tt.49.
L ji. uri prodpoldno  tor sian r..fl0riVi na dom poSiljana:
ima naslednje izredno- priloge.:-"Otpjne**
ipot po GoriSkem in GradiSCanskem" in
Ejtipot po Ljubljani in kranjskih mestih", daljo dva-
¦7v !.¦;:¦ ..Vozni red železnic, pamikov in poštnih
*ju t,,r :v^h\f> prilogo »Slovenski Tehnik".
ViroC-i.ino  sprejema upravništvo  v  Gosposki   ulici
lT"l J. u-vlstr.  v   »Goriški   Tiskarni«   \. Gj^rSček.
, jirofila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice  so račuiiijo po retit-vrstah  če
,v;i l-irut  Iti v, 2-krat 14 v,  3-krat  12 v vsaka
t*, VeC*rat  P° dogodbi. Večjo črke po prostoru.,--
L B'k'^-!" ;'1 8P'si v uredniškem dolu 80 v vrsta:/Za"
i--, is v.-.ebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
V Gorici, v sredo dne 20. junija 1906.
Iibaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto
" prndpoMno tor stane   po p o i? t i prejomana-
flori«'
jeot l"^
, ali gld. 6-60 > » » 3-30 .   »     »    1-70
SOČA1
stovilke stanejo 10 vin.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr. K- Lavrič.
Tečaj XXXVI.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i S t v o se nahaja 7 Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gid. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in tch-le tobakarnah: Sehwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališ&i Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, I. Marinssi v ulici Forniica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Iteresi ljudstva in pravice naroda
pa ministerski portfelj.
iSlovenec« je že tako spridil svoje Iravce, da jim sme natveziti kar bas hoče. fcvoie nafvezavanje odeva jako rad z Inte-si"ljudstva pa s pravicami naroda. Kadar is« kako bridko resnico, ki ni v Čast ka-jlljiim možem, prikriti, prav gotovo za-r.i\ na ves glas, da interesi ljudstva m riiice naroda branijo ljudem, ki tvorijo S. i. 5. storiti ta aH oni korak. Ta zabela z iteresi in pravicami pa je tako za nič, da o od daleč smrdi zavednim ljudem, le »ka-Mški' tlel slovenskega ljudstva je je na-aien že tako, cla jo spravi v se, ne da bi Jutil, tla mu je zadan nov otrov.
Pri premembi  ministerstva je  šlo  za
da bi   dobili  v njem  zastopstvo tudi
Jugoslovani.  Ali   dr.  Šusteršič,  predsednik
Slovanske zveze«, katera bi morala priti v
¦»»tov pri parlamentarizinnju ministerstva,
rekel vladi, da Jugoslovani n» reflektujejo
gria zastopstvo  v  novem ministerstvu....  dr.
Rustersiič je zadovoljen najbrže s kako ožlin-
jdrano kompenzacijo; kajti mož čuti, da on
ie rv.orc biti minister, ker ima   od  žlindre
imsa/ie roke, da bi  pa kdo drugi  iz  nje-
jovega kluba   zasedel ministerski sedež,  o
ga pa Bog ni ukazal! Ker torej  njegova
iseba sie more na površje, pa naj ostanejo
lovani brez zastopstva v ministerstvu !
;ako odloča on kar sam, »lepi klub« je že
iako divsiran, da sme samo pritrditi njegovi
neti volji, na glas   ne  sme  nikdo   ničesar
¦tii, po tihem  na varnem pa lahko   pogo-
B&nja kaj ta ali oni hrvatski poslanec. Tako
tfoslen parlamentaren klub je Šustersičeva
Slovarska, zveza  ; slovanska je tako,  da
hm ;dovenskim in   hrvatskim  poslancem
¦ercska vabila za seje!
Na očitanje v javnosti, da je dr. Šu-
iteršič kar na  svojo roko izjavil  vladi,  da
lepi klub* ne reflektuje  na  zastopstvo  v
;er-!vu, je čutil »Slovenec* potrebo kaj
¦Ddj-ovcutti. In odgovoril je S Rekel je, da in-
¦ffesi ljudstva in pravice naroda se ne pro-
T«l»fon it. 83. -              »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
dajajo za en ministerski portfelj, da bi se morali Slovenci z vstopom v sedanje ministerstvo odreči mnogim svojim narodnim težnjam; katoliški poslanci pa se bijejo za ljudske pravice in ne za portfelje. O ti grda žlindra! Tako lagati zna pač le »Slovenec«. Čehi in Poljaki so poslali svoje zastopnike v ministerstvo, seveda ne da bi se odrekli le za pičico svojim narodnim težnjam. Kdor bi jim očital kako odrekanje, temu bi se smejale krave po Češkem in Poljskem. Samo »Slovenec« s Šusteršičem vred je tako pameten, da natvezuje ljudem pravljico, da bi se morali Slovenci odreči mnogim svojim narodnim težnjam z vstopom v ministerstvo. Ta je res lepa, ali ne drži. Prav bi bilo pač le to, da bi imeli Jugoslovani svojega zastopnika v ministerstvu, seveda takega, ki bi bil res naš zastopnik. Vsi drugi narodi vidijo v svojem zastopstvu v ministerstvu trdno zaslombo, samo Jugoslovane hoče dr. Šusteršič preveriti, da kaj takega pomeni: odreči se mnogim narodnim težnjam. To je pa?, tako za lase privlečeno farbanje, da se vidi na prvi hip, da tiči za njim čisto nekaj drugega, to namreč, da Šusteršič ne more biti minister, ker je ožlindran, kdo drugi iz »Slovanske zveze j pa ne sme biti, ker bi pri tem temnela zvezda sorodnika sv. Duha. O, ko bi mogel vstopiti dr. Šusteršič v ministerstvo, potem pa bi pisal »Slovenec« zopet o interesih ljudstva in pravicah naroda, pa ne tako, kakor sedaj, marveč rekel bi, da jih bo branil v ministerstvu. Ako bi vstal kdo ter mu očital, da jih je prodal za en ministerski portfelj, to bi ga nagnali črni »Slovenčevi< vrani. Vedno, kakor kaže. Dokler bo Šusteršič predsednik »Slovanske zveze«, bo kazalo govorili o interesih ljudstva in pravicah naroda le izven ministerstva, če bi pa lurška voda Šuster-šiča tako oprala, da bi bil sposoben za ministerstvo, o potem bi »Slovenec« pisal pa o interesih ljudstva in pravicah naroda, kako se jih more zastopati v ministerstvu...
In ta -Slovanska zveza«? Ali res še ni sram hrvatskih in onih izvenkranjskih poslancev, da se dajo komandirati od dr. Šusteršiča, ki išče povsodi le svojo osebico,
paf če pri tem Še toliko trpijo interesi celega jugoslovanstva? Pač zadnji čas bi bil, da se razbije ta »Slovanska zveza«, ki nosi po krivem to ime, ter se osnuje čist jugoslovanski   klub,  v katerem  naj  bodo vsi drugi jugoslovanski poslanci, izvzemši kranj-; skih klerikalcev, katere ima dr. Šusteršič že . tako na vrvici. Tak klub bi kaj  veljal, in dr. Žlindra bi s svojimi pajdaši žalosten in pozabljen capljal po Dunaju, kar pa bi bilo v neizmerno korist Jugoslovanov, ker po tej poti bi utegnili dobiti tudi .zastopnika v ministrstvu. Šusteršičev krik o ljudskih interesih  in  narodnih   pravicah  bi  potem . i kmalu spoznali za gol  liumbug, in nekega ' ( lepega dne bi ostal njegov glas glas vpijo- ' čega v puščavi.....
DOPISI.
GoJa*8. — Pri nas se bije vroč boj, ki pa ni politično barvan, ampak je gospodarski boj. Občina ima obsežen pašnik, ki bi nam služil lahko v korist, ali je že 20 let sporno jabolko v naši občini. Leta 1884. jo sklenilo takratno starašinstvo, da naj se ta občinski pašnik razdeli med občinarje za 20 let. Reklo
.se je, naj se deli pašnik v 4 deleže, morajo j biti pa tako napravljeni, da dobi vsak občinar : nokaj dobrega in nekaj slabega sveta. To delo naj izvrši zemljemercc. Zemljemerec je bil pripravljen napraviti to za 400 K, ali mož, M ; je takrat vse ukazal, je pa Šel v bližnje selo ter se pogodil tudi za 400 K z nekim, ki ni j bil sposoben za to delo, in šlo je vse tako, kakor je hotel on. Le jeden se je upiral, ali še nad tem je kričal. Zapisnik je bil pozabljen. Ko je bilo to delo narejeno, so podpisali in podkrižali skoro vsi posestniki občine za 20 let. Leta 1 «80. so nekateri uložili prošnjo pri županstvu, da bi se napravila iz te delitve prosta lastnina. Uprl se je župan, češ potem bi nekateri prodali, tako pa lahko pride več deležev pod občino. Pozneje pa je hotel on sam uvesti lastnino, dasi je bil poprej tako nasproten. Ker so biii prejšnji obrisi nerabni, je bilo treba novih. Ali namesto oddati delo zemljemercu, jo  dobil to v  roke pokojni P.
Noben zemljemerec ni hotel izdelka podpisati. Leta 189?. so skušali nekateri posestniki znova oživiti županstvo, ali konec je bil ta, da je deželni odbor razsodil, da ima 20 let ostati tako, kakor je, v najemu. Starejši so pomrli in mlajši so komaj čakali, da poteče tista zakupna pogodba. Dne 1. julija 1901. pa nas je zadela kot z jasnega neba strela novica, da je županstvo sklenilo zopet napraviti lastnino. Napravili so neki načrt; pobrali so vse stare podpise in zraven prideli še svoje, od starih če je bil mož še živ ali če je že zdavnaj umrl, je bilo vse jedno, samo da so bili podpisi. Nezadovoljni posestniki so naredili po odvetniku upor. Pri deželnem odboru pa ima za naš kraj prvo besedo znani veliki iižitninar; in dež. odbo se ni oziral na pritožbe. Veliki užitninar posluša pa le druge, za resnična poročila mu ni mar. Tudi menda malo ali nič ne razume takih rečij. Slovenci smo tako srečni, da na tako važnem mestu nimamo nobenega jurista. Koliko Škoduje to samo naši občini, koliko potij se je naredilo i;; koliko denarja potrosilo. Ker se je bližala lani zakupna pogodba koncu, je prosilo Županstvo večkrat deželni odbor, naj reši to zadevo tako ali tako, ali veliki užitninar je imel vedno svoje izgovore in vse je spalo zložno tam pri deželnem odboru. Leta 1905. je zahtevni deželni odbor od županstva, naj izdela nov načrt, kako misli deliti pašnike po preteka za- ,. kupne pogodbe. Županstvo je izdelalo dober načrt, ali deželni odbor ga na besede našega Bismarka ni potrdil. Županstvo se je naveličalo čakati rešitve, si najelo odvetnika, in sedaj je vsa reč na Dunaju, kamor je uložil deželni odbor predlog za razsodbo. Konečno se je tako vzdramil veliki užitninar; le to smo radovedni, kaj je poslal na Dunaj. Prepričani smo, da morajo, če so spisi pravični, razsoditi nam v prilog. — Velikemu užitninarju je pa v malo čast mešetarenje nasproti gojaški občini.
Iz ZgOFltka na Krasu. — Zgoniška občina ima tri davčne občine. Dve spadata v cerkveno občino Zgonik, tretja pa pod Prosek. Poglejmo, kako je z dušnima pastirjema v teh občinah 1 Gabrovska <L..~čna občina, ki spada pod Prosek, je srečna, ker ima dobrega, vsega
Grof'Moiite Cristo.
napisal Mlexandre Dumas.
(Dalje.)
Vbojfi ženi se povesi glava, in noge  se ji  začno  tresti, S* W<' na kolena.
-.'Mjniatite, Edmond," pravi, »odpustite meni, ki vas Iju-him So vedno!*
tyno čelo se je skoro dotikalo preproge. (»rof stopi k nji in jo dvigne.
Sedi: v naslonjaču, opazuje nato moški grofov obraz, ki 1»* bil v bolečini in sovraštvu skoro grozeč.
rM\z naj teh prokletih ne starem! Nepokoren naj bodem P°fli, ki me je izbral za orodje svojega maščevanja! Nemo-pte, madatne, nemogoče !a zamrmra.
,. Edmond!"   pravi uboga mati,  poskušaje  vsa sredstva, moj Bog, če imenujem jaz vas Edmond, zakaj ne imenujete izmene Mercedes?"
B Mercedes," ponovi  Moiite Cristo, »Mercedes i  Ah,  da,
jj^v imate, to ime mi je drago  še vedno — ah, in že dolgo,
l*°lgo časa ni prjgj0 ta^0 jasn0 cez moje ustnice. O Mercedes,
" vzdihljojih največje žalosti sem šepetal vaše ime,  v  najsil-
aeJM bolečinah sem ga vzdihoval prav tako  kakor  v obupni
*snohti. Ves trd od mraza, prikovan na slamo svojega ležišča,
^hložoč ves sparjen od vročine na kamenitih  ploščah svoje
? J*e> sem mislil na vas, Mercedes; o Mercedes, in moram so
I aSLeVftt»; kajti štirinajst let sem jokal, štirinaj** let sem trpel
nadčloveško in zdaj vam ponavljam: Mercedes, jaz se moram' maščevati."
Bojo se, da bi se več ne mogel ustavljati prošnjam one, ki jo je ljubil tako zelo, je poklical grof svojemu sovraštvu spomine na pomoč.
„ Maščuj te se, Edmond," pravi uboga mati, „toda samo nad krive m, nad njim, nad menoj, toda ne nad mojim sinom !"
„V svetem pismu stoji zapisano," odvrne Monte Cristo, „da grehi očetov preidejo na otroke do tretjega in četrtega kolena. Ali naj bom jaz boljši od Boga, ki je narekoval te besede svojemu preroku?"
nToda Bog ima čas in večnost, a ljudem manjka oboje."
Monte Cristu se izvije vzdih, skoro sličen rjovenju, in prime se z obema rokama za glavo.
»Edmond,* nadaljuje Mercedes in iztegne svoje roke proti grofu, ,, Edmond, odkar vas poznam, sem oboževala vaše ime, mi je bil svet spomin na vas. Edmond, prijatelj moj, ali hočete skaliti to sliko, ki odseva tako jasno iz zrcala mojega srca? O, če bi mogli prešteti molitve, ki sem jih pošiljala za vas k Bogu, dokler sem vedela, da živite, in odkar sem mislila, da ste mrtvi! Da, mrtvil Ah, predstavljala sem si vaše truplo v eni onih globočin, v katere potapljajo jetničarji trupla svojih jetnikov, in jokala sem. Kaj sem mogla storiti za vas drugega, Edmond, kakor jokati in moliti? Poslušajte,.deset let sem imela vsako noč isti sen. Reklo se mi je, da ste hoteli ubežati, da ste se mesto drugega jetnika zavili v mrtvečevo vrečo, da so vrgli to živo truplo z višine gradu Ifa in da je opozoril nič slutečega krvnika na to le krik, ki se vam je izvil, ko ste se razbili ob skalo. Ah, Edmond, pri glavi svojega edinega sina, za katerega vas prosim milosti, vam prisegam, da sem videla skozi deset let vsako noč ta prizor, slišala vsako noč oni strašni krik ter se zbudila vsa otrpla in trepetajoča.  Ah, ve-
rujte mi, Edmond, dasi zaslužim veliko kazen, da sem tudi jaz strašno trpela."
„Ali jeumrl vaš oče, ko ste bili vi daleč od njega?" vsklikne Monte Cristo, pule* si z obema rokama lase. „AH ste videli, da je postala vaša izvoljenka soproga vašega tekmeca, dočim ste vi zdihovali v ječi?"
„Ne,tt ga prekine Mercedes, »ampak videla sem, da je mož, ki ga ljubim, pripravljen umoriti mojega sina."
Mercedes je govorila te besede s tako pretresujočo bolestjo, s tako obupnim izrazom, da grofa premaga jok.
Lev je bil vkročen, osvetnik premagan.
„Kaj zahtevate?" pravi. „Da ostane pri življenju vaš sin? Prav, naj živi!"
Mercedi se izvije vsklik, ki pričara v profove oči dve solzi; toda ti dve solzi izgineta takoj; vsekakor je poslal Bog angelja, da jih je otrl 3 poljubom, kajti v očeh Gospodovih sta bili dragocenejši kakor najdražji biseri iz Gizarata in Ofira.
„0," vsklikne in pritisne Monte Cristovo roko na svoje ustnice, »©» hvala, hvala, Edmond, ki sem ga vedno ljubila tako zelo, ki sem se ga vedno spominjala. O, zdaj smem to reči." i          „Tem bolj," pravi Monte Cristo, „ker ubogi Edmond ne
bo več dolgo vžival vaše ljubezni. Mrtvec se vrne v svoj grob, senca izgine v noč."
„Kaj pravite, Edmond?"
BPravim, da moram umreti, ker ukazujete to vi,  Mer-
„Uroreti? Kdo je to rekel? Kdo govori o smrti? Odkod
vam prihajajo te misli na smrt?".
I          „Pač ne bodete zahtevali, naj potem, ko me je v prisofc
Jnosti vaših in vašega sina prijateljev javno easramoval otrok, i'ki se bo bahal z mojim odpuščanjem kakor z zmago, — pač
'ne bodete zahtevali, pravim, najpotOmše trotiotek gojim željo,
spoštovanja vrednega dušnega pastirja. Kako pa še godi v Zgbniku in Saležu? Župnik Pi-gnnutntt vsetanreu kar po svojem in se nič ne spomni tega,' da njega farani žive" ter dobro plaCujejo. On bi se moral ravnati po tem in delati vse prav. Ali ne! Na binkoštno nedeljo je oznanil, da bode na binkoštni ponedeljek v Zgoniku maša ob 10. uri. Pa kaj je naredil naš nune? Tebi nič meni nič je šel mašavat v podružnico av. Ulriha v Soma-torci, župljani so pa prišli v Zgonik gledat na sivi stolp, kako Škorci žvrgolijo.
V   Samatorci, ko je pridigal, se je surovo repenčil nad občinskimi odborniki, posebno nad županom. Rekel je, da če bi on ukazal, bi ne bil niti eno uro več za župana. To je grdo, da se spravlja duhovnik v cerkvi nad odbornike in našega župana, ki je poštenjak in hvale vreden. Cerkev pa tudi ni postavljena za to, da se hujska v njej ter vleče ljudi čez zobe. Zapomnite si to, gospod župnik!
V  kratkem bodo zopet občinske volitve. Kaj misli takrat župnik kandidirati za župana, da bi potem lažje spal, ker sedaj toži, da vedno čuje prepevanje, da ne more spati. Kaj pa takrat, kadar pride  pozno domov, zakaj
¦ nima pravega sna ?
Smft#t'dn6 18. VI. 1906. — Društvo „Nadaa sklicuje na dan 24. t. m. občni zbor. Spored po pravilih.
Pripomba. Kakor je bilo že objavljeno v cenjeni „Soči", priredi društvo „NadaB dne" 8. julija veselico s sporedom, kakoršnega za-more le društvo „Nada". Spored sam jamči, da bodo spet redek užitek. Dve humoristični spevoigri, polni smešnih in drastičnih prizorov, burka izza kmetskega živijeirja, veren tip istega, in na splošno željo se ponovi tudi „Črna paradna straža", numorističen kuplet, koračnica z večjim nastopom kot lani v krasnih kostumih. Iz te skupine se napravijo razglednice, ki se bodo razpošiljale in prodajale pri veselici. Ko-lekovale se bodo iste kakor tudi vstopnice v prid družbi »Cirila in Metoda" s Ciril-Metodovim kolekom. Društvo Št. Andrež nam je obljubilo sodelovanje z eno pevsko točko. Spored bode torej krasen in raznovrsten. Nudil bode cele salve neprisiljenega smeha.
Kdor se hoče po trudapolnem in napornem delu razvedriti in pozabiti težave življenja za nekaj uric, naj nas poseti dne" 8. julija leta 1906. v Sovodnjah na vrtu gosp. Kodermaca. Za borih 40 vinarjev vstopnine mu ne bode žal. Ako namerava isti dan katero bratsko društvo prirediti veselico, naproša se isto, da to iz bratske ljubezni in sloge opusti.
Iz GoriCfl. (Quo usque tandem...!) — Že dolgo Časa opazujem, kako lepi laški uslužbenec pri »Impresa goriziana di pubbli-cita" slovenske lepake vedno tako nizko, da jih vsak fakicček lahko raztrže. Malenkost, a vendar žaljenje l Slov. lepaki v enem delu mesta še niso prilepljeni, a na drugem so že raztrgani. Od „Stabat mater" nI bil niti eden lepak nepoškodovan pred prireditvijo. Ko je pa „ballo a Mossa", „gran festa da ballo a Lucinico", tedaj   pa   spleza oni laški člove-
ček po lestvi gor, da le visoko  prilepi.   Vsi
oni, ki so pri tem  interesirnni, naj zahtevajo
| od „irapresen,  da lepi tudi slov. lepake tako
visoko, da jih ne raztržejo proč, ko so še zveži.
X.
Iz Vrtojbe.  - 17. jun. Sv. birma v Vrtojbi
se je vršila v soboto prav v lepem neredu,
in z največjim čudežem. Odkar se je peljal Sv. Elija v nebesa v gorečem vozu, ne da bi mu se hlače osmodile, se ni zgodilo enacega, da bi se naš knezonadškof vmešaval v politiko, ali včeraj je nas kar primeril že anarhistu (razumeli smo antikristu) Moralesu, da njega so pripravili taki umazani časniki kakor so v Gorici in Ljubljani (morda „Gorica" in »Slovenec« ?) do ubijalstva in napada kralja Alfonza. Ježeš, ti ubogi kmet, poln pelngre, boš še po kraljih segal, ko ne vemo niti, kaj se godi l/4 ure proč od~nasr~Nura~ pripisuje naš knezonadškof, da že Španija trepeče pred nami. Joj, ali smo mogočni!
Dalje, namesto da bi sprejeli škofa ob prihodu, so starešiuci kukali skozi mejo prihod, ker niso imeli voditelja! Ravno tako opoldne niso bile ovčice pripravljene za sprevod popoldanski službi božji, je tako vse vprek capljalo in bezljalo vsako zase, da v Bosni ne tako! —
Po odpravljeni pop. službi je čakala kočija škofova v krčmi pri cerkvi z njegovimi strežajiLahi, ki so ves čas tako vpili laško, da so nas ušesa bolela; škof seje odloČil, da bo hodil peš iz cerkve v farovž, se je pa lepo vsedel v kočijo strežaj, drugi je pa pognal konje, in mi backi smo se spoštljivo odkrivali strežaju, misleč, da nas škof blagoslovi; nam je pa osle kazal strežaj. Uh! — Kako smo bili ginjeni, za poč't od sramu! — X rednik.
Domače in razne nouice.
Canj. naročnikom sporočamo, da je Še veliko zastankov, in sicer ne samo takih naročnikov, ki niso plačali še letošnjega leta, ampak tudi takih, ki so na dolgu za leto  1905.
List še vedno prejemajo redno vsi ti naročniki, toda opozarjamo jih danes, da vstavimo vsem nadaljno pošiljanje s 1. julijem, zastanke pa vsekakor potir-jamo. Upravništvo ima tekoče troške, kateri morajo biti redno plačani; nikdo ne čaka upravništva jed no aH celo dve leti, vsakomur treba najmanje zneske točno plačati. — Toliko v blagohotno uvaževanje.
Smrtna kosa. — Danes dopoludne so položili na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku zemske. ostanke gospe Julije F e i g e 1, soproge vpokojenega g. računskega revidenta gozdarskega urada v Gorici Ivanu Feigla, in matere juristag. Damira F e igl a. Pokoj niča je iz ugledne rodbine Premrlo v pl. Premer-stein v Ljubevču pri Idriji. Dobra, ljubezniva gospa, vedno polna zdravega humorja, tudi za časa dolgega bolehanja,  ostane vsem,
M so jo poznali, v dobrem spominu. Preostalim
izrekamo iskreno sožalje.
Bralno In pavsko društvo „Ladlja" v Devlnu priredi v nedeljo dne 24. t. m. javno tombolo. Ta dan je v Devinu starodavni in znameniti konjski semenj. Čisti prebitek bo .v korist slovenskega otroškega vrtca v Devinu. Dobitki so činkvine 80 K, tombola 150 K. Začetek ob 4'/8 pop.
Glede na dobrodelni namen tombole je pričakovati obile udeležbe.
Sokolova veselica i Gorici. — 12. avgusta
in ne 5., kakor smo poročali zadnjič pomotoma, priredi goriški „Sokol" svojo veselico. Mor želi IS w$tfcOlO»" v nedeljo v N e b 1 o, naj se oglasi pri br. blagajniku Meljavcu v »Goriški Tiskarni* do petka opoludne. Voznina z žardinijero tja in nazaj K 320, ki jih je plačati ob prijavi. Odhod ob 1. pop. izpred kavarne »Centrni".
Volitev župana v RiheMDerp, — Dno ig. t. m.
se je vršila v Rihembergu volitev Župana in podžupanov. Za župana sta bila dva kandidata g. nadučitelj Poniž in stari liojak Jože Pavlica. Poniž je imel 14, Pavlica pa 10 glasov. Tako je ostal torej zopet na krmilu mož, ki jo pri-zadjal občini f.v, toliko škodo. Podžupani so: Maks Ličen, .<.:.drej Kerševan, Andrej KodriČ, JoŠe Birsa, A. Poniž, Iv. Sever, Ant. Geržej, Fr. Jogau.
Dovozne ceste v Rlhembirgu na kolodvor nove
železnice še ni, in sicer po nemarnosti očka Pavlice; občina še ni začela graditi svojega deleža. O tem nam pišejo: „so izgovori, &i ni denarja, ko vendar se ga je, kar ee železnica gradi, steklo veliko tudi v obeiusko blagajno. Ali so bile poleg grabelj tudi vile vmes ? Upamo pa, da ne bo več tako, in da novo starašinstvo skida občinski hlev, kakor ga je kidal Ožbe v Zlati vasi".
Tehniški Slovar, — Odsek za izdavanje „ Tehniškega slovarja" je imel preteklo sredo pod predsedstvom načelnika, ravnatelja I; Šu-bica svojo šesto sejo. Tajnik je poročal o sklepih zadnje seje, in povedal, kako so bili rešeni. Sklenilo se je nabaviti Deinhardtov ilustr. tehn. slovar, ki izhaja v šestih jezikih pri Oldenburgu v Monakovem. Akad. slov. tehn. društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu je naprositi, da bi prevzela ekscorpiranje cenikov, deželnih in pa državnih zakonov tehniške vsebine. Prošnji, da bi poslale svoje cenike odseku na razpolago, da jih da ekseerpi-rat, sta se odzvali tvrdki: Majdičeva v Celju in Schneider & Verovškova v Ljubljani, kar je odsek hvaležno vzel na znanje s ponovno prošnjo do drugih tvrdk tehniške smeri, naj bi storile isto. Ko se vzame še na znanje poročilo o stanju ekscerpiranja VVolf-Pleteršniko-vega slovarja, se seja zaključi.
Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva" nam javlja, da bo dne 1. julija t. I. na prostranem vrtu „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu (v tržaški okolici) veliko plani n i k o si a vije: „ Veseli dan na planinah", čegar čisti dobiček je namenjen za gradnjo vhoda v orjaško jamo „Dimnice" v Slivjah (pri Pod-gradu v Istri).
Ta jama je bila komaj pred kratkim natančneje raziskana;  nje  čarobne  krasote so
vzbudile splošno zanimanje, tako da je ffi0 I trž. podr. biti boj z narodnimi nasproJiJ predno se ji je posrečilo zavarovati si ta l!j slovenskega Krasa.                                    *¦
Jama nudi nepopisnih krasot v oblikJ orjaških kapnikov, velikanskih votlin, ter d % bobnečih rečic, stekajočih se v jezerce.
Glavna težava obstaja sedaj pri vbo kajti kedor hoče obiskati to jamo, se m !i spuščati približno 40 metrov po vrvi J"i jama bo komaj tedaj  obče dostopna, ko t) izdelan poseben vhod.                        '      ^
Razpored planinskega slavlja nudi uinotl zanimivostij: Triglavska koča, Planinski sem«9 Veliki planinski muzej, Gorska kavarna in Jr
Koprski UČItelJMnlki prirede dne 8. j^L t. 1. javen koncert s plesom v Gorici v hiM štorih hotela „Pri zlatem jelenu". pr| ujm certu nastopi moški zbor in orkester k^Jk učiteljiščnikov. Čisti dobiček je namenjen ^; teljskemu konviktu v Ljubljani. Vspored objavi pravočasno.
Od Jesenic do Trsta se je peljal v lm\i
kakor naznanjeno, železniški minister dr. \%> schatta v družbi z dvornim svetnikom ^ mothom in drugimi. Vlak je dospel v (j0ri, ob 2. pop. Minister si je ogledal p0!,uj0 ] Gorici, obedoval je v postajni restavraciji obed je priredil g. Hack, voditelj hotela s§ij bahn". Ob 3.45 so se odpeljali v Trst.
j       Železniški minister v Trst«, — železniški C:i
; nister dr. Derschatta je dospel v Trst v nedef ' pop. ob 5. uri 20 m. Na kolodvoru ga j* vsprejel namestnik princ Hohenlohe. Miuistgb je sprejel nekoliko oseb ravnateljstva držav J železnice, potem je pregledal novi državri ko-lodvov, obiskal je tudi razne civilne in vojaft; predstojnike iu dostojanstvenike. Ob I •, i-c: je bil obed pri namestniku. Ob 6. zvečer ŠJ je vrnil minister na Dunaj.
Predstavil  se mu je  tudi dr. O. I!j[ v imenu političnega društva ^Edinost'-, kijJ razložil ministru tamkajšnje razmere ter izra/j želje in zahteve slov. prebivalstva.
Minister je rekel, da se da ob vpitij o vsem.
Y RoCOlu pri Trstu so na postaji nove if leznice nemško - laški napisi. Kaka kiivk j* 1 je zgodila s tem tržaškim Slovencem, je v\m 1 razvideti železniški minister dr. Derschatu • nedeljo, ko je tam plapolalo vse polno siej*^ I venskih trobojnic. Železniška oblast naj |jj
upošteva ter odpravi žalitev Slovencev s ;J ' staje. —
I           NtgiOma |e Uirl v Tržiču pri delu poste!
šček Iv. Andreossi, star 52 let. Trpel je u srčni napaki.
Radi žensk sta se sprla in steplh pobočj v Semeniški ulici 38 letni A. Ferri iu %Wi G. Lorencon. Premetavala sta se in ol vala s kamenjem. Eden izmed njih je pr«s; ranjen na čelu. Kaj vse ljubezen stri!
POROČfl|ahi so v noči na soboto poškodovaL| oleandre pri hotelu „ Angelo d' oro" v uli-: Vetturiui. Peki pri Gleščiču so jih videli v naznanili.
(Dalje v prilogi.)
živeti še dalje. Za vami, Mercedes, sem ljubil najbolj samega sebe, to se pravi svoje dostojanstvo; ta moč, ki me dela močnejšega od drugih ljudij, je bila moje življenje. Z eno besedo ste jo vi štrli, in jaz umrjem.
„Toda ta dvoboj se ne bo vršil, Edmond, ker vi odpuščate."
„Bo se vršil, madame," pravi Monte Cristo slovesno, I „samo s tem razločkom, da bo moja kri pojila zemljo mesto da bi tekla kri vašega sina."
Mercedes glasno vsklikne in plane proti Monte Cristu; toda naenkrat obstane.
.Edmond," pravi, „nad nami je Bog, in ker živite vi, ker sem vas našla na zemlji, mu zaupam verno iz celega srca. Pričakuje njegovega varstva, računam na vašo besedo. Rekli ste, da bo moj sin živel, in živel bo, ali ni res?"
„Da, madarne," pravi Monte Cristo, presenečen, da ona, ki jo je ljubil tako zelo, tako hladnokrvno sprejema to heroično žrtev.
Mercedes ponudi grofu roko.
„Edmond," pravi in obrne vanj svoj solzni pogled, „kako lepo, kako velikodušno ravnate 1 Kako velikodušno je, da čutite usmiljenje z ubogo ženo, ki se vam je približala v svoji nesreči brezupno, a vendar pros^"..,*. Ab, še bolj kakor leta so me uklonile bolesti, in nober :<jiebljaj, noben pogled ne more pričarati pred Edmonda one Mercede, ki sem bila nekoč! Ah, verujte mi, Edmond, da sem tudi jaz trpela mnogo, mnogo; žalostno je, če mora človek gledati, kako mu mineva življenje brez vsakega žarka veselja. Nobeno upanje mi ni ostalo, toda to dokazuje, da življenje ne konča na zemlji. Ne, tu ne konča vse, to čutim v svojem srcu. O Edmond, ponavljam vam, da je lepo, da je veliko, da je plemenito Odpuščati tako, kakor odpuščate vi C
„Vi pravite to, Mercedes-, in kaj bi rekli, če bi poznali ves obseg moje žrtve ? Mislite Bi, da je vzvišeni krmar naše usode potem, ko je ustvaril svet» ko se je zjasnil kaos, naen-
krat prenehal, da bi enemu izmed angeljev prihranil solze, ki bi jih jokalo enkrat njegovo nesmrtno oko nad našimi pregrehami, mislite si, da je Gospod potem, ko je vse pripravil iu oplodil, mesto da bi občudoval svoje delo, ugasnil solnce in sunil zemljo s svojimi nogami nazaj v večno noč, — potem bodete imeli nekoliko pojma — toda ne, ne, tudi potem si še ne morete predstavljati, kar umiraje izgubljam."
Mercedes se ozre v grofa s pogledom, v katerem se je zrcalilo začudenje, občudovanje in hvaležnost.
Monte Cristo zakrije svoj žareči obraz z obema rokama.
„Edmcnd," pravi Mercedes, „reči vam imam samo še eno
Grof se bridko nasmehne.
„Edmond," nadaljuje ona, „dnsi so moja lica pobledela, dasi je ogenj mojih očij ugasnil, dasi je moja lepota ovenela, da, dasi ta Mercedes v nobenem ozirti več ne spominja na ono prejšnjo, bodete vendar videli, da je njeno srce kljub temu ostalo vedno isto!... Z Bogom, Edmond; ničesar več nimam prositi od neba... Videla sem vas tako velikodušnega in plemenitega kakor sicer. Z Bogom, Edmond, z Bogom in hvala!"
Toda grof ne odgovori,
Mercedes odpre vrata in izgine, še predno se grof predrami iz bolestne in globoke žalosti, katero mu je provzročala misel, da se je odpovedal maščevanju.
Ura v invalid?!: >m stolpu je bila eno, ko je zadrdral voz gospe Morcerfove j*r »^aku Elizejskih Polj ter zbudil grofa iz njegove zamišljenosti.
nNespametnež/ pravi, „zakaj si oni dan, ko sera prisegel maščevanje, nisem izruval srca)"
XUL
Dvoboj.
Po Mercedinem odhodu je grofa Monte Crista prešinila tema. Njegov energični duh je zaspal, kakor zaspi telo po prevelikih naporih,
„Kaj t" si pravi, dočim so svetilka in sveče slabotno brli in so sluge nestrpno čakali v prednji sobi.   „Kaj!  Tako .se torej to  poslopje, ki se je pripravljalo tako počasi in gradi s tako skrbnostjo, porušilo vsled enega udarca, ene liesM enega dihljeja!  In jaz, ki sem se zanašal na samega Mibp. t sem bil tako ponosen, jaz, ki sem na tako težak  način pr& iz ječ gradu Ifa ter postal potem tako velik in mogočen, jt bom jutri kupček prahu!  Ah, ne pritožujem se  nad siurt: telesa, saj strohuenje telesa je cilj, kamor vodijo vsa j-ota. katerega upa vsak nesrečnik, to je mir človeške narave. katerem sem vzdihoval tako dolgo, kateremu sem se bližal bolestni poti stradanja, ko se je prikazal v moji ječi Faria. Ki. je torej za me smrt? Nekoliko več miru in molka.  N<?. :*| pritožujem se nad telesno smrtjo,   ampak v srcu me IjoU & imajo razpasti v nič moji načrti, ki sem jih gojil  tako doVw in wAko skrbno. Torej jim je pač proti pričakovanju nas;.roW«'& božja previdnost? Bog pač ni hotel njihovega uresničenja
„To breme, o katerem sem mislil, da je bora lahko norf do konca, je torej pač presegalo moje moči; bila je pae moj*' volja, moja želja, toda ne moja dolžnost, iu sredi teka se» omagal pod težo. O, po štirinajstih letih obupa in desetih \&$ upanja se torej zopet vrača k meni nesreča.
„In vse to, moj Bog, vse to le zato, ker je moje srtf? o katerem sem mislil, da je mrtvo, samo otrpnilo, ker se zbudilo, ker je pričelo biti, ker sera se uklonil bolestnemu, vtripanju, katero je vzbudil v najglobokejšem dnu mojegft src*| Ženski glasi
MVendar,tt nadaljuje, predstavljAje si bolj in bolj strašni j jutrišnji dan, „vendar je nemogoče, da bi ta ženska, kat«18 srce je bilo tako Čisto, da bi Mercedes mogla iz sebičnosti privoliti, da umrjem v polni moči in cvetu svojega življenj* • Nemogoče je, da bi tirala svojo ljubezen, ali boljše ( svojo materinsko blaznost do te meje. So kreposti, katerih pretiravanj6 postane zločin.  Ne, Mercedes pripravi ganljiv prizor, plflDiI1
Priloga »Soče" it. 49. z dne 20. junija 1806,
Kdaj se otvorl nosa železnica ? — ilekio se
je vsestransko za gotovo, da so otvori nova železnica od Jesenic do Trsta dne. 15. julija t l od dobro informovane strani pa čnjemo sedaj, tla utegne biti otvoritev dno 17. julija in ne 15.; *o pa radi tega, ker je 15, julija De<lolja. Odnesla bi se otvoritev torej na delavnik, torek 17. julija.
Izleta  Soške podrulftlie* stovem^g&*i>ir*4<
ninskega društva, odsek Gorica, na Sv. Gendro j (\Qt- 17. t. m. so se udeležili štirje tolminski izletniki, pod vodstvom g. nadzornika A. La-sifa: petero dečkov in deklic. Odrinili so v soboto iz Tolmina čez Rute na Snednje^ Jkjer.sj} prenočili, in od tod po hrbtu Kolovrata na gv. Gendro, kjer so -našli -- enega goriškega izletnika.
____Pri izletu na Trstelj in Nanos se je se-
stalo lepo Število  izletnikov,   vsegdar s četo otrok od 7 leta navzgor, čilih in neutrudljivih. Gorica je vedno   zaostajala  po  številu in Živahnosti.  Jo-li  naše  malo  življenje — odpelo vsako voljo za naporen trud'/!
Prihodnji izlet na Veliki Rob (1237 m) in Kneelj (125)9 m) nad Črničami. Spored se objavi.                                                               j
FevskO ill glasiieno društvo v Gorici naznanja, da ho dne 29. t. m. ob 10. »redp. v dvorani .Trgovskega doma" javen nastop gojencev šole za gosli in klavir. Spored se Se priobči. Vabljeni so v prvi vrsti stariši gojencev, sploh ljubitelji glasbe. Vstop brezplačen.
Pevski zbor priredi povodom sklepa rednih vaj vrtni koncert istega dne Ob S 7» zvečer v prostorih pri »Zlatem jelenu". Nastopi mož'"i in ženski zbor in kvartet s sodelovanjem vojaSke godbe. Vstopnina 00 vin. n osebo, čisti dohodek je namenjen pevskemu fondu možkega in ženskega zbora.
Gg. pevci in pevke se vabijo, da se udeleže vaj za vrtni koncert polnoštevilno, dame danes ob 0. zvečer, gospodje danes oh h. Ker bode le malo vaj, se prosi točnosti.
GošpOd ur. š$rt$Cher, sodnijski šef v primorskih 'ieželnh, se nahaja v Gorici ter pregleduje tukajšnjo okrajno iu okrožno sodnijo. Pregleduje natančno in se zanima za vse, kar
kaže, da bo pravi  predstojnik, ki hoče imeti
vse m čistem.
Dober glas je šel o njem  že iz Dalma-
#', kjer je zapustil ugodne spomine, tipamo, rfa ostane na takem glasu tudi med nami, in zato pričakujemo, da odpravi na tukajšnjih soditijah vse, kar ni prav.
Mnogo rečij, ki niso prav y jezikovnem pogledu, dobi zlasti na kazenskem oddelku okrajne so d n i j e, ker se oblastno šopiri faščhia iu kjer se ostentativno prezira slovenski jezik. Dovoljujemo si visokega gospoda na to še posebej opozoriti. Priporočamo mu tudi trgovski oddelek okrožne sod-nije v poseben pregled, kjer je tudi vse preveč laško, in pa na državnega pravdnika V i-d u 1 i c h a ga opozarjamo, ki se še sedaj ni naučil slovenski ter je torej nesposoben za .službovanje v Gorici. Dobi se pa seveda tudi še kaj drugega, kar ni prav.
Nadejamo se, da gospod dr. Gertscher nedostatke iu krivice odpravi enkrat za vselej. Prizadeti mu bodo hvaležni za to.
PremeSČen j8 s postajo južne železnico na Savi v Gorico postajni odpravnik gosp. Josip C i a n,
.   Občinske volitve v mestu Idriji se bodo vršile
dne" 25. in 20. t. m. Pričakovati je hude borbe.
,*^&r|iv^                                       jezika. — v
Gročnni v Istri se je pelo od davnih Časov do letos pri procesiji Sv. R. T. slovensko. Letos pa je župnik odredil kar nakrat (najbrže na ukaz nemškega škofa Nagla), da se ima peti latinsko. Župnik je zapel res evangelije in molitve po latinsko, ka; 'an pa je strašno hitel z latinskim odgovorom. Ali pevci se niso dali motiti, marveč so peli slovensko. Ljudstvo je godrnjalo ter vsklikalo: Živeli Ilicmanjci. — Potem pa še govoričijo, kako se potegujejo za pravice ljudstva! „Pijoiiirji", katerih nas Rog ot varuj!
V Doberdobu jo bila 19 t. m. popoldne po 5. uri strašna nevihta in naliv. Treskalo je grozno.
Strela je udarila ter ubila eno kravo in nega junca na poti s paše posestniku Fran-doliču Josipu.
Tri dr.uge govede mu je samo omotilo, hčerka njegova pa je ostala nedotaknjena, če-ravna je bilo koj za živino.
Velika nesreča. V ponedeljek popoludne okoli 4. ure je peljal Josip Kocijančič iz Ko-roninijeve ulice voz drv iz vojaškega skladišča po Verdijevem tekališču, da bi jih prepeljal v domobransko vojašnico. KoejanČič je sedel na vozu, v voz sta bila uprežena dva mlada iskra konja. Za vozom precej zadej je prišel mirno z motocikljem topničarski poročnik baron Spami. Okoli konj sta se lovila takrat dva velika psa. Konja sta se začela plašiti ter se spustila v tek. Polena so začela padati na tki, slednjič je padel tudi Kocijančič pod voz. Voz je šel čez njega, kolosa so mu zmastila obe nogi in levo roko. Konja sta divjala naprej. V Gledališki ulici bi bila trčila kmalu v neko kočijo, ali k sreči je padlo med kolesa poleno, voz se je prevrnil in padel je tndi en konj. Kocjančiča so prenesli takoj v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno nogo. Kocjančič, ki je dober posestnik, ima 79 let. — V bolnišnici je umrl.
Zapet kaznovan izvošček,   • izvošček st. si.
A. Pavletič ni hotel peljati g. Jos. Gorjnpa iz Tržaške ulice v ulico Municipio za 80 v, kakor je tarif-, marveč je zahteval 2 K. Kaznovan je ¦/, globo 20 K.
Stari DiGikelj je zamenjal z novim, za katerega pa bi bil moral plačati še 170 K v mesečnih obrokih, V. Zabadej pri tvrdki Tabaj. Ko je dobil novo kolo, se je peljal v Št. And rež ter je dal nekemu krojaču za 100 K. Tabaj je to izvedel, in še k sreči preprečil izplačilo 00 K, 40 K je bil krojač že odštel /abadeju. Tabaj je dobil kolo nazaj, Zabadej pa bo moral pred sodnike.
Velika sokolska veselica z javno telovadbo,
petjem in godbo bo dne 22. julija t. 1. v Ilirski Bistrici.
Tatovi V tiskarni. — V noči na nedeljo so udrli .neznani tatovi v tiskarno Palich & Obizzi na Travniku; odprli so pisalno mizo g. Obizzija, ki jo odsoten iz Gorice. Radi tega so ne ve, če so dobili kaj denarja ali nič.
Tatvine. — V noči na nedeljo so udrli neznani tatovi v Toffolijevo trgovino z oljem na voglu Semeniške ulice in ulice Sv. Ivana; prišli so v trgovino skozi vr$ta. v veži. Pobrali so par kron in nekaj olja. V* noči na ponedeljek so udrli tatovi v neko novo trgovino na Verdijevem tekališču ter pobrali nekaj denarja in drugih rečij. Te tatove so prijeli: so 18 letni S. Pertot, 16 S. Kolenc in 19 letni Jos. Arturi.
Cigan je vedno Gigan. — Od nekega ciganskega prekupčevalca konj je kupil Del Muto konja za 240 K. Ko ga je poskušaval cigan,_ je bil konj dober, ko ga je pa pozneje imel v rokoh m Del Muto, ni hotel z mesta. Radi tega je iskal cigana, od katerega je kupil konja. Tega ni dobil, pač pa drugega, Petra Horvata, ki je mešetaril, iu ta mu ga je odkupil za ICO K.
SvIlOdnl trg V BoriCi. — V nedeljo so otvo-rili v Gorici svilodni trg na trgu sv. Antona. Trg je otvorjen vsak dan ob 5. uri zjutraj. Prodajati pa se ne sme pred 7.; tučas se smejo svilodi tehtati. Kdor bi prestopil predpise, ga zadene lahko kazen do 200 K. Posredovati smejo le v to opravičeni posredovalci.
Ženo na pokopališče — moža v biaznlco.
V ponedeljek popoludne je spremljal na vozu J neki Škrjancc iz Fare svojo 5301etno ženo v goriško bolnišnico. Ko je bila že blizu bolnišnice, je revica umrla na vozu. vloža je to tako prijelo, da je začel na glas obupno jokati in kričati. Spoznalo se je takoj, da se mu je zmešalo. Truplo žene so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče, njega pa so odvedli v blaznico k usmiljeni;*  !*atom.
Ker Ja Obdolien goljufije, je bil aretiran Jak. Marega, poslovodja v Curielovi trgovini olja na Verdijem tekališču.
Razpis natečaja. -~ Podeliti se ima štipendij Adama Clemse v znesku 320 K, v prvi vrsti za sorodnike, potem druge, predvsem za gimnazijce v Gorici. Podeljenje teče od 11. polu-letja šolskega leta 1905/06. Prvi si smejo voliti stan, drugi morajo študirati za duhovnike, ako ne, morajo povrniti denar. Čas za uloge do 5. julija na namestništvo.
Uradno poneverjanje. — v ponedeljek pop.
so zaprli sodnijskega kancelista K. Jucha radi uradnega poneverjenja. Juch je bil več časa kancelist pri okr. sodniji v Bovcu, kjer je po-neveril denarja baje do 10.000 K. Pred kratkim je bil prestavljen v Gorico, kjer so tudi že prišli na sled noneverjenju manjše svote. Juch je imel svojo ženo v Gorici, kateri je pošiljal denar, podpiral pa je tudi stariše. Okrajni sodnik v Bovcu je na dopustu, name-stuje ga sodnijski tajnik Fon iz Gorice, ki je prišel na sled poneverjenju.
Slov. bralno in podporno društvo v Gorici naznanja, tla se je morala odložiti na nedoločen čas nameravana veselica, ki bi se imela j vršiti na dan sv. Petra in Pavla.
Velika veselica na KrižadlvNeblem, --Bralno društvo „LipaB v Bijjani, pevsko-brajno društvo »Slavec" v Kožbani, bralno društvo Jez" v Višnjeviku in pevski zbor v Hruševljah priredijo s sodelovanjem Sokola iz Goric * Solkana, bralnega in pevskega -društva iz St. Andreža, pevsko-tamburaškega društva iz Pod-gore in pevskega zbora iz Vedrijana v nedeljo dne 2 4. t. m. na Križadi v Neblem veliko narodno slavnost. Na vsporedu bode: slavnostni govor, godba, petje, dramatična igra, telovadba in ples. Sviral bode vojaški orkester c. kr. pešpolka št. 47. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu.
Izpred SOdnije. -t Pred okrožno sodnijo v Gorici je bilo poklicanih 12 Gradežanovj ki so se svoječasno, kakor znano, upirali ladiji »Elizabete" iz Pirana, ki je prišla na gra-dežko obal po pesek. Obtoženi so bili javne ga nasilstva. Upirali so se, češ, da odjemanje peska škodi obali. Bili so oproščeni.
Ustnica. — G. dopisn. v D—i. Vaš dopis smo morali radi pomanjkanja prostora še enkrat odložiti.
Zaščitna znamka: »Sidro"
coihp.
Nadomestek i«
Paln-Exp«ll«r
j 3 splošno priznano kot le vratno bol Muzajoče mašilo; cena 80 vin,, K 1'40 i i K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škattjah z naSo zaščitno znamko .Sidro* iz Rtchtorjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek.
(RICHTERJEVA LEKARNA
k „ilatem leva" v Prapt
Elisabotkgasso St,5 nova.
Dnevno razpošiljanje.
Razgled po-sueto.
Državni Zbor. — V včerajšnji seji je bil sprejet predlog, da je za trgovino uvesti dokaz sposobnosti. Debata je trajala 2 uri. Da je bil predlog sprejet, je uzrok ta, ker so bili Poljaki odsotni. Poljaki pa se potegujejo v permanentnem odseku za to, da bi stopil sprejeti predlog za Galicijo in Bukovino v veljavo šele čez 5 let.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel
10. t. m. sejo. Del. Tollinger je protestiral, da se istočasno vrše plenarne seje poslanske zbornice in proračunskega odseka, ter je predlagal, da se seja proračunskega odseka ob 11. uri odgodi. Predlog je bil odklonjen z vstrai proti dvema glasoma.
Potem je odsek nadaljeval razpravo o proračunu vojne mornarice. Poročevalec dr. Baernreither je stavil poveljniku mornarice nastopna vprašanja:. Kako se je v začetku nameravalo uporabiti kredit 120 mil.
bode med dvobojevnika, in cela stvar postane na ta način samo smešna."
In žar jeze oblije grofov« čelo.
„SmeŠna," ponovi, „in smešnost pade na me. Jaz smešen! Ne, ne, raje umrjem."
Pretiravaje na ta način v naprej slabe posledice prihodnjega jutra, ko se je hotel, zvest svoji obljubi, žrtvovati za Mercedinega sina, pravi: •
„Blaznost, blaznost, blaznost! Ta mladi mož ne bo nikdar verjel, da je bila moja smrt samomor, in vendar zahteva čast w<ij«ga spomina... fo moj Bog, ali ni res,, to ni nečimurnost, ampak opravičen ponos?)... da, moja čast zahteva, da svet izve, da sera sam prostovoljno obrnil svojo že dvigneno, tako mogočno roko proti samemu sebi. Tako hočem, tako mora biti."
In pograbivši pero, vzame iz pisalne mize papir, na katerem je bila napisana njegova oporoka, sestavljena po njegovem prihodu v Pariš, in n-upiše pod njo neke vrste kodicil, iz katerega bi bilo tudi manj bistroumnim ljudem lahko spoznati način njegove smrti.
»Moj Beg," pravi in dvigne oči proti nebu, to delam bolj k Uoji kakor k svoji časti. Tekom desetih let, Gospod, sem Sfl smatral za orodje tvojega maščevanja, in niti Morcerf, niti ^¦'mglars, niti Villefort, naj si ne domišljajo, da jih je oprostil njihovega sovražnika slučaj. Baš nasprotno naj vedo, da je moč moje volje vstavila božjo previdnost, ki jim je že določila kazen, 'I-'1 jih pa ta preložena kazen pričakuje na onem svetu in da »¦'o zamenjali časnost z večnostjo."
Ko je še plaval v tej temni negotovosti, je posvetil jutranji žor na njegovo bledo obličje.
Kilo je ob petih zjutraj.
Naenkrat mu pride na uho lahek šum; Monte Cristu se r/M, da tuje pritajen vzdih; obrnivši glavo, se obrne okoli, a "e opazi ničesar, Vendar se šum ponovi, in sicer tako močno, da dozdevanje postane gottvost,
Grof se takoj dvigne, odpre vrata in zagleda na naslonjaču IlavdiV. Boke so jej visele prosto navzdol, lepa, bleda glava jej je omahnila nazaj. Utrujeno od dolgega bdenja jo je premagal spanec mladosti.
Sum odpirajočih se vrat je ne predrami.
Monte Gristo jo pogleda ljubeznivo in žalostno.
,Spomnila se je, da ima očeta, in jaz sem pozabil, da imam hčerko," pravi.
Nato zmaje žalostno z glavo.
»Uboga Havdoe," pravi. »Hotela me je videti in govoriti z menoj, nečesa se je bala ali je vse uganila... Ah, ne morem umreti, ne da bi jo komu zaupal."
In previdno gre zopet nazaj ter napiše sledeče vrsu,:
„Maksimilijanu Morrelu, kapitanu spahijev in sinu svojega starega patrona, Petra Morrela, trgovca v Marseillu, zapuščam vsoto dvajsetih milijonov, od katerih da lahko en del svoji sestri Juliji iu svojemu svaku Emanuelu, Če morda ne misli, da bi to veliko blagostanje njuni sreči škodovalo. Teh dvajset milijonov je spravljenih v moji jami aa otoku Monte Cristo, katere skrivnost pozna Beituccio.
„('e je njegovo srce prosto in hoče vzeti za ženo Havdoe, hčerko Alija, paše janinskega, katero sem odgojil z očetovsko skrbnostjo in ki je gojila napram meni ljubezen in nežnost hčerke, izpolni mojo poslednjo, ne rečem voljo, ampak željo.
„ Pričujoča oporoka je že določila Haydde za dedinjo mojega, ostalega premoženja, katero tvorijo posestva, angleški, avstrijski in holandski državni papirji in mobilijar mojih različnih palač in hiš. Ko se vzame od tega dvajset milijonov in pa legati za moje služabništvo, bode znašalo vse še približno Šestdeset milijonov".
Kdo dopiše do konca, začuje za seboj krik, da mu pade pero h roke,
BHayd<5e," pravi, „tt si čitalaV
Bes je juirauja zarja pregnala spanje s trepalnic mlade deklice; vstala jo in se približala grofu, ne da bi ta slišal njene lahke korake na preprogi.
„0 gospod," pravi s sklenjenimi rokami, „zakaj si napisal to in ob tej uri V Zakaj mi določaš celo svoje premoženje? Ali me zapustiš?"
»Nastopiti imam potovanje, ljubo dete," pravi Monte Cristo nepopisno nežno in žalostno, nin če bi imel nesrečo..."
Grof se prekine.
„ Torej?" vpraša Havdoe z izrazom, katerega grof pri nji ni poznal in pred katerim vstrepeta.
„Torej če bi imel nesrečo," nadaljuje, »hočem, da bo moja hčerka srečna."
Havdre se žalostno nasmehne in zmaje z glavo.
»Ti misliš umreti, gospod?" pravi.
»To je zdrava misel, dete," pravi Monte Cristo.
»Prav, če hočeš umreti, zapusti svoje premoženje komu drugemu, kajti če umrješ... ne potrebujem jaz ničesar več."
Iu s temi besedami vzame papir, ga raztrga in vrže na sredo sobe. Nato se zgrudi, onemogla vsled te nenavadne energije, ne speča, ampak nezavestna na preprogo.
Monte Cristo se sklone k njej, jo vzame v svoje roke, in pri pogledu na to lepo, zdaj prebledo obličje, te krasne, zaprte oči, to plemenito, zdaj otrplo telo, se ga prvič polasti misel, da ga ona ljubi morda drugače kakor hčerka svojega očeta.
»Ah/ zamrmra z globoko potrtostjo, »morda bi bil Se lahko postal srečen!"*
Nato odnese Havdee v njene prostore in jo izroči, še vedno nezavestno, rokam njenih žensk. Nato gre v svoj kabinet, ga skrbno zapre in znova napiše raztrgano oporoko.
Ko konča, se začuje drdranje voza, ki je krenil na dvorišče. Monte Cristo stopi k oknu ter zagleda Maksimilijana in Kmanuela, izstopajoča iz voza.
nPrav," prav^ »bil je že čas!"
In nato zapečati svojo oporoko s trojnim pečatom.
kron za dogradnjo flote in za spopolnitev pomorske sile? V katerih smereh je bil ta načrt vsled izkušenj rusko-japonske vojne izpreme-njen? Bo-li mogel oddelek vojne mornarice dovrSiti možne izpremembe s kreditom 129 milijonov kron? Z ozirom na trgovsko-politično, gospodarsko in znanstveno misijo je govornik izrazil željo, da bi se odposlalo na misijsko potovanje tudi večje ladije, ter je podpiral referat industrijskega sveta, v katerem se zahteva, naj bi se na ta potovanja vzelo tudi trgovske veščake.
Glede vprašanja o nabavljanju materijala za gradnjo ladij in topov je slišati pritožbe, da se te nabave vrše v neenakih dobah, tako da jih ni možno racijonelno izkoriščati. To obtežuje, da ni možno držati dobro izvežbanega delavskega stanu in onemogočuje avstrijski industriji, da n«r more sama pokrivati vojnih-j potrebščin in dela našo mornarico odvisno od inozemstva, flato treba za vojno mornarico določiti investicijski prodam, ki bi se po možnosti enakomerno izvajal skozi daljšo vrsto let. Konečno je poročevalec apeliral na poveljnika vojne mornarice, naj skrbi, da ne omeji zvezdama v Pulju, kakor se je bati, svojega delovanja, ker bi s tem v znanstvenem pogledu Avstrija mnogo trpela.
Nato je pričela glavna debata. Posl. dr. Lecher je govoril kot nemški ljudski poslanec sudetnih dežel, katerih industrija in trgovina v veliki meri prispeva z davčnimi bremeni za vojno mornarico. Omenjene dežele imajo pa tudi mnogo koristi od tega, da je naša zastava v oddaljenih deželah spoštovana. Zagotovil je mornarico najtoplejih simpatij ter vsprejel predloge poročevalca.
Posl. Steiner je stavil na poveljnika mor-, narice vrsto vprašanj, med drugimi, je H res, da je od 22 torpedovk in 11 rušilcev torpedov 16 oziroma 6 za gradnjo prepuščenih Ogrski, češ, da taka industrija ne obstoja na Ogrskem in da je Ogrska že naroČila ali da naroči gradnjo omenjenih ladij na Angležkem. Govornik je vprašal, noče li uprava mornarice, da mesto ogrske podpira avstrijsko industrijo ?
Na to je del. Steiner omenil, da je ravno danes 40 let, kar si je avstrijska vojna mornarica v pomorski bitki pri Visu pridobila nesmrtno slavo. V imen« prebivalstva dunajskega in uižeavstrijskega je izrazil vsestranske simpatije za vojno mornarico, ter izjavil, da je bil vsak, ki se je kedaj sestal z našo izvrstno vojno mornarico in nje posadko, presenečen nad bogatimi izkustvi in vrlinami mornarice, ter nad človekoljubnim občevanjem pomorskih častnikov in izvrstno izobrazbo pomorščakov.
Del. Clam Martinic je zahteval pojasnil glede napredovanja del v puljski luki. Rekel je, da je od mnogih strani slišati, da ni položaj pristanišča posebno ugoden. Govornik je vprašal, ako se namerava za vojno mornarico graditi tako novo pristanišče, koliko se je že porabilo izrednega kredita od 120 mil. kron in je H moč naše flote kakor defenzivne fllote dovoljna, pri čemer je omenil naglega napredka italijanskega brodovja.
Del. dr. Svlvester se je* pridružil izrazom simpatije za vojno  mornarico.  Govornik
je prosil poveljnika vojne mornarice, noj se sestavi srednjemorska eskndra, ker utegne v slučaju avstrijska mornarica nastopiti v akcijo le v srednjezemskem morju.
Poveljnik mornarice grof Monlocuccoli se je zahvalil za besede priznanja mornarici od strani govornikov. Omenil je, da je rusko japonska vojna pokazala, da je vrlina in pripravnost flote za boj odvisna od trajnega marljivega vežbanja. Glavni nauk je, da odločitev v pomorskih bitkah pripada v prvi vrsti vk-stim, ki imajo okiopne bojne ladije velike brzine. Anglija je v tem oziru bila prva. Slede" jej Japonska, Francija, Nemčija, ki gradijo ladije od 18 do 20.000 tonelat. Glede gradnje podmorskih čolnov je poveljnik mornarice dejal da so velike važnosti za lokalno obrežno obrambo. Bojna flota obstoja iz bojnih ladij od 44 do 20.000 tonelat,iz oklopnih križarjev od 10 do 16.000 tonelat in flotile torpedovk z rušilci torpedovk, torpednih in podmorskih čolnov. Z gmotnim položajem arzenalskih delavcev se bavi uprava mornarice že dlje časa in že leta 1907. utegne delavcem povišati plačo za 30 od sto. Telefoničii3 zveze s Pu-ljem še ni sicer sedaj, akoravno bi jo bilo želeti s stališča vojne mornarice. V tem pogledu pa ne odločuje vojna mornarica, ampak drugi faktorji. Torpedovske flotile, je rekel govornik, da je polovica naročana pri tržaškem tehniškem zavodu druga polovica je pa prepuščena ogrski industriji, ker ustanovi letos ogrska družba za gradbo ladij »Danubia" svojo ladijedelnico na Reki. Poveljnik vojne mornarice je vzel na znanje želje, ki so jih 'srazili govorniki. Potem je pa primerjal moč naše flote s flotami drugih velevlasti. Z izrednim kreditom 120 milijonov kron se ne bo gradilo novih ladij. Ta kredit je le potreben, da se pospeši gradnja treh že dovoljenih ladij razreda »Nadvojvoda Karo!" in da se deloma nadomesti zastarana flotila torpedov ter se zgradi šest podmorskih čolnov. Iz proračuna 1906. ni za gradnjo novih ladij ničesar določeno, vendar bo uprava vojne mornarice že v bodočem letu zahtevala, da se namesto treh popolnoma zastarelih bojnih ladij »Prestolonaslednik Rudolf", »Prestolonaslcdnica Štefanija" in »Tegetthof, ki so iz operativne flote že izločene, zgradijo nove ladije.
Del. Kramai* je vprašal, kako je s sredstvi, ki jih ima na razpolago vojna mornarica, mogoče v razvoju mornarice tekmovati z drugimi državami. Del. Serenvi je zahteval, naj bi se potom mednarodnega sporazumljenja za časa vojne omejila uporaba podmorskih min.
Proračunski Odsek je včeraj nadaljeval razpravo o korupcijskih škandalih pri zgradbi tržaškega pristana. Dr. Korber ni bil zaslišan, pa tudi zahteval ni nihče, naj se ga zasliši. Dr. Fort je podal o tej stvari dolgo izjavo, v kateri pere Korberja.
Dr. Kramai- je med drugim opozarjal na kršenje ustave; pri pristaniščnih delih v Trstu se je pokazalo kaznivo pomanjkanje previdnosti in velika lahkomišljenost.
V odseku za volilno reformo včeraj v seji je
govoril Malik proti terorizmu od strani so-cijalnih demokratov, zlasti  gledč nedeljskega
shoda. Zahteval je, naj se prekine v sejami za dva tedna, čeprav pride do generalnega Štrajku. Tudi drugi govorniki so se izjavlali proti terorizmu, ali Malikov predlog ni bil sprejet.                                                             I
Potem se je nndaljevalo razpravljanje o Štajerski, pa se včeraj še ni dognalo. Seja | je zopet danes in se dožene razpravljanje.      J
Velika tatllM » Trstu. — Tatovi so udrli ! v noči na torek v prodajalno zlatarja Vekjeta na Koran, prevrtali blagajno na zadnji strani, luknja je bila narejena z navadnim dletom, izrezani kos, ki se je še malce držal, so odtrgali s kleščami, ter pobrali vse, kar so le mogli doseči. Ukradenih je dragocenostij za 30.--40.000 K. — Pozneje so Vekjeta aretirali, češ da je tatvina simulirana.
Vlak skočil s tira.  — Dne 17. t. m. je
skočil -na—postaji- Prograničannja na kitajski železnici vlak s tira; sto oseb je ubitih in ranjenih.
Pri atentatu ? Madridu je bilo, kakor se je
sedaj dognalo uradno, ubitih 15 Ijudij, ranjenih 70.
Pozabljeni Lueger. — Ko je bil sedaj nemški cesar na Dunaju, niti pogledal ni toli slo-večega župana Luegerja, dočim je pri svojem prejšnjem bivanju na Dunaju obširno in dolgo govoril ž njim. Pruski princ Henrik, ki je bil na Dunaju povodom aviomobilistiške dirke, je odklonil povabilo k banketu, ker je imel biti navzoč tudi župan Lueger. To se je zgodilo baje radi tega, ker se je bal Viljem vznemiriti Italijo, ker Lueger je eden največjih pospeše-vateljev nemškega katoliškega Schuivereina, na katerega shodih in prireditvah se dujie: ope-tovano o manifestacijah, da naj se Rim vrne papežu.
Socijalni demokratje na Dunaju so priredili v
nedeljo predpoludne velik shod, na katerem jo bilo govora o volilni reformi. Udeležencev jo bilo okoli 70.000. Sprejeli so resolucijo, da delavstvo čaka nestrpno, da se izvove splošna volilna pravica v zakon. Ako se bc rešitev zavlačevala, bo delavski odgovor: tridnevni splošni štrajk.
Italijanski šef generalnega štaba Saietta pride
koncem t. m. na Dunaj čestitat k jubileju šefu avstrijskega generalnega Slaba grofu Becku. V teh dneh dobi na Dunaju še cesarja, predno odpotuje v Išel.
Namesto k poroki — na pokopališče. -    27
letni poštni uslužbenec Fr. Kreševič v Trstu je bil zaročen z 20 letno Marijo Kreševič, ki je stnnovala pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji. V ponedeljek jo je šel obiskat Kreševič. Kar nakrat so culi strele iz sobe, kjer sta bila sama. Našli so ju ležeča na tleh. Kreševič je držal revolver v rokah; on je bil ranjen na desnem, ona na levem sencu. To je bilo ob 10. dop.; ob I. pop. je Marija umrla, on pa i ob 3. pop. v bolnišnici.                                     j
Dalmatinska paroploiba. — i». t. m. se je
v poslanski zbornici vršila konferenca med dalmatinskimi poslanci in zastopniki dalmatinski parobrodnih društev. Razpravljali so podrobno o ustanovitvi velike dalmatinske pa-roplovne družbe, ki jo bo podpirala tudi vlada.
Nova družba ima organizirati ployni p^met v Dalmaciji, pri čemur obdrži Lloyu svoji dv brzi paroplovni progi Trst-Kotor. Pojla,^ ^ zahtevali, da iina biti sedež novega (iruStva"0 Dalmaciji in v notranji uporabi družbo mj biti uradni jezik hrvatski. Investovalu [" glavnico 6 milijonov kron, poslanci so ?^ vali, da morajo denar dati slovanske l*anke" Vlada namerava dati družbi I in pol miiu«,!' kron na leto.
Upati je, tla pride v nekoliko dneh <j0 končne rešitve.
Anglezko-francoska-ltaliian8ka zneza. - zmrjv,
se, da  meseca  septembra  obišče  iblij^J,, I kraljev-  dvojica kralja  Edvarda  v l.ui^J Povodom tega potovanja se sklene bnj»» zv^ med Italijo in Anglijo.   Tej zvezi meii It;,]:!, in Anglijo se potem pridruži tudi Fran,-^''
Odiseja ruskega dijaka.—v Pulju j,. „p.-
v bolnišnici ruski dijak Ivan Mihajlovir \,^. \ tar. Rojen je bil blizu Jekaterinosluva, >lu,jj. ral je tehniko, zapleten med revolurijo-,:^,. je padel v nekem naskoku na kozafce ;,,,!,,; trupla. Ostal je med trupli 48 ur, ni so „t,vt zganiti iz strahu, da bi ga ustrelili. Pofc-m',,', ga pobrfaii ter oddali v bolnišnico, ali kuko-hitro je prišel zopet malo k moči, je j.oli,.,.,;-in prišel v Derolin in od tam v I>ra/r|:;!i,. Toda revež si je bil nakopal med tr.ipii j, tiko. Šel je na kliniko na Dunaj, kjer >q r</, svetovali, naj gre kam na jug. Izbml >,j f|i Mali Lošinj, ker je jetika hitro napivlo.al-!. je šel končno v Pulj v bolnišnico, kjer jt. i.; od 2. maja t. 1. do smrti 13. t. m. Stnvn.; je prihitela iz Rusije njegova mati, in v uj... nih rokah je izdihnil.
Velikanska toča je padala v okraji M.-:; topol v Rusiji, na razsežnost 10().0!MM.',j;i;ri je vse potolkla, ubila tudi živali, ker ;<• \,\\% izredne velikosti.
Železnica med Azijo in Ameriko,     t« /«;..,.
niča bo največje tehniško delo, kaj jih do^j pozna človeštvo. Azija in Amerika srn si u severni polarnici, 171° zap. dolž. od (Jn-nr,,, \ tako blizu, da se vidi z jedne obali na liruso | Med njima jo kratki in ozki kanal, Ue:i:,^,. ožina imenovan. Doslej malo imenovana mi\ bo iimviitnn, ker steče pod njo podi:ior>k: železnica iz Kamčatke na Aljasko ter f\e'< tako stari svet z novim. Amerika utogn- tak s svojo močjo in s svojim kapitalom pivi Imki po celem velikem oceanu ter širiti svinj a[tlii h Azije proti Evropi.
Sodnijska razprava radi magije v XX. s!:letj«„
- - V Baltimori se vrši razprava proti ii>'ki'r... Teodorju Witeju, ki si je znal s slep»:'>tviK s špiritizmom pridobiti veliko premožen;". l'a jal je poduk o spiritizmu s pomočjo ver '¦veji!: uslužbencev, kako se more dobiti skrir.* a klade itd. Na tisoče Ijudij je hotelo uko[M*.i skriti ,,šaca, na tisoče jih je Šlo na liii.riui:0 premetenemu sleparju; zlasti ženske. pM-lav.! je oklepe; kdor je kupil tak oklep ter l:i i:-sil na telesu, jo bil obvarovan pred mar itak; nesrečo; prodajal je nekake korenine in ¦in!.:: tako robo; le v enem mesecu si je [rl-k:. 25.000 frankov. Poklicanih je pred :-"ii.i. na-.'. 200 prič.
Trenotek pozneje začuje v salonu korake in gre sam odpirat. Na pragu se prikaže Morrel.
Bilo je dvajset minut pred določenim časom.
„Morda prihajam prezgodaj, gospod grof," pravi; „toda priznati vam moram, da nisem mogel spati niti minuto in da nam je šlo tako vsem v hiši. Na vsak način sem vas moral videti, da ob pogledu na vašo hrabrost okrepim svoje moči."
Monte Cristo se pri tem dokaza iskrenega prijateljstva ne more premagati in ne poda mu samo desnice ampak gre mu naproti z razprostrtima rokama.
„Morrel,B pravi z ginjenim glasom, »to je lep dan za me, ker mi daje gotovost, da me ljubi mož, kakoršen ste vi. Vi me torej spremite ?"
»Za Boga," pravi mladi kapitan, »ali dvomite?"
»Tod* '> bi jaz ne imel prav..."
»Čnjtei Včeraj sem vas opazoval tekom tega celega prizora, celo noč sem mislil na vašo samozavest in si rekel, da je pravičnost na vaši strani sli pa se ne sme zaupati obrazu nobenega človeka več."
»Toda, Morrel, Albert je vaš prijatelj."
»To je čisto navaden znanec, grof."
„Ali naju niste videli obeh isti dan prvič?"
»Da, to je res, a kaj hočete! Da se tega spomnim, me morate šele opozoriti."
»Hvala, Morrel!"
Nato udari na zvonec.
»Skrbi, da pride to k mojemu notarju," pravi Aliju, ki se je na glas zvonca prikazal takoj.
»To je moja oporoka, Morrel, Kadar umrjem, izveste njeno vsebino."
»Kako?" vsklikne Morrel. »Vi govorite o smrti?"           i
»Prijatelj, aH nima človek misliti na vse? Toda kaj ste delali sinoči potem, ko sva ae ločila?"                                      j
»Bil sem pri Tortoniju in našel tam, kakor sem si mislil, Beauchampa in Chateau-Renauda. Priznati vam moram, da sem jih iskal."
»A zakaj, ko je bilo vse dogovorjeno?"
»Poslušajte, grof, stvar je resna, neizogibna."
»Ali ste dvomili o tem?"
»Ne, kajti razžaljenje se je izvršilo javno, in vse je govorilo o tem."
»Torej ?"
»Upal sem, da določimo drugo orožje. Želel sem meč, kajti pište a je slepa."
»Ali se vam ^e posrečilo ?" vpraša Monte Cristo, in ža->3k upanja se mu posveti v očeh.
»Ne, kajti znano jim je, kako izurjeni ste v borenju z mečem."
»Bah ! Kdo me je vendar izdal ?"
»Borilci, s katerimi ste se bili,"
»Torej se je vaš načrt ponesrečil ?*•
»Odločno so me zavrnili."
»Morrel," pravi grof, »ali ste kdaj videli v moji roki pištolo?"
»Nikdar."
»Torej dovolj časa imava še, poglejte l"
Monte Cristo vzame pištoli, kateri je imel v roki, ko je prišla Mercedes, pritrdi na tarčo križev as in s štirimi streli odstreli štiri roglje križa.
Pri vsakem strelu postane Morrel bledejši.
Preišče kroglje, s katerimi je izvršil grof to mojsterako delo, in vidi, da niso večje kakor kroglje za srne.
»To je strašno," pravi; »poglej vendar, Emanuell"
Nato se obrne k Monte Cristu.
„Grof," pravi, »za Boga, ne usmrtite Alberta, nesrečneži ima mater."
„To je res," pravi Monte Cristo, »in jaz je nimam."
Te besede izgovori z izrazom, pred katerim Moiri] ;.¦ trepeta.
„Vi ste razžaljeni, grof!51
„Gotovo; kaj hočete s tem reči ?"
»'Reči hočem, da imate vi prvi strel."
»Jaz imam prvi strel?"
„Da, to sem končno dosegel, ali pravzaprav priboril Z* več drugih koncesij so nam oni dali to."
»In aa koliko korakov?"
»Na dvajset."
Strašen smehljaj zaigra na grofovih ustnicah.
»Morrel," pravi, »nikdar ne pozabite tega, kar ste r--; kar videli."
»Tudi računim na Albertovo rešitev samo tedaj, • \^' mladi mož, »če bi bili vi razburjeni."
„Jaz razburjen?" pravi Monte Cristo.
»Ali pa velikodušni prijatelj; da, vam lahko rečem w-kar bi bilo pri vsakem drugem smešno."               %
»Kaj ?"
»Prestrelite mu roko, ranite ga, toda pustite nm žK" Ijeuje,"
»Morrel, čujte še to," pravi grof. »Ta prošnja je nepotrebna, kajti gospod Morcerf bode s svojima dvema prijateljem* čisto mirno zapuščal bojišče, dočim bom jaz..."
»Torej vi?"
»O, to je druga stvar, mene ponesejo,"
»Kako to?" vsklikne Morrel, ves iz sebe.
»Kakor vam pravim, moj ljubi Morrel; gospod Morcen me usmrti."
Morrel pogleda grofa kot človek, ki ne razume.
»Toda ka,< se vam je izza sinoči zgodilo ?"
»Kar se je zgodilo Bratu v predvečer bitke pri Filip*1 videl sem prikazen."
»In ta prikazen?"
(Dalje pride.)
Uttrtlll   M  I*  v trdnJavi v Pulju vojak-peSec Tam.
Kotfl! In fMOflraf. — Mohaniedanska ulema, »¦eieuiSki zbor, ki vodi vseučilišče Al-Azhor * Kairu* je V zadnji seji sklenila, da se naj ,,s0]\ proizvajanja citatov iz svetega korana s Bomofjo fonografa. S tem se veličastvu kora-fotem« prav "ic ne Škoduje. V isti seji pa ^klonili predlog", naj se^mbhfimedanci^dtl ognju in drugim nezgodam zavarujejo, ker to nasprotuje naukom prerokovim o Kizmetu; oeizogitoii usodi, ki vsakega hočeš nočeš zadene.
Ofožtiik ubil slovenskega delavca.' v Kif/fmohiu
Ea Tirolskem je neki orožnik v prepiru s sabljo
Bi,ii slovenskega delavca Zupančiča. j Shodi 1 Rusiji. — Iz Petrograda poročajo, [ (is se je shodov v nedeljo udeležilo kakih | .pilijo oseb. Mir se ni kalil. Na shodih so f ^jeli resolucijo, da naj podpirajo dumo. V ! KroB>wtu se j« bati  novih  velikih  nemirov.
pomožni mestjaui bežijo.  Tudi iz Holma in
Kultia poročajo o nemirih.
§ 230. drž. zak. določa, da se morajo denarji mladoletnih oseb plodonosno nalagati v javnih blagajnah ali proti postavno določeni varnosti tudi pri privatnih osebah, in sicer je ta varnost dana pri hišah do polovice, pri posestvih do dve tretjine prave vrednosti. Cesarski patent z dm; 9. avgusta 1854. dovoljuje za nalaganje denarja mladoletnih pseb nakup .,i^&liLlUav4pq                                    proti
postavni varnosti na nepremičninah, nakup avstr. državnih ali javnih zadolžnic in zastavnih listov, nadalje uloge pri z dovoljenjem oblastev obstoječih hranilnicah, uloge pri ku-j mulativnih sirotinskih biagajnah. Ta postavna določila so zastarela. Sprejme se resolucija: 1. c. kr. vlada se prosi, da z ozirom na razširjenost Rajfajznovk in potrebo prebivalstva c. kr. sodnije in druge urade opozarja, da so za kavcije, vadijo-itd.- dovoljene uložne knjižice Rajfajznovk. 2. c. kr. vlada se prosi, da uva-žuje vprašanje pupilarne varnosti vlog pri Raj-fajznovkah, stopi glede določbe primernih pogojev v zvezo z zadružnimi organizacijami, osobito s „8plošno zvezo kmet. zadrug na Dunaju" in skliče v slučaju potrebe enketo.
Gospodarstvo.
I. avstrijski zadružni shod. (Dalje.)      Kako
r^urtuo .so se blamirali slovenski konsumarji jj puranu, ki so hoteli zagovarjati tiste ne-is:/ fconsume, s katerimi sleparijo kmete, ,&-_ in povedali obširneje.
O pokritju izgub pri zadrugah : c ra e j e n i m poroštvom je poročal M. i»>A»n, zastopnik nemške zveze kmet. zadrug ? i>«ni. V slučaju, da doleti zadrugo z orne-! vsu; poroštvom izguba, katera prekorači pre-isčie&je, se je v večini slučajev na podlagi zadružne postave predlagal od načelstva ik.skur/. Najboljše sredstvo za pokritje izgub h i>iih te varovati, kar se splošno lahko do-*A ako se pravilno postopa pri ustanovitvi, :stfdbi in poslovanju zadrug. Ker pa se poleg im previdnosti pripeti, da radi neugodnih nmin- n.^tanejo v kakem letu večje izgube, \j i-otrcimo, da razpolaga zadruga z večjim kiHialom, kur se doseže z večjimi deleži, ka-\w\. nuj v mesečnih obrokih uplačujejo, ,m si* olajša plačevanje, ter z znatnim pove-:fc'HtJJwij rezervnega zaklada v ugodnih letih. |V š,Wj/b, da doleti zadrugo velika izguba, št' ta; v odvrnitev konkurza skliče občni zbor k S4 istem pravila spremene v toliko, da se *ivi>ii povijajo, poteg tega se lahko v pravilih skrbi za pokritje izgube s tem, da se določijo, b da hi se s tem poroštvo povišalo, doplačila ufcižnikov, katera pa ne smejo natanko do-k.f.e nitje prekoruCiti. Sprejme se predlog. k m? rda^i: „1. avstr. zadružni shod na Dunaju »Vj-eroča zadrugam skrb za pomnoženje kapi-li'a / določitvijo primerno visokih deležev in :b za pomnoženje rezervnega zaklada in lean jo pravilih določena sredstva za po-•»':;-• \>mh pri zadrugah z omejenim poroštvom m jvta1, no pripustita iu za ohraujenje njih f'<W potrebna.
1. :nstr. zadružni shod vidi v primernem ,-ar.jii in dopolnitvi sedanje postave o pri-wi i;: gospodarskih  zadrugah neobhodno l-.-eU-. predpogoj v svrho razširjenja in zdra-:i ri:?,\(ija zadružnih organizacij.
V. Vprašanje o ustanovitvi  državne za-
J'^ i-t'i:tra]ne !fi'iy.-:jr.r (poročevalec dr. 1*.
pror. St(.:vk,  načelnik  nSplošne zveze kmet.
fVtzz \ vVhtriji" na Dunaju*. Stavi se sledeči
''"ita-". A. avstr. zadružni shod smatra usta-
,vi-»'v državno  centralne  zadružne  blagajne
^Vanjeni   države,   katera bi naj dala v
Eau.;.& primerna denarna sredstva na raz-
f6^«. kot  neobhodno  potrebno  sredstvo za
PS^m-; razvoj   kmetijskega   zadružništva  na
^'¦•«>kcrn, s? popolnoma  pridružuje  sklepu
*-,Sr-*>a /i,ora splošne  zveze  kmet. zadrug .v
*',>{riii ?¦ dni'   iT. decembra  l!*04. in izraža
?!%',, da   c>   kr#   vlada brez odlašanja sto-
*\ potrebna korake".  Xa  to   izjavi v imenu
Markih zadrugarjev, Jan Sedlak, ravnatelj
t'!*K-<\<kih kmet. zadrug v Pragi, da so slo-
f4:;ski zadrugarji za ustanovitev državne een-
rit!t' ''»družne blagajne, da pa hočejo poznati
rl-oujo uredbo tega zavoda, predno se izrečejo
f Ustanovitev istega. Stavi predlog, kateri se
pjiiie ; n Vprašanje glede ustanovitve državne
P-Jnižne  centralne   blagajne  se  naj   odkaže
Nin zvezi kmet. zadrug, katera naj poizve
PlfnJa posameznih deželnih zvez, izdela na-
pen nafrt in ga predloži v potrjenje občnemu
Mm",
I L Varnost hranilnih vlog mladoletnih P* l»ri Hajfajznovknh (poročevalec namestnik f enika „Splošne zvezo kmet. zadrug v Av-H1" Jos. Faschingbaner).
Isoferijske šteuilke.
junija 1906,
Št. 9.
Duaft) Grac   .
. 20   81    8i   «l>   1-3 71)    «J0   :>'»   20   8(1
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga =
= oljkinega olja
prve vrste najboljših t v ti k iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niee
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja  na  drobno:   Kron      '80,   *88, •96,112,1*20,1*36,144,160,180, 2' .
-------    Na debelo cene ugrodne.     -------
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo se
pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;   po
vporahi se spet zameni s polno.
Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ------------------mila in sveč.-------------------
Cene zmerne.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Tekališca Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejeia poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------- in optičnih predmetov.  -------
Za Vsako  uro  se jamči  1  leto.
RAZGLAS.
Podpisana si nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega lete dalje — vglad pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči A A A m M in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča t to stroko.
Z odrom na dolgoletno vožbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpiaanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem ndana
Ivan Potočnik & A. Hup!
Mehanična delavnica. Vpeljati plina, Tode In električne lučL V ClHcl, Zl v^uialct ttiv.
Razpis službe.
Podpisano društvo razpisuje službo krčmarja. Zahteva se pred vsem zmožnost. Pogoje in vse drugo se izve na zahtevo pri podpisanem načelstvu.
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu
dne 18. junija 1906.
Načelstvo.
od Grgarja do Solkana. Pes je pegast. Kdor ga je našel, naj lo naznani bodisi v našem upravništvu ali v kavarni »Evropa« na Travniku, kjer dobi nagrado. -------------------------------------------—
Novo plesišče
priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov
Fran Pavšič,
mizarski mojster na Šempeferski cesti.
Priporoča tudi odre za ve3elice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-Ijavo  A. C E TI L K N,  sploh   vse  potrebščine za take prilike.
Solnčniki
u najuecji izbčri po vsaki ceni
so ravnokar dospeli. J. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
iBaeemmuMMmmmmmmmmzsssssssssssess
Največja izbera modercev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri J. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Krasni okraski za spoiiiladne iliietiieT obleke so vže začeli dohajati. ZORNIK   - GORICA
Gosposka ulica 10.
>f
C. kr.
privil.
krojaški kroji.
KrojaCoica prve vrste za vsaki stan.
Trgovina t gotovimi oblekami in manufak-
tarnim blagom iz inozemskih in avstrijskih
tovaren, perilo vsake vrste.
Blago m meter po zmernih cenah.
Edina za!rga oprave k uniforniain za čast-uike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častilo duhovščino: ovratnike,  masne  kape,   cingulum itd.
Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje
samo v trgovini
m. ponehaj
v Gorici na Travniku.
PRI JAMI
(Alla grottai.
Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je spet otvoril in prevredil na novo gostilno
,Pri jamic
v Rafttolju it. 17.
Točil bodem vsakovrstna najbol]jš*a vinainizbornopivo.
Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani
Karol tasin,
-  Andrej Fajt
pekovski mojster j
v Girici Cirsi Franc. Gius. it. 2.
filijAlkA V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega S
peciva, tudi najfinejega, za nove 2
maše  in  godove, kolače  za  bir- S
mauce, poroke  itd.  Vsa naročila L
, izvršuje točno in natančno po želji 8
naročnikov.                                     S
Ima tudi na prodaj različne moke, S
fino pecivo, fina  vina in  likerje j
I po zmernih cenah.                          •
i 2» veliko   noč  priporoma   goriške X
plnee, potice Itd.                2
„Dinarsko in gospodarsko društuo" u Komnu.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
podpisanega društua, koji bode u četrtek 28. junija t. I. ob 4. uri popoldne o društoenih prostorih gostilne Švara s tem-le
DHEVNIM REDOM: t. Volitev načelslva za prihodnja tri leta.
2.   Volitev nadzorstva za prihodnje leto.
3.   Morebitni predlogi.
V slučaju, da ne bode občni zbor ta dan ob tej uri sklepčen, vrši se občni zbor v smislu § 35. drušlv. pravil isti dan ob 6. uri popoldne z istim dnevnim redom.
»Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu,
dne   IS. junija 1906.
ftačelstvo.
Rimske toplice
u tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem
Stolno podnebje 38-40".                                 4g
D času od 1. junija do konec septembra.
Kopelfi se priporočajo posebno proti protinu in reumatizntu, bolečinam o kolku in ženskim boleznim itd. itd.
-1sasiTi!na-«r;-D.rknczii-^hiira--:C«is-.------------
koleke, poštne znamke
in use poštne ured-
nostnice prodaja
priporoča
vizitke
Najcenejša ii najhitrejša vožnja t Ameriko je s paraiki „S8veronemškega Lloyda".
• cesarskimi brzoparalkl „KAISER WILHELM E«, „KRONPRINZ VV1LHELM"
in JKAISER WILHELM der GROSSE".
Prakititiorska vožnja traja samo 56 rl n I.
Hataneen, taaesljlr poduk in veljavne vozne listku tu parnike gor! mvedenoga
i parobrodaega druitva kakor tadi listke za vse progo ameriških Lelexnio dobite
v Ljubljani edino le pri
MAM TAVČARJU, KoMrtfi ulice št 35 =
*        nasproti občeznanl gostilni „pri Starem TiŠlerju".                  ca i
i Odhod Iz LJubljane je vsak torek, četrtek is soboto. — Vsa pojasnila, ki se  *** \ j tičejo pot   inja, točno iu brezplačuo. — Postrežba poštena, reebia in solidna.  :=a i
Potaikom,       -.omenim t zapadna države kakor: Colorndo,  Mexiko, Californijo,
Ar*      . Vtah,  Wioming,  Nevada,   Oregon in  Washington  nudi naie društvo   ,_, .
posebno  ugodno  is   Uradno   cfino   ores  Salvoalea.   Odhod   na   ta]   progi   E*3
f* Breffioa enkrat meeeenet.                                                    ------
Tu te dobivajo pa tudi listki preko Bal t i mora ia na vaa ostale dele aveta, kakor: #-   Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Colombo, Si&gapore v Avstralijo itd.
Prodaja rnzlična fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča so slavnemu občinstvu  za mnogobrojna naročila ter  obljublja  solidno postrejt. Up-  po iako zmernih cenah.  *¦%•
m
Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici
registrovana zadrug-a z neomejenim Jamstvom.
Naeeistvo in nadzorstvo  v Trgovsko- obrtno zadruge v Gorici« je z oziram na
premonjena in dno 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni    ^
seji dne 30. decembra 1005, sklenilo za leto M)Q6. ta-le način poslovanja:                          W
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po    $
2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju.                    Ijj-J
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalea določi tudi    $
na 10 ali več let.                                                                                                                               %
Vsak Izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej,  mesto uradninc    ^
•',L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.                                                         Jfe
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po V.*1:,,    $
večje, stalno naložene pa po dogovoru.                                                                                      fj
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron,                                  j*
ti
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih *Soča« in »Primorec«.                 a|
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil,    S
naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.                                                        Lj
Načelstvo in nadzorstvo.      i
Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna
K. & R. JEŽEK v Članskem (Moravska)
si> priporoma za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, mlatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri jerjev), slamoreznic, reporeznic, kornznih robkarjev, dro-bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih ntvtorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev.
Popolne opreme opekarn, samotnih In tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-sk h strojih tudi slovenski) zastoj in poštnine prosto.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani
Ivan Komaiič Dunajska cesta itev. 31
Zastopstvo za Goriško, Priraorje in Istro
Josip Dekleva v Gorici, ulica Munictpio 1.
^Sffi&CSSS^^
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah
— RVMATIZMU in PROTINU
JK   liker   Rnililia   izde,an v Tr8tu v lekarnah Rafaal Godina, laaarna„#Jla Madonna della Saluta" pri 8v. Jakobu; Jo*lp Godina, :______________                           h*im« ,,AH' Igaa«, Via dal Faraato 4,
-----------------------------               iteklentoe K 140. Ig Trite it ne raspolllja man) nego 4 steklenice proti povsatjo aH naprej poslanim zneskom E 1-— proito poStnino.
.Narodni kolek'
Knjigarna A. Gabrsček.
Otvoritev
velike amerikanske trgovine = z manufakturnim blagom =
bode v soboto dne 16. junija ob 9. uri dopoludne.
Ogleda si lahko vsakdo! Pribitite in vporabite za nakupovanje priliko otvoritve! V Gorici, Tekališče Josipa Verdi št 35.
.Goriška Tiskarna"
KvršQj> naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmam