V e s t n i k. t Kanonik Karol Klun je dne 8. t. m. v Budimpešti, kamor se je bil kot delegat kranjski dne 7. t. rn. zjutraj odpeljal, potem ko je ob */2 7. še opravil najsvetejšo daritev, v ondotnem kapucinskem sarnostanu ob V2I. uri po nodi na nagloma urnrl, star šele 54 let. Nenadna novica o njegovi smrti je ganila v dno srca vsakega. kdorkoli ga je poznal. Blagi pokojnik je bil neumorno priden in izvanredno nadarjen. Kot poslanec si je pridobil premnogo zaslug za slovenski narod, kajti bil je jeden njegovih najboljših in najzvestejših sinov. Klun je bil blagega znadaja, jeze in sovraštva ni poznal. V vsem njegovem življenju in delovanju se je kazalo njegovo zlato srce. Koinur je le mogel, je pomagal. Marsikomu je izposloval s svojo vplivno besedo službo, delo in podporo. Uditeljstvu je bil vedno naklonjen. Posebno hvaležno se ga spoininjamo mestni u&itelji ljubljanski, ker je nam izposloval toli potrebne osobne doklade. Telesni ostanki so se pripeljali v Ljubljano ter dne.ll. t. m. ob ogroinni udeležbi pogrebcev pokopali pri sv. Krištofu. Mir in pokoj njega blagi in plemeniti duši! Najvišje potrjenje. Presvetli cesar je z Najvišjim odlokom z dne 26. vel. travna t. 1. blagovolil potrditi izvolitev mestnega odbornika in deželnega poslanca g. Ivana Hribarja županom stolnega mesta Ljubljane. Dne 9. t. m. je bil novi g. župan slovesno zaprisežen. Cesar Franc Jožefora ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: G. Josip Pintar, uditelj v Tunjicah za I. polletje t. 1. 1*20 gld.', g. Miško Kosec, uditelj v Žabnici pri Škofji Loki, za celo t. leto 1-20 gld.; gosp., Valentin Z a v r 1, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskem 2-60 gld. Za drugo četrtletje t. 1. so darovale: gospa J. Moos, naduditeljica v Ljubljani, 1*50 g-ld.; gdd. N. Župan, učiteljica v Ljubljani, 1-20 gld.; gdd. M. Wessner, uditeljica v Ljubljani, 0*90 g"ld.j gdč. M. Marout, uditeljica v Ljubljani, 0"90 gld.^ gdd. J. Borovsky, uditeljica v Ljubljani, 0*90 gld,; gdd. F. Zetnme, uditeljica v Ljubljani, 0*60 gld.; gdd. J. Praprotnik, uditeljica v Ljubljani, 0*60 gld. in nabiralka gdč. E. Gusl, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld. Vsa čast našim vzornim t.ovarišicam! Učiteljski konvikt: Gdč. Ana S. Petrovčič, učiteljica v Smledniku, nabrala pri prijateljih šole 20 K; g. Josip Tratar, okr. pom. učitelj v Št. Petru v Savinski dolini, 2 K; g. Al. Kecelj, učitelj v Ljubljani, 2 K; gospa J. Moos, nadučiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. N. Zupan, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. E Gusl, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. M. Wessner, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč M. Marout, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. F. Zemme, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K. Živile naše koleginje! Pii poroki g. učitelja A. Cvara iz Loškega potoka, je nabral v Ribnici g. Neubauer 20 K 80 h. Za A. Praprotnikov spomenik: C. g. dr. Janko Mauring, katehet v Št. Vidu na Dol. -Svojemu nepozabnemu učitelju" 4 K; g. Jos. Jeglič, c. kr. davkar v Idriji ,za spomenik svojemu prvernu učitelju" 6 K. Stalna razstava učil. Kakor smo v predzadnji številki omenili, otvorila se je na I. mestni petrazredni deški ljudski šoli v Poljskih ulicah v Ljubljani z dnem 21. vel. travnom t. 1. stalna razstava učil. Odprta je splošnemu obisku vsak četrtek od 10.—-11. ure dopoludne. Doslej je razstavo obiskalo že lepo število za naše šolstvo se zanimajočega občinstva. Razstavi je odmenjena jedna velika in jedna manjša soba, kateri sta že skoro polni, a obilo predrnetov, sosebno raznih slik iz prirodoslovja. zgodovine in zgodeb svetega pisrna je razobešenih po hodnikih pritlično in v obeh nadstropjih. Prošnji za uposlatev v tako razstavo spadajočih predmetov se je izmed učiteljstva odzval doslej gospod učitelj Srečko Malenšek iz Gorenjega Tuhinja, kateri je poslal v razstavo svoj zelo praktično urejeni bralni stroj, potem učilo za poočitovanje solnčnega vzhoda in zahoda, jasno razdelitev leta v mesece, tedne, dneve in letne čase in podobno učilo o stenski uri. Razstavi je darovala tiskarnica Miličeva vse šolske in mladinske knjige in muzikalije, katere je sama založila in pa vse tiskovine za ljudske, ponavljavne in obrtne šole. Knjigarna Giontinijeva pa je uposlala v stalno razstavo vzorce raznih zvezkov, kateri se rabijo po večrazrednih ljudskih šolah. Tako se je ta, za naše šolstvo častna in koristna razstava v zadnjem času dokaj pomnožila, a bo se še izvestno bolj in bolj, kadar se bo jelo zanjo naše učiteljstvo sploh živahneje zanimati. — O napredku stalne razstave učil bodemo redno poročali, želimo le, da bi bili mnogokrat v to primorani! Dvanajst zaporedi našim sotrudnikoiu: 1.) Napišite innogo mislij v rnalo besedah. 2.) Ne pišite dolgib člankov. 3.) Pilite obliko in jezik. 4.) Ne rabite nepotrebnih tujk. 5.) Svoje delo napravite zanimivo z močjo in zanosom jezika. 6.) Poleg glave govori tudi srce. 7.) Poprimite stvar, pustite osebo. 8.) Bojite se samo Boga. 9.) Ne zlorabite svojega glasila v samoljubne namene. 10.) Vse spišite do konca, delajte vedno in povsod za stan in šolo. 11.) Pišite razločno 12.) Zadnja stran popisanega popirja bodi prazna. Na Dunaji je bilo v pričetku tekočega šolskega leta 350 šol s 168.956 učenci in učenkami. Pazite! Neka šivilja na Dunaji je rekla desetletni hčerki neke zasebnice Bkeckei' Fratz". Kaj se je zgodilo? Tožba zaradi razžaljenja časti! Ker ni hotela zatoženka prositi deklice odpuščenja, češ, .saj se ne more otroka razžaliti", bila je obsojena: 10 gld. kazni ali 48 ur v luknjo! Človek, tukaj misli in pazi! Šterilke grorore. Zdravniki v Lipskem so konštatovali, da dobra polovica učiteljev trpi na nervoznosti, kroničnem kataru in drugih sličnih boleznih. Odločno so zoper pomnoženje učnih ur in svetujejo, da se naj še te po možnosti skrčijo. — Tudi pri nas se tako godi. Plače vedno jednake, draginja raste dan za dnevom, dela in odgovornosti pa tudi vsako leto več. Nekateri okrajni nadzorniki kar tekmujejo med sabo, kaj bi novega vpeljali in ukrenili, da bi pokazali s tein svojega »pedagoga", ne oziraje se, bode li stvari v korist ali ne in ali bo mogoče učiteljstvu prenašati toliko bremen! Imamo pa, hvala Bogu, poleg g. dež. šol. nadzornika tudi nekaj okr. šol. nadzornikov, ki imajo srce za ubogega učitelja. Da pa živimo kranjski učitelji res v neznosnih razmerah, to spričujejo najbolje te-le številke: Leta 1891. je umrlo na Kranjskem jednast učiteljev, 1. 1892. devet, 1. 1893. deset, 1. 1894. šestnajst in 1. 1895. pa sedemnajst! V petih letili je umrlo na Kranjskem 63 učiteljev. Kam pridemo, če gre tako dalje? Naše stanje se mora zboljšati! Številke govore! Predstojniki naši, poslanci naši, roko na srce in imejte usmiljenje z natni! Število inrtvih tovarišev naših vas presuni ter čitn preje rešite naše gmotno vprašanje! Šolska poročila. Tiskarna R. Milič-eva v Ljubljani se tern potom najtopljeje priporoča vsem p. n. častitim gospodom voditeljein ljudskih šol, slavnim krajnim šolskim svetom za blagohotno naročitev tiska šolskih poročil, zagotovljajoča, da bode delo točno, okusno in po najnižji ceni izvršila. Za V. Ribnikarjev nagroben spomenik so darovali: Fr. Papler, naduditelj v Borovnici 50 kr. ; gg. Andrej Grdar, Jan. Pianecki, Miško Rasinger vsi v Radovljici; Franc Rus iz Bleda, Jož. Ažman iz Breznice, Jos. Goredan iz Rated po 50 kr. Skupaj 3 50 gld. Do sedaj je nabranih 100-50 gld. Srčna hvala! Dolenji Logatec, dne 7. rožnika 1896. Ivan Šega. Dr. Friderik Dittes f. Po dolgi, inučni bolezni je umrl na Dunaju dne 15. vel. travna dr. Friderik Dittes. Ž njirn je legel v prezgodnji grob znadajen niož ter prvi zagovornik pravic vsega avstrijskega uditeljstva. Najostrejši naših medev leži zlomljen, naš najveljavnejši klicatelj v boju je prorninul. V naiih vrstab ni nobenega Dittesa ved. Prostor, kojega je zapustil pokojnik, se ne da nadomestiti; zato žaluje vse avstrijsko uditeljstvo na njegovem grobu. Porodil se je Friderik Dittes kol kmetski sin v Irfersgriinu v sakskem Vogtlandu dne 23. kimovca 1829. Obiskoval je domačo šolo v svoji domovini. Privatno se je udil pri uditelju in župniku latinšdine. L. 1844. pride v Plavenski seininar. L. 1848. postane šolski vikar v Tbalheimu. L. 1849. pride kot meščanski uditelj v Reichenbach. L. 1850. prebije v Plavenu drugi izpit. Udil se je latinščine, gršdine in francošdine ter prebije rektoratski izpit. Potem gre na univerzo v Lipsijo. Tri semestre je študiral matematiko, prirodoznanstvo, zgodovino, filozofljo, jezike. L. 1852. se vrne v Reichenbach. Od 1. 1853. do 1857. službuje na meščanski šoli v Pflavenu. Poleg se je pripravljal za gimnazijskega učitelja. Spisal je: ,,Das menschlicbe Be wusst sein" (prejel častno darilo); ,Das Aesthetische nach seinern eigenthumlichen Grundvvesen und seiner paedagogischen Bedeutung" (prejel častno darilo); ,Uber Religion und religiose Menschenbildu ng*; ,Die Naturlehre des Moralischen und Kunstlčhre der moralischen Erziehung". L. 1857. pride kot mešdanski učitelj v Lipsijo, pod vodstvo Vogelnovo. Vrne se zopet na univerzo ter študira 4 semestre. L. 1860. prebije izpit za višje šole ter je bil promoviran pri filozofiški fakulteti. Pisal je: Bt)ber die sittliche Freiheit etc." (prejel častno darilo); BUber den Eudaemonismus". L. 1860. postane podrektor na realki v Ghemnitzu ter bil izvoljen predsednikom ped. društva. L. 1864. postane serninarski vodja v Gothi in 1. 1868. pa ravnatelj pedagogiurna na Dunaju. 1869—70 je bil okrajni šolski nadzornik za 2. okraj. 1870 je pjstal član deželnega šolskega sveta. 1873 je bil voljen državnim poslancera. L. 1880. je izišla iz njegpvega peresa ,Schule der Paedagogik". L. 1878. pridne izdavati ,Paedagogium*1. L. 1881. stopi v pokoj. 1896, dne 15. vel. travna je umrl ter podiva na protestanskem mirodvoru v Matzleinsdorfu. Bil je častni dlan mnogih učiteljskih društev avstrijskih. Poleg navedenega je spisal Dittes tudi: ,Lehrbuch der praktischen Logik11; tLehrbuch der Ps^chologie"; ,6rundriss der Erziehungs— und Unterrichtslehre"; »Methodik der Volksscbule"; ,6eschichte der Erziebung und des U n te r ri ch t e s" i. t. d. — Iz teh vrstic dd. ditatelji lahko posnainejo, da je bil Dittes duševui velikan ined avstrijskim uditeljstvom in kot tak, kot uditelj, pedagog, kot dlovekoljub, kot prvoboiitelj za ugled in pravice avstrijskega uditeljstva in šolstva zasluži, da se ga spominjamo tudi slovenski učitelji. Blag mu spomin! Odlikovanja za pomadjarovanje. Ogerski udni minister je te dni priznal po 15 gld. nagrade 10 učiteljern, ki so si pridobili posebne zasluge za pomadjarovanje v šoli. Nagrade so se priznale takim učiteljem, ki nernadjarskim otrokom vse predmete predavajo v madjaršdini. Seveda otroci se v takih šolah diugega ne naude, kakor nekoliko madjarskega blebetanja. Pri nas se pa na škodo slovensketnu jeziku nemščini preveč prednosti daje, posebno zadnji das, ker žele tu i tam, da bi koj prvo leto (v 3. razredu) s slovenskimi otroci pri nemškem jeziku samo nemški govorili, dočim so vsi pedagogi od Komenskega naprej jedini v tem, da je mogode le na podstavi materinega jezika dosedi povoljnih uspebov. Ta Bmetoda vzgoj i teljic" je na mestu v srednjih šolah in tudi v 5. razredu ljudske šole se da precej doseči ž njo, nikakor pa ni še na mestu že v 3. razredu. Po našem mnenji bi se sinelo polagoma pričeti s to metodo v drugem polletji detrtega razreda, poprej se rnorajo pa pridno gojiti besedna plemena, stavkovi členi, sklanja, spregatev in na podstavi tega pa pravopis. Še bolje bi se pa dalo rešiti to vprašanje, ko bi se vpeljal od detrtega razreda naprej pouk po oddelkih (namred na 5 razrednicah) in v tem sludaji bi se pridelo v drugem oddelku 4. razreda prav lahko z direktno rnetodo. Pouk po oddelkih je na 5 razrednicah predpisan od 4. razreda, na 4 razrednicah pa od 3. razreda naprej; ne vemo, zakaj se tu i tam opušda. Pouk po oddelkih bi bil v korist udencem in uditeljem, ker bi se predpisana udna snov laglje prebavila, kakor se pa sedaj in uditelji bi pa dosegli mnogo boljše uspehe. Res je, da bi učenci izgubili s to uredbo jedno leto, a na to se ne morerno ozirati, ampak jedino le na predpisano učno tvarino. Že zakon narave nas uči, da prenaglo prebavljena tvarina ne tekne. Da bi pa predpisano, oziroma zahte vano tvarino glede nemškega jezika laglje prebavili, zato prično nekateri tovariši že v 2. razredu s poukom v nemščini — kar je seveda protizakonito in na škodo slovenskemu jeziku. Takega blapdevskega poniževanja nikakor ne rnoremo odobravati in dudimo se, da se tako protizakonito in samovoljno postopanje tu pa tam trpi! Pa ne, da bi pridakovali za to kake nagrade ali odlikovanja, kakor ogerski uditelji, ka-li?! Vse, kar je prav, v pravi meri in pravem okviru! Bodirno pravidni ter dajmo vsakemu jeziku svoje! Analfabeti v Evropi v odstotkib: Švedija 04, Norvegija 0 3, Dansko 0*5, Švica 05, Nemčija 1*4, Prusija 0*6, Saksonsko 0-2, Virtemberško 0-2, Bavarsko 0*4, Finlandija 1*9, Anglija 9*0 Francija 9*5 Avstrija 23 6, Italija 420, Španija52 0, Rusija 80-0, Srbija 79*3, Rumunija 820, Bolgarija 850. Dobro je utemeljil. Nadzornik pravi po kondani inspekciji uditelju: ,,Slišal sem, da si dovoljujete od zelo velikih glavnic obresti radunati. Ali inorete to pedagogiško utemeljiti?" Uditelj: BS tem si vzdržujem veselje do poklica, kajti to mi je jedini luksus, kojega si smern pri svoji skromni plači dovoliti!1* Koroška šola. Slovenskega jezika popolnoma nezmožni naduditelj Fick v Malti je premešden v disto slovenski kraj, v Podgrad. Kaj takega je mogode le na Koroškem. Poslanci naši, pozor! Iz dež. šolskega sveta. Začasni uditeljici gospd. Marija Vašid v Mirni Pedi in gospd. Ana Krašovic v Velikern Gabru sta iinenovani za stalni učiteljici na dotidnib mestih. Učiteljica gospč. Ana Podrekar v Kodevju je imenovana za uditeljico na dekliški šoli v Metliki. Naduditeljsko mesto na štirirazrednici v Šrnartnem pri Litiji se je povišalo v I. in naduditeljsko mesto na trirazrednici v Koprivniku pa v II. pladilni razred. Okrajne učiteljske konferencije so pred durmi. Soinišljenike prosimo, naj se spominjajo pri tej priliki Bučiteljskegakonvikta". Saatzerjeva ustanova. Josip Saatzer, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Mies-u na Češkem, je urnrl dne 13. prosinca 1895. Iz spoštovanja in Ijubezni do pokojnika in zaradi njegovih velikih zaslug na šolskem polji namerava tamošnje okrajno učiteljsko društvo temu slavnemu pedagogu v spomin zbirati darove za ustanovo, katere obresti se bodo podelile na dan smrti tega uditeljskega prijatelja jednemu ali dvenia gojencema uditeljišda v Eger-u. Ravnokar razpošilja okr. ueit. društvo ^oklic11 za to ustanovo. -- Tu zopet vidimo, kako ve ceniti uditeijstvo nadzornike, kateri imajo srce za učitelja-trpina! Vzorna kolegijalnost. V Švici uditelja šolske obdine na vsakih šest let zopet volijo. Ako ni zopet voljen, sine iti, kamor mu drago — seveda b**ez zaslužka! Zoper to nedloveško postopanje in ravnanje z učiteljstvorn, so se švicarski učitelji vsi kakor jeden mož vzdignili in zoperstavili. S tem so dosegli, da obdina, katera svojega uditelja ni zopet volila, ne dobi nobenega uditelja ved! Take občine razpisujejo potem učiteljska rnesta po dva- tri- ali še vedkral. pa se nibde ne oglasi. Z učitelji gredo z roko v roki tudi vse učiteljice! Vse obdine, katere odpuste svoje uditelje, ima v pregledu tarnošnje deželno učiteljsko društvo, katero odsvetuje uditeljstvu toliko časa v jedno takih občin prositi, dokler dotična obdina za kazen zdatno ne poviša učiteljske plade. Tako se godi obdini Biinzen v argavskem kantonu, zoper katero je razposlalo učiteljsko društvo na vse uditelje in uditeljice ta-le oklic: ,,Der Gemeinde Biinzen, vvelche irn Fruhling ihren tiichtigen Lehrer in durchaus ungerechtfertigter Weise beseitigt hat, ist es nicbt gelungen, auf die erste Ausschieibung der* Lehrstelle bin eine Anmeldung zu erbalten, dank der Solidaritat der Lehrerschaft. Die Behorde siehl sich daher genothigt, die Schule zum zweitenmal zur Bewerbung auszuschreiben. Wir machen jedoch aufmerksam, dass die Besoldung ganz gleich angesetzt ist, wie bei der erstmaligen Ausschreibung. Aus diesem Grunde erwarten wir von Collegen zuversichtlich dasselbe ablehnende Zusainmenstehen wie friiher\ — Tovariši, ali bi bila inogoča pri nas taka solidarnost ? Težko, kajti iraamo, žalibog, še vedno nekaj takih nkolegov" rned sabo, ki svojega kolego za hrbtorn izpodrivajo, da bi sebe spravili na površje. Kadar je kako mesto izpraznjeno, rnarsikdo nič ne gleda, komu gre to mesto, ampak obleta vse nkljuke", da bi se tem potom pospel do zaželenega mesta in izpodrinil svojega innogo bolj zaslužnega tekmeca! To ni lepo in ne pošteno. Zadnji das je, da se v tem vprašanji trdno organizujerno ter opustiino ,,pritiskanje kljuk". To ni dastno za naš vzvišeni stan. Kdor .pritiska kljuke* se poslužuje nekake zvijače, s kojo želi preslepiti svoje predstojnike — ker nirna dovolj sposobnosti in zaslug, koje bi ga priporočale za naprošeno mesto! Prošnja. BSlov. učiteljsko društvo v Ljubljani" je sklenilo pri svojein zadnjern občnem zboru postaviti svojemu starosti Andreju Praprotniku nagrobni spomenik, na rojstni hiši vzidati spominsko plošdo in de bode le mogode, napraviti doprsni kip pokojnika. Ker pa društvo samo nima denarja, da bi rnoglo to storiti, stroški bodo pa veliki, obrada se z nadepolno prošnjo do vseh tovarišev, prijateljev, znancev in udencev ranj- kega, d_ bi se zgoraj omenjeni sklep mogel uresničiti in tako prvaku slovenskega učiteljstva tudi prinieren spomenik postaviti. Pokojnikovih zaslug za narod, za vzgojo in sploh ni treba tu naštevati. Priča so njegove lepe poučne in druge knjige, pretnile povsod udomačene Marijine kakor preljubke otroške pe*mi in livaležni spomin, katerega gotovo vsak njegov učenec v svojein srcu nosi. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati uredništvu ,,Učit. Tovariša" v Ljubljani. V nadeji, da blagi ranjki še ni pozabljen, pričakuje društvo obilnih darov. Za odbor ,Slov. učit. društva v Ljubljani" dne 3. rožnika 1896. Andrej Žumer, predsednik. Jak. Furlan, tajnik. Skušnje učiteljske sposobnosti vršile so se od 4—10. maja t. 1. pri c. kr. izpraševalni komisiji v Kopru. K skušnjam oglasilo se je 30 učiteljev in učiteljic. Izmed slovenskih učiteljev in učiteljic bili so aprobirani: g. Bitežnik Josip, učitelj pri Voglarjih; g. Trampuž Alojzij, učitelj v Banjščicah, gd.čna Šolc Lavra, učiteljica v Devinu in gd.ena Škrbic Helena, učiteljica v Škednju za slovenske in italijanske šole. Za hrvatske Ijudske šole: g. Tomažič Lovro, učitelj v Novakih pri Pazinu. — Popolnilne izpite napravila sta g. Pakiž Emil in Rajčič Albert. Vrliin novirn učiteljem in učiteljicain želiino vso srečo. Nekaj statistike. Te dni je izšla pod zaglavjem BProf. A. Hickmanns geographischstatistischer Taschen-Atlas von Osterreich-Ungarn" knjižica, ki prinaša na podlagi službenih virov zanimivih podatkov o kronovinah Avstro-Ogerske in o nje prebivalstvu. Iz te knjižice posnemamo le številke, tičoče se narodnostij. Ta statistika pravi: Leta 1895. bilo je v Avstro-ogerski 10,960.000 Nemcev (od teh 2,120.000 v onostranski državni polovici), 7.770.000 Čehov, Moravcev in Slovakov (od teh 2,050.000 v onostr. drž. pol.), 7,508.000 Madjarov, (od teh 8.000 v tostranski državni polovici), 4,879.000 Hrvatov in Srbov (od teh 679.000 v tosti anski drž. polovici), 3,900.000 Poljakov, 3,368.000 Malorusov (od teh 369.300 v onostr. drž. polovici), 2,940.000 Romunov (od teh 218.000 v tostr. drž. polovici), 1,325.000 Slovencev (od teh 95.000 v onostranski drž. polovici) in koneeno 729.000 Italijanov (od teh 21.000 v onostranski državni polovioi). Celokupno prebivalstvo rnonarhije štelo je t.orej leta 1895 43,680.000 duš; izmed vsega prebivalstva je 21,540.000 Slovanov (14,805.000 v tostranski drž. polovici in 6,735.000 v deželah krone sv. Štefana). Podpore. Naučno ministerstvo je nadaljevalnim obrtnim šolam na Kranjskem dovolilo naslednje podpore: šoli v Ljubljani 2300 gld., v Postojni 250 gld., v Škofji Loki 280 gld., v Kočevju 280 gld., v Krškem 300 gld., v Kranju 300 gld., v Metliki 280 gld.; v Tržiču 350 gld , v Radovljici 260 gld., v Ribnici 250 gld., v Novern mestu 450 gld., v Karnniku 400 gld. in v Št. Vidu pri Ljubljani 300 gld. Naznanilo. Tisti gg. tovariši, ki gredo letos na Dunaj v tečaj za deška ročna dela, naj se zglase pismeno pri g. Jos. Turku, nadučitelj v Logatcu, zaradi dogovora o skupnem potovanji. ^Slovenske Matice" občni zbor bode v sredo dne 24. rožnika ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Okrajna učiteljska konferenca za črnorneljski šolski okraj vršila se bode dne 8. rnal. srpana t. 1. ob 9. uri predpoldne v šolskem poslopji v Grnomlji. Poleg običajnih toček je na dnevnem redu tudi: 1.) .Razdelitev učne tvarine iz spisja za razne kategorije ljudskih šol v okraji." Referenti so člani stalnega odbora. 2.J Volitev jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za tekočo volilno dobo. Naznanilo. Upravni odbor je v svoji seji z dne 6. aprila t. 1. sklenil, da se vrši glavni zbor ,,Zaveze" v 13. in 14. dan meseca vel. srpana v Opatiji Radi zaprek moral je direktorij glavni zbor s sporazumljenjem članov upravnega odbora preložiti na 19. in 20. dan meseca vel. srpana t. 1. Direktorij .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Št. Jurji pri Kranji, 8. rožnika 1896. Predsednik: L. Jelenc s. r. Tajnik: J. Šega s. r. Vabilo k okrajni učiteljski konferenciji, ki bode dne 1. mal. srpana v Postojini. Poleg navadnih toček je na dnevnem redu: 1.) .Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval" — s praktičniin poskusom. Ref. g. Št. Primožič. 2.) Glasovno pravilno branje na spodnji stopinji ljudske šole." Ref. gdč. M. Mahorčič. 3.) Razumno branje na srednji slopinji." Ref. g. J. Malnarič. 4.) Lepoglasno branje na višji stopinji." Ref. g. A. Smrdelj. Občni zbor ^učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj" bode dne 3. vel. srpana, ob 10. uri dop. v Hrašah pri Postojini. Popoludne izled v Predjamo. Prošnja. V dosego zboljšanja našega gmotnega stanja prosimo, da se pri letošnjih okrajnih uditeljskih konferencijah podpišejo prazne pole z naslovom dotidnega okraja in datom istega kraja, kjer bode konferencija. Pole naj se blagovolijo poslati uredništvu BUdit. Tovariša", katero jib bode pri priliki izrodilo na kompetentno rnesto. V prošnji, kojo bode sestavil g. naduditelj Luka Jelenc, se bode v prvi vrsti povdarjal status po službenih letih. Dvakrat da, kdor hitro da. Uditelj s 13 otroci in dohodki IV. pladilne vrste je prosil dne 6. svedana t. 1. za novdno podporo, a do danes še niina rešitve v rokab. Ne vemo sicer, kje leži prošnja, vendar prosimo, da bi se take prošnje kolikor mogode hitro reševale; saj gotovo nihde ne prosi podpore, kdor je v istini ni potreben. Važna naredba. Mestni šolski svet Graški je odredil, da se vsi tisti udenci inestnih Ijudskih šol, ki nameravajo prestopili v srednjo šolo, že od 3. razreda naprej lodijo ter posebej poudujejo in pripravljajo za srednjo šolo. — Je posnernanja vredno, posebno v Ljubljani. Analfabeti. V Lizboni na Portugalskein je izrned 301.206 prebivalcev 143.057 analfabetov. Poslano. Po nakljudbi dobil sem šele te dni 7. št. ,Pop." v roke. V tein listu naletel sem na 111. strani na neko »Poslano" s dudno vsebino. Nek neznan moj nasprotnik, g. „—ž.—*, prijema me tu prav na debelo. Kaj sem zakrivil tako hudega? S prepridanjeni sem zagovarjal v dveh člankib rnisel: jednorazrednicatn jedno samo ditanko. Na osebnosti g. nasprotnika ne odgovarjain, ker osebnosti ne spadajo v strokoveu list. — Iz tega J,Poslanega" sem razvidel, da g. „—ž.—" ne pozna naslova Žumer-Razingerjevega ,Prvega berila in slovnice1* ter rnisli, da ,Zadetnica in prvo berilo" pomenidvoje knjig, ne pa knjigo, ki jo je spisal g. lv. Miklosich! (In na to potnoto se opira vse ^Poslano*!) — Dalje nisem govoril o razdeljenih in neiazdeljenih ,knjigah", nego Jednorazrednicah" ! Da se rnisel gospoda ,—ž. —" Rda bo v 2 oddelkih, oziroma v 3. šol. letih vedno lahko priudil abecednikovo tvarino" ni dopadla gosp. nadzorniku, prav rad verjamem! Ne samo verjetno, nego istinito je, da se berila (čitanke), de tudi ne saino rprvau, dolo dajo pri konferencijah; maloverjetno je pa, da se razun g. „— ž—" še drugi teli sklepov ne drže. Da sva pa vse ,nesrede" g. „—ž.—" kriva inidva z gospodoin urednikom ,,U. T." je pa celo — neverjetno! Iz vse te ,nesrede" pa sledi, da je jednorazrednicam potrebna jedna sarna primerno sestavljena čitanka in konec bo vsem .nesrečam" in — zmešnjavam! G. „—ž.—* to je moja zadnja beseda z Vaini! Zc. Zahrala. Slavna ^Narodna šola" je blagovolila za rnali znesek poslati obilo šolskega blaga in zdraven tega tudi nekaj zabavnih in poudnih knjig za tukajšnjo mladino, za kar se podpisani najtopleje zabvaljuje. Šolsko vodstvo v Št. Petru na Krasu, dne 10. vel. travna 1896. Mihael Kalan, voditelj. Zahvala. Slavno načelstvo kmetijske posojilnice in hranilnice v Dol. Logatcu je darovalo blage volje znesek 10 gld. beri: de.set goldinarjev za nakup šolskega blaga tukajšnjim revnim udencem. Uljudno podpisano šolsko voditeljstvo si dovoljuje tern potem v imenu obdarovanih učencev za to lepo podporo in pomod slavnej posojilnici, izredi najlepšo zahvalo! Bog povrni! Voditeljstvo ljudske šole v Rovtah, dne 15. vel. travna 1896. _ K. Sežun, uditelj-voditelj.