fi_sl_or y sredsiiem vcha Nelson Blymier v Pennsylvaniji ˇ Združenih ameriških državah je bil na glasu, da je eden najboljših čudesnih zdravnikov. Kmetje po okolici so bill trdno prepričani, da Blymier ne zna le zdraviti, ampak tudi coprati. Pr<}-ksi čudežnega zdravljenja je bil ta gVaM posebno dobrodošel in zdravnik sam j« je storil še vse mogoče, da je utrdil narod v tej verl. Lepega dne pa so našli truplo čudežnega zdravnika v njegovom oddaljeno ležečem stanovanju T mestu York spremenjeno v oglje. Takojšnja preiskava ]e izsledila morilc* v osebi 35 letnega posestnika Rehmeyerja, katerega so vtaknili pod kljui. Aretirani je tudi priznal, da ]e priv«« zal z dvema pomagačema nesrečniki na steber v kuhinji, ga polil s petrole« jem in ga sežgal pri živem telesu. NW kakor pa ni hotel povedati ter izdatV zakaj je izvršil ta grozni zločin. Od tega sta minula dva meseca. Napočil je dan porotne obravnave. Ob ta| priliki so prišle na dan dokaj čudn« reči, ki bi spadale v najbolj temno dobo srednjega veka. Koj ob začetku obravnave je prosil obtoženi za besedo, da bi pojasnil zločin. Med največjo po* zornostjo navzočih je pričel: Dobr« znam, da ni dovoljeno človeka sežgatl. Vcndar copernice in copernike so se_igali v prejšnjih časih in tako bl bil« potrebno postopati ž njimi tudi danefc Blymier je bil čarovnik. Posedal ]e čudovito moč v pogledu, prav posebno 9« pa v laseh. Prigodilo se je, da sem s« nekoč sprl ž njim. Od tega časa je Jjil« po meni. Žena me je zapustila, pokre« pala mi je vsa goveja živlna. Nisena mogel več spati in sploh nisem poznal ve6 samoga sebe. Da bi se iznebil ter rešil tega zacopranja, sem poklical drugo Carovnico. Ta mi je dala tudi dober nasvet . . .« Nekako izmučeno jt ubijalec prekinil, porotnikl in sodnikl so bili radovedni, kaj nekl bo prišle sedaj. Posestnik je nadaljeval utrujenega glasu: »Copernica mi je svetovala, naj si preskrbim nekaj las z Blymlerove glave. Ko bom enkrat v posestl teh las, mi coprnija ne bo več škodovala. Podal sem se takoj,« je nadalj«val ziočinec, »z obema soobtoženuoM^ na stanovanje čarovnika. Naše edfM trožje so bile škarje. Copernik se je §J_upano branil, ni hotel dati lasu in M bruhal v nas vsakojake čarovniške fcesede. Ni nam preostajalo druzega, da jreprečimo nadaljne nezgode, kakor iežgati Blymiera pri živem telesu. Ne ij&bžalujem dejanja, ker sem ravnal či- ilto pravilno.« Vse priče so potrdile to izpoved. Vsi- so tudi priti^-ili: edino as ali smrt čarovnika zamore rešiti lr.d njega priklicane copernije. " Sodni zbor se je podal v sobo glede azglasitve sodbe. In sedaj se je zgo- lilo nekaj naravnost neverjetnega: kodniki so morali oprostiti v prvi in- ptanci. obtoženega, ker so bili porotniki enoglasnega mnenja, ako umori zacop- rani čarovnika, je to nekaj samoposebi razumljivega in dovoljeno.