovancev, bronastih grbov, svilenega bl*g« itd. Samo zaradi tega mesU so obmejno zidov je v loku iavedll proti severovzhodu.
Severno od U razvalinske skupine leži Sg drugih rsavslin, msd temi jih Js « te čnsa dinastij« Han (200 pred Kr. do 800 po Kr.). Najdbe tu ofao ne, razen v enem 1 stolpov, kjer je Bergman 78 tabel t napisi.
NajbogatoJJ* pa ao bile najdbe v bližini izliva Etaia gloa. To je Bergman odkril polno stolpov, utrdb, trdnjav, zidovja Itd, O-zemlje okoli KarakoU j* bilo v časih dinastije Han po Bergmn-novih ugotovitvah goato naseljeno in obdelano, bilo je pravo kulturno središče—danes j* tu popolne puščava, ker so * vse vode izsušile. Samo zapadp* od K*-rskoU so odkrili ostanke 1*0 kmetij, svetišč in ulNb. Zh-Ijenjski živec Ugs osettUe j* W aedaj isenšeni rokav Mn gola. ki se jo Ifllvai v dane* latoUli* Isshšene jezero. To jensro je lo tisU čaae vse obaldhPo.
Tsraling ali Ifsiallgli j* odkril že 1*0* ruski polkovnik Kotlov. a ga j« Istovetil g nek Itn drugim mestom. Aole lergr je prišel na pravo slad. tfsše
med razvalinami ki_
pise na papirju. r*ki« gih drugih jezikih aavah. ki ao bil* dosl*| Najvažnejše stvari rekoč na smetišču, kjer jih pl prej nihče drugi Iskal.

JVZuuw

IdMin
Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile
mf I kujemo najboljjU i* M"
fllteJM labal da caU. irela
- toda . trm I* ni povadano. iA«J H»il<> *M|>ovmxI unatra-
)« Imehr Širita ta
■rato. !>*W»o ji«, da »lular
><Hli<w« rtmtm, «U It Nitim t MN+afcflMS*. kM UD*" - MU je tmm
ifi«tUM|a
It's toasted

Ivan Juntet:
Imigrant
C
Spomladi je Marica -umrla. Ljudje ao pravili, da je bil mož slab z njo in da ji je prine-ael grdo bolezen, kar jo je pognalo v amrt. Markovi in Tone pa ao trdili, da a« je zastrupila po nesreči.
"TI je tetko, Janez r' ga je vpraAal sočutno Martin Goba, ki mu je prinesel žaloatno veat.
•♦Rad sem jo imel . . . bolj kot katerokoli drugo, kar sem jih kdaj srečal . . je tiho izjavil Janez, nato pa molčal.
Ko je Goba odšel domov, se ja Janez vsedel k mizi in pisal pozno v noč. Ko se je spravil v posteljo, je bilo na mizi šest kitic neuslišane ljubezni, razočaranja in žalosti, posvečenih spominu mrtve ljubice.
Potem mu je odleglo.
' Zadnje pa glav je 1
Tisto zimo je živel Janez pri Galiikih Ukrajincih. Hišs njegovega stanodajalca je stala v zapuščeni, ne preveč čedni ulici, katero Je ločil od železniške proge le visok, na mnogih meatih polomljen plot iz črnih deak; zunanjoet te hiše je bila zanemarjena in tudi notranjost ni bila nič manj vabljiva tudi z* nerazvajeno oko. Povsod je bilo videti dokaze gospodarjeve ne-brižnosti. No, Janez ni bil preveč razvajen, slabemu ln odurnemu je bil vajen od mladih nog ln ker je bila cena stanovanju nizka — Atirl dolarje mesečno — in je "poleg Uga smel kuhati v kuhinji, se je brez poeebnega premišljevanja naselil v hiti Ukrajinca Mihaela.
Sobi, v kateri Je živel, je manjkalo marsičesa. Stene so bile zamazane ki tapetni papir je visel z njih v ne vabi j i vik capah; Unolej, ki je pokrival pod iz smrekovih deak, je bil ves preluknjan in rszcefrsn; železna pečica je neznansko rada kadila, da je bila soba vaa v dl-rmi; edina mizica je bila šepsirta, železna postelja Je Imela vsakovrstne muhe in napake, v edini stol v sobi Je moral Janez zabiti ducat žebljev, preden se je upal vaeatl nanj, k temu nI manjkalo niti stenic, toda Janez ae je z vsem sprijasnll.
"Več ras ne morem zahtevati za bore Miri dolarje na mesec/' se Je tolažil.
"Res je tako/' se je strinjal z njim Martin Goba, s katerim sta si bila dobra prijatelja. "Prav za prav ti dajejo celo preveč za-ta denar, vaaj meni se vidi tako. Mislim namreč
stenice . , ."
Z gospodarjem, gospodinjo, čokatim hišnim prijateljem Kazimirom ln otroki se je Janez prav hitro sprijaznil. Bili so res prijazni ljudje, včasih celo preveč prijazni. Mož j[e delal v bližnji tovarni in dobro zaslužil, po sedem, celo osem dolarjev dnevno. Toda kljub temu je is vseh kotov strmela revščina in otroci so bili slabo oblečeni, skoro razcapani ln val zanemarjeni. Temu j« bila kriva vodka. Vsak dan je tekla v njihova grla in večer za večerom ae je razlegalo iz kuhinje pijano petje. Mihael, njegova lena, Kazimir, ao bili vsak večer pijani. Otroci, katerih je bilo oaem.so ae navadno igrali v sosednji sobi in Janes J« bil najrajši pri njih. Toda onim v kuhinji to ni bilo prav. Hoteli so imeti Janeia pri sebi. Hoteli so, da bi ae t njimi vred "veaelil". Toda Janezu ni bilo do tega "veselja". Žganje ae mu je silno upiralo In le nerad ae je podal vča-slh ter Ispil kozarček ali dva žgoče pijače. Večkrat Je to bilo potrebno, sicer bi mu pijanci zamerili.
Janezu se je to pijančevanje gabilo in v sebi ga je ostro obaojal. Ne bi rekel nič, če bi si najprej preskrbeli poštene hrane. Obleke in hišne opreme, toda t4 ljudje so vse pognali po grlu ter živeli slabo in bUi malone razcapani, kakor da nihče pri hiši ne dela. Toda kaj je hotel? IzpreobračAti jih ne velja niti poskušati. Starega kozla ne nnučiš ničesar. Otroci pa so ae mu smilili — ne more postati kaj prida iz njih, ko živijo v tako slabih razmerah in v takšni pijanski okolici in ozračju.
Večkrat je prišlo tudi do boja ali pretepa. Mihael je v pijanosti rad podivjal in trpela je
žena. Nejcoč toliko, da je ni ubil. Jane/ ae ga je akoro bal, kadar je bil pijan — tako čudno,
blazno so se sveti k njegove oči.
"Prekleto žganje, popolnoma bo uničilo vso družino!" je menil Janez in žal mu je bilo sicer
dobrih in prijaznih ljudi.
Kmalu se je Janez naveličal ostajati doma ob večerih. Preveč popivanja in razgrajanja je bilo. Začel je obiakovati znance, Slovence, Hrvate in druge, ki jih je Imel mnogo v bližini in se jim je večinoma godilo približno kakor njemu. Skoro vsi ao bili brez dela, stanovali po trije ali štirje v eni sobi, si sami kuhali in potrpežljivo čakali pomladi, ki je zanje pomenila delo. In domov ae je vračal šele pozno ponoči, ko so Mihel, Kazimir in gospodinja navadno že pijano smrčali pri mizi aH pa kar na tleh v kij; hinji.
Brezposelni priseljenci so preganjali dolgočasje na razne načine. Včasih so igrali karte. Za kratek čas, večkrat pa tudi za denar. Za cente in nlklje. Tudi Janez je igral. In dobival. Imel je srečo. Ce bi ne bilo te sreče, bi bil Janez malokrat jedel tisto zimo. Ko se je zima začela, je bil skero brez denarja in delal tudi nI. Znanci, s katerimi je igral za denar, so bili na boljem; nekateri so delali, drugi pa so imeli vsaj nekaj denarja, da se jim ni bilo treba bati stradanja. Zaigral ni nihče mnogo, kajti igrali so za majhen denar. Vziic temu je bil Janez večkrat hudo nezadovoljen s samim seboj in včasih se je okaral, češ, tudi oni so reveži, on pa se vzdržuje z denarjem, ki ga od njih priigra. To ni lepo, Janez, to nI lepo!
Ob takih trenutkih mu je prišel na pomoč notranji človek, ki ga je zavračal:
Kaj moreš zato, če si revež, brez dela, suh kot cerkvena miš? NI tvoja krivda. In nikogar ne siliš, naj igra s teboj za denar. Sami te silijo. Ce se braniš, te postrani gledajo. In če imaš več sreče pri kartah kot drugi—mar se boš k kal zaradi tega? Bedak! Kadar se igra sa denar, tedaj morajo nekateri izgubljati in nekateri dobivati—to ve vsak igralec. Vsi ne morejo dobivati. Kaj bi torej ošteval samega aebe ter moraliziral? To je življenje: hazard-na igra. Ce ti nočeš igrati, bo dobival kdo drugi, kajti oni bodo vzlic temu dalje Igrali in izgubljali. Torej molči in veael bodi,^da ti sreča ne obrača hrbta!
In Janez je bil »pet potolažen. Vendar si je moško obetal, da te bo kanil kart čim zopet dobi kako delo.
Mnogo svojega časa so prebili priseljenci v pogovorih ln pomenkih. TI pogovori pa so se sukali v glavnem okoli dveh točk: dela in žensk. NI ga bilo pomenka med njimi, v katerem se ne bi dotaknili ženak. Janezu se je to videlo popolnoma razumljivo.
(Dalk prihodnjič.i
I dfni neugodni občutek mi je ta, ' da ne morem več delati toliko in tako kakor prej.
Je dejal zdravnik — na njegovo ime se bom že še spomnil: Ho, ho", je dejal, "sedaj je kriza, milijon hrezposetnfti enako toži, dk ne morejo delati tako kakor prej, ho, ho, ho!"
Ne, «em dejal, prilike za delo ml ne bi nedostajalo. Ampak o-sebno da sem manj sposoben za delo. Se mi zdi. Duševne — aH se pravilneje reče duhovne sile? te Imajo podobo, da mi ne služijo več tako kakor sicer. Iznajdljivost da mi pojema in — in — in aaodjacij nI več v prejšnji meri ln sploh tudi uredništva pravijo tako in založniki in se včasih »e morem več spon> niti naj navad nejših besed — to me jako dfcraži. Pa ne le beseda mi ne teče več, tudi pisava mi poataja bolj okorna in kadar kaj napišem, moram vsakikrat pripisati, kaj»f>o menijo zapisane |H sede, druga* e jim sploh nisem več kos, da jih uganem.
"O", je rekel zdravnik—(Pre-bedasto je, da ne morem povedati imena, pa vem, da ga bom takoj imel, kadar nanj ne bom .mislil!) "O", je dejal, "to nič ne de 1 Saj vno vendar zdravniki tukaj in za vaako hibo imamo žaljiv recept". Zapisal da mi bo
Pr. t*i
FOSFOR
Namreč ga Jemljem. Tako rekoč uživam ga. Uživam fosfor. Pa ne iz raskaHJa ali potrešno-stl ali ker da sem naklonjen aladkoanedju. Nego ga uživam it atvarnih razlogov, ki jim ni odrekati upravičenosti niti ne z vidika etike.
Uživam ga d v« žlički na dan, pol ure pred zajtrkom prvo žličko ln aem izračunal: vaaka žlička me stane <pol dinarja. Seveda brec žličke. Pol dinarja me stane to, kar mi žena vlije žličko in potem poarebljem. Naravnost čudežne so te kapljice žena Jim pravi "mireket" in so grenkega okusa, menda je \mee kaj tinkture amare.
Poglavitna reč pa je fosfor. S proatim oČeaom ga afcer ne ločiš. toda je notri v receptu.
Zapiaal mi ga je zdravnik, do kUir. no. kako ae ie piše — Jako odličen je gospod In imam vanj polno zaupanje. Na jezi ku mi je. prav dobro ava *i zna na. sploh ga potna ves svet — za vodo stanuje, v oni ulici, v ti stl — no. kako se ji ie pravi?
Pa ae lahko verjame, da mi la ko ugleden xd ravnik ne bi sapi aal iličk In mtspkla taradi gole ga ratkošja in požrešnosti Ne go ao mu ob pleanju recepta o <Mtno voditi pere zgolj hifenk ni nagibi
Clato navadno ae piše, nrktr-tokrat aem te izpregovoril njegovo ime. s 'K** ee pričenja "Ko. Štru«" alt "Koder" ali "Konte
ali tako nekako. Zdi te ml, Mo" e tudi v besedi.
Neprijetno je, če ti kar na lepem zmanjka Itratl Kakor bi v brezzračnl proetor zašel t tktlm one — z letalom, s aeroplanom!
Zglaall tem se bil torej v njegovi ordinaciji in mu rasloiil tvoj poloiaj: Jed da mi gre v slast. Tudi spanja imam zadovoljivo mero: ob desetih zvečer legam k počitku, malo čitam kako afte prebavftjajo reč, kakšen Aund ali kaj takega, pa hitro sa-apim In potem nepretrgoma tpim do treh ali štirih tn potem le dve url ali tri z manjšimi prs-t led ki. Nttl te ne morem pritožiti za atran ostalih, takorekoč teleanlh funkcij.
Zdravnik me je poslušal jako potomo In me ree jetl. da ae mu v tem trenutku ne spominjam i-mena. Otlroma ne morem reči: ne spominjam se Imena; (tne poznam prav dobro. Le včasih te ml pojavi tisti brsszrečnl prostor v možganih.
Zadovoljno je torej poklmal zdravnik in brez kakrinlh koli
preparat, notri je fosfor, fosfor čudežno okrepi in obnovi celice ali ttaniee ali karkoli v možganih ali karkoli in se bom čudil učinlro, pravi mirakel da je ta preparat, in ae naj pokazat pridem zopet po dveh mesecih.
Poleg tega recepta mi je zapisal še drugo reč, neke tablete, in jih je zapisal samo iz previdnosti ln namena, da učinek ne bo preučinkovit in katattrofalen
Sedaj uživam fotfor, imeno van mirakel, dvakrat na dan. In uživam tudi še tableto, da zavirajo premočen učhiek fotfora imenovanega "mirakel".
■itfiijflB
Nestrpno čakam. Kajti te ml mudi in nimam preobilno več čaaa, da slednjič še jaz napišem "Celjtke grofe", tri ali štiri, tn uvod k Celjtkim grofom ln kritiko in polemiko in vte, kar tpada k Celjskim grofom, in da ne bom čisto zadnji.
In prodno me povozi avto, še "Hlapca Jorneja" bi rad dramatiziral — boj im te greha, ako ga ne bi — "Hlapca Jerneja in njegovo ubožno pravico" ln bi ga priredil brez takt ln sleherne azbuke ln abecede in drugih plemenskih sporov, zgolj s harmo-nfko ln plesom. Halo, plesom 1
Plesnik se piše moj zdravnik, dr. Plesnik! ■■ ■BpjjMgg Ps se nisem mogel spomniti vsakdanjega tega imena! Zdaj tem to ga vendarle spo-
B§r mmt
Zdi se mi, mirakel že učinku-
■M
Op. uredništva: To je zadnji podHstek umrlega pisatelja hu-moritta Milčlnskega. Teden dni po objavi tega podlistka je u mrl.
DedšČtaa v steklenici Reven španski kmet se je kopal v morju, ko je ns njem o-1
________ pszll dobro zsmsšeno stekleni-]
Er odleglo mi je ln me drsžUco. Odprl jo je ln je našel v njej da ta trenutek ne morem pove- piemo. Ker ga ni znal prebrati, dati, kako te piše — Košir, Kot- ga Je nesel na policijo ln Um je »ik, Kotar ... Ne potrebujem zvedel, da je njegova vsebina Beer njegovega imena, saj ga naalednja: "Neozdravljiva bole-puamum ln vem, kje atanuje. To- zen me tira v smrt. Moji pri da me draži tisti one, tisti brez- hranki v znesku 27,000 peset in zrsčni prostor.	nekoliko vrednostnih papirjev
Izrazil tem mu še pomisleke ležijo v tej bonki. Najditelj tega saatran tvojih let. Tako rekoč pUma naj vae to podeduje in že-— lotova ae me starost. V leta Um mu boljšega zdravja, nego lirihajam, ki Jih manj vljudni tem ga Imel jaz." Kmet se je se-jeziki radi imenujejo čaatltljfc veda Ukoj odpravil v mesto ki ■In me bo slej sil prej povo-|al dsl izplačati densr. avto. Vse etsre ljudi povozi avto, ako jih ie prej ne pokoatl kosa. Vaaj Ukien občutek da gojim. "Boato videli, go-j spod doktor", sam dejal, "povozil me bo avto!" ln da ae tkoraj več ne upam preko ceste. <Pa me je zdrsvnlk potrepljal rami. ho ho ho! in naj ae nič ne bojim In kakor rečeno, v ja-|
Za kratek čas
Ne mudi ae mu
—	Koliko ste stori, gospod profesor?
111 j mm
—	Ste oženjeni?
—f Ne — še ne.
e
Najboljši dokaz	*
—	Vi še niato dolgo prodajalec, kai ne?
—	Kako pa vesU to?
—	Ker zardevate, ko navajate cene.
e
Zavidanja vredno zdravje
—	Kdo je U gospod, ki ti ga pozdravil?
—	To je moj prvi pacijent. Ze nad 30 let ga lečim.
—	Tri t to vragov, ta mora pa res imeti železno zdravje!
o
Nasprotno tudi drži
ika dokazuje, da je kon najboljše sredstvo proti samomoru.
—	2e res, toda nasprotno tudi drži.
»
Edina izjema
—	Radio je važen činitelj miru med narodi
—	Med narodi mbrda ret, nikakor pa ne med sosedi v isti hiši.
V šoli
"Koliko je polovica od desetine?"
"Ne vem natančno — veliko pa gotovo ne more biti."
"Ali veš, kaj je napravil Skot Percy Glab, ko je dobil V dar škailjico obližev zoper kurja o-četa?"
"Ne!"
•"Kupil si je par čevljev, ki so
mu bili preozki!"
o
"Tvoja naloga je Bzvrstna, Vinko, ampak je dobesedno isto, kakor naloga tvojega brata. Kaj naj pač iz tega sklepam?"
"Da je tudi bratova naloga izvrstna."
o
Na policiji
—	Zakaj niste prinesli najdene ročne torbice Ukoj k nam?"
—	Ker sem jo našel šele pozno zvečer.
—	Zakaj je pa niste prinesli zjutraj ?
—	Ker je bila ie prazna.
NA PRODAJ JE—nova in |tUra oprava, peči, blazine. Po-atelje najceneje v mestu, na 2862—W. 21 St., Chicago, 111.

—F«tersted Pietur««.
Rockefellerjev nebotičnik v New Yorku, ki bo največje \h glopje (po širokosti, ne po visokosti) na svetu. Rockefeller k rac to palačo danes, v času depresije, ko je delavcem plača znižam da Izide poceni.	_
arnc* ^
U.t>M«ljm pr»a M Ml
CENE SO ZMERNE
kor ne. CestiU da ml ln naj živim kar naprej v tej smeri in dokler bom živel v tej smeri, se ml ni bsti kakršnekoli katastro. fe.
Zelo izpodbudno je govoril,
BOŽIČNI IZLET
v Jugoslavijo IF
Tak Božič kakor vtasl sa-morete imeti, ako prasnaje-te praznike a svojimi sorodniki in prijatelji v »Uri domovini Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite so enemu našik kletev pod osebnim vodstvom. Posebna. od plutja k N o w Yorka.
ALBERT BALL1N -10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA
Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrblte si zgodaj prostore.
IZ NBW VOSKA DO LJUBLJANI IN NAZAJ TBKTJI KAZKKD
$159
U mMJm s«iMBlU vpna.jUk.Uwfc.il Malnei* wmU
HAMBURG-AMERICAN LINE
177 N. MICNNMAVE.,CHICA84
■&JU
TBLBFON ROCKWELL 4904
vljenje.
Potem sem si moral alečl še
srajco tn ml je potrical na prsi.
Vljudno sem te odzval: "Prosto!"
Ps ae j« zasmejal, ho, ho. ln dejsl ds tem tič in da trka po prsih In trebuhu aamo zato, da ml preišče a ree ln oblati in ostalo komedijo.
Nastavil ml je sloAslo In po-tem dejal, da ja |>rav zadovoljen
ugovorov ml obrti. Ifitter aew mu ko dotort da semiroti Moja ura raslolH, d« ml teče vaakdanje il-	----
Nal ___
tajniki ki i Hk lakko pkJsSe
Narofnima ss teb Me |S |M» la aa pol kU pa tMS. duri 0NPJ ie-pinJala HM ss letat sa pel kSe SUl la Ckare ae klo
ds mi še dsvno nt prišle. Pacijent a ds Ime. 98 let je star In mu meri krvni pritisk le še 40. Ta je drugače vrel ta avto! Tods te mu tskisto ni bati avto. dokler se bo držal njegovih navodil in ftceptov ln bo lepo ostajal doma
Zahvali) sem se sdravniku prepričljive besede. (UJ te v t-ttini n« počutim slabo ne sa
•tmn teka ne taatran apanjs..	_ _
ne za stran oalsllh.Uko rekoč 1 (Tpravnlitro "PR06VETA"
tem dejal, da je prav aadovoljen ne taatran oeUlih.'Uko rekoč1 Upravi lin da im* tiči m v nUhl koši nlka- tek«mh funkcij. Prav sa prav e- %
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
la shode, vfadtnice, časnika, knjige, koledarje, letake b, alsvafl jedke ta

VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8A.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaanila daje vodstvo tiskane Cena —srn t. linijske dalo prvs vrsto
petafonMMtfe ne
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 So. LMMlale Avmoe
CHICAGO, ILU
TAM 8S DOBE NA ŽELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA
Miru** Avfc, CMOft