r, "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC X Official Organ Yugoslay Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze -- GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. «rmb»r «. IKMt, a« th« Ma« a(tl« Sri. I *rm. CHICAGO, ILL., 4. NOVEMBRA (November 4), 1936 LETO — VOL. XXXI. NAUKI (( NAJŠKANDALOZNEJŠE 99 KAMPANJE razredni značaj volilnih bojev postaja tudi v z. d. čezdalje bolj očiten Drobtine delavcem in farmarjem, plin za stavkarje, dividende za bogataše Pacifizem Španiji ne more pomagati "PRIJATELJSKA" ROKA 99 Hujskanje proti tujerodcem. — "Razočarani demokrati "rešujejo" deželo pred komunisti VOLILNA kampanja, ki je bila končana prošli torek, je bila najškandaloznejša v ameriški zgodovini. Tako pra-' vi Chicago Tribune v uredniškem članku na prvi strani. Seveda dolži za škandaloznost Rooseveltovo stranko, dočim je resnica ta, da so republikanci v škandaloznosti demokrate veliko prekašali. Posebno v lažeh. Vpili so, da če zmaga Roosevelt, bo to zmaga za komunizem. Vsakdo, ki ni bil z republikansko stranko, iim je bil "komunist" in "socialist". Roosevelt jim je odgovarjal, da je on bil in je pristaš privatne iniciative in privatnih podvzetij, torej da" čemu naj se ga kapitalisti boje? Dokazoval je, da so si pod njegovo administracijo kapitalisti pomagali toliko, da spet kujejo dobičke in vrednost njihovih imovin se veča. Rooseveltu so prišle na pomoč unije, ki so ustanovile poseben nestrankarski politični odbor, v New Yorku pa delavsko stranko, da se z njo dobi Rooseveltu na njenem tiketu tiste glasove, ki jih bi drugače dobil socialistični kandidat. A tudi mnogi kapitalisti, med njimi nekateri od najmogočnejših korporacij in bank, so agitirali za Roosevelta. Kljub temu so se v končani "škandalozni" kampanji očito-vale razredne razlike in nasprotja »interesov bolj kot v katerikoli prejšnji kampanji. Mnogi republikanski govorniki so vpili le o komunistični nevarnosti, ki je prišla v to deželo s pomočjo "foreignerjev" in zdaj jo protežira in neguje gla, da je bila ta kampanja izmed vseh "najbolj škandalozna". Smith je na shodih pozival volilce, da naj rešijo Ameriko pred razrednim bojem, revolucijo in komunizmom z izvolitvijo Landona. Roosevelt pripravlja to deželo za komunistični režim, je trdil ta "naj-prominentnejši katoliški la-jik". V lažeh in hujskanju ni J.im Reed za Smithom nič zaostajal. Na republikanskem shodu v Chicagu je dejal, da je Rposevelt "zapeljal demokratsko stranko v komunistično klavnico, kjer je bila umor-jjena." Hvalil je republikansko organizacijo prostovoljcev in druge "patriotične" organizacije, "ki stopajo za vrat komunistični kača". "Ne verjamem, da je v tej deželi toliko tujs>kih komunistov in socialistov, da bi mogli zmagati pri teh volitvah, kajti jaz še zmerom verjamem, da si bodo Ameriko ohraniLi tisti, Rooseveltova administracija, ki k» «<> jo zgradili." je grmel jo tvorijo skoro sami "boljše-viki". "Al" Smith, bivši demokratski vodja in demokratski kandidat za predsednika 1. 1928, je bil v prošli kampanja za Landona. On in bivši demokratski senator Jim Reed iz Missourija sta veliko pripomo- Reed v očitnem namenu, da hujska domačine proti tujerodcem, zato ker slednji glasujejo za demokrate v veliko večjem številu kot za republikance. "Komunisti ne bi smeli imeti mesta v tej deželi, in jaz se čudim, čemu so sploh prišli (Nadaljevanje na 4. strani.) Starolcrajska revija "Svobo-je bila zaplenjena, ker je priobčila MuSaolinija v karikaturi "žaljivega značaja". Na Holandakem pa je bil urednik delavskega lista Het Volk obsojen na 150 goldinarjev globe, ker je priobčil Hitlerja v karikaturi, kakršne bi "dobrim odnošajem" z Nemčijo nič ne oomagale. Holanduka je . pač blizu in Hitler bi ji bil nevaren sovražnik. Tako sega njegova in Mussolini jeva cenzura v vse evropske dežele, razen v Anglijo in Rusijo. Volilci v New Yorku V državi New York, ki je po prebivalstvu največja država ameriške Unije, se je za prošle volitve registriralo 6,216,438 volilcev. Adolf Hitler ponuja tvojo "prijateljsko" roko Franciji i© Angliji, toda ob« »• bojite poseči vanjo. In ne brez vzroka. "Ne bojte »e me," pravi der fuebrer, "kajti vi«, kar pričakujem od vas, je prijateljatvo, in • prijateljstvom vam bom vračal." Vaelej pa, kadar naglasa to tvojo voljo ta ''»pravo" i sapadnimi ailami, insistira, da ae naj mu pusti prosto pot proti vzhodu, kjer je Rusija, kajti "Nemčija ima zgodovinsko nalogo odsekati glavo komunističnemu zmaju." Francija in Anglija storita pametno, če se bosta ravnali po filomofičnem reku, "Bog, varuj me prijateljev, sovražnikov ae bom ie sam ubranil!" Ampak angleški toriji, ki vladajo Veliko Britanijo, se boje "boljševikov" in delavskih zmag v Španiji in drugje bolj kakor Hitlerja. Prav tako tudi francoski kapitalizem. Zato tudi taka zmeda v Evropi. Socialistična str a n k a po novem letu izredno bo sklicala konvencijo Gibanje za združenje delavskih in progresivnih sil v skupno stranko. — Vloga komunistov v prošli volilni kampanji. — Napad na soc. stranko Istotako ga je prezrlo strankino kampanjsko glasilo Socialist Call. Da-li je bilo od strani , . ... .. ... * .. slednjega z ozirom na ljute garda je v svoj m listin storila napade y New Uadru in For- Nobena stranka ni imela v končani volilgi kampanji večjih ovir kot socialistična. Stara kolikor je največ mogla, da jo razbije in ob enem je agitirala za Roosevelta in druge demokratske kandidate bolj navdu- vvardu to pravilno aH ne, bo pokazala bodočnost. Thomas je sicer napisal pam- šeno in z večjim pompom kot flet, v katerem je dokazal, da kdaj prej za svoje. Norman Thomas je vodil kampanjo častno, ker je govoril o problemih in o tokih, ki se križajo v današnjem svetu, ljudstvu pa priporočal program, s katerim bi se rešilo iz sedanjih razmer. Thomas je boj stare garde ignoriral in Dvajset milijonov stroškov # volilno kampanjo V boju za predsedniško službo in za druge mandate so ameri&ke pol tčne stranke in posamezni kandidati potrošili okrog dvajset milijonov dolarjev. Glavni kampanjski urad demokratske stranke je potrošil v agitaciji za Roosevelta in ostalo svojo listo tri in pol milijona dolarjev. Nič manj ni potrošila republikanska stranka, četudi v svojih knjigah izkazuje manjše izdatke. Radio postajam so franke plačale za oddajanje kampanjskih govorov nad dva miilijona dolarjev. Poleg izdatkov, ki so jih imeli glavni uradi demokratske, Republikanske in drugih političnih strank, so potrošile več bilijonov lokalne politične organizacije v svoji agitaciji aa fovernerske, kongresne in druge kandidate. Newyorška American Labor Party je potrošila v agitaciji za demokratske kandidate sto tisoč dolarjev. Prispevale so jih unije in židovski dnevnik Forward, ki je do letos podpiral soc. stranko. American Li-berty liga , ki podpira republikansko stranko, je imela v prošli kampanji blizu pol milijona dolarjev dohodkov in približno toliko stroškov. Unija U. M. W. je potrošila v agitaciji za Roosevelta nad $100,000. Vseh teh dvajset milijonov dolarjev kampanjskih stroškov so plačali delavci in farmarji, nekaj direktno, druge pa indirektno. Kajti bogataši ne bi mogli prispevati stotiso-čake, če jim bi delavci ne garali in kupovali od njih izdelke, ki jim jih producirajo. je "delavska" politika, ki podpira Roosevelta, Garnerja in druge demokrate, več kot zgrešena. Roosevelt in Garner sta predstavnika stranke, ki veruje v kapitalistični sistem, ga podpira in brani. S tako stranko g i delavstvo ne more pridobiti drugega kakor drobtine, in to je vse, česar je deležno. Od vsega počet ka kampanje je bilo očividno, da bodo vsled vstopa stare garde v Rooseveltovo kampanjo socialistični glasovi nazadovali. Nazadovali bi letos tudi če v soc. stranki ne bi bilo razkola, ker so republikanci razkričali Roosevelta za nevarnega radikalca, za socialista, za zaveznika Moskve in celo za "boljše vik a". Mobi-liziranje unij za Roosevelta je odvzelo socialistični kampanji tudi veliko gmotne opore. Vzlic tem oviram je Thomas izvršil toliko kampanjskega dela, da so njegovo energijo občudovali celo nasprotniki. Mnogi progresivci so ga indor-sirali. Maso je pač pritegnil nase demokrat^S-republikan-ski kavs in je glasovala, kakor je bilo pričakovati. Zanimiva je bila tudi volilna kampanja komunistov. Nominirali so svoja kandidata in vstopili v boj z geslom, "Landon mora biti j>orazen za vsako ceno!" To je prišlo republikancem kakor nalašč, pa so začeli vpiti sirom dežele, da komunisti po naročilu iz Moskve agitirajo za Roosevelta! Demokratom je bilo to zelo ne-všečno in Roosevelt je pod pritiskom te propagande končno izjavil, da podpore rdečkarjev ne išče in je ne mara. Vendar pa so republikanci dali komu-rrstičnrmu kandidatu Bro\v-derju toliko reklame, da je ne bi mogel kupiti niti za milijon dolarjev. Kajpada, oni so na-glašali komunistična gesla in citate iz glasila tretje interna- (Nadaljevanje na 2. strani.) Beda v Evropi vsled izdatkov za oboroževanje Francoska vlada je sklenila I davno na posvetu v Berlinu. potrositi nadaljnih $230,000,- Iz Moskve poročajo, da je 000 za pojačanje svoje zračne narT\e" !sovjetske vlade zgradi- 'ti tolikšno zračno floto, kot sta vojne flote. Zdaj ima kakih tri tisoč vojaških letal. Vlada pravi, da je v povečanje izdatkov za oboroževanje prisiljena vsled sporazuma med Nemčijo in Italijo, ki je bil sklenjen ne- Pomagajte ljudem do resnice Ko to številko Proletarca prečitate, ponudite jo znancu, da jo prebere ••di on in MUUR; s „„iinij argumenti. Kajti ljudje, ki ne čitajo delavnik listov, tavajo v zmoti. Širiti Proletarca je ena izmed naiih najvainej-Nk nalog. Sodelujte e agitaciji manj ob vsaki priliki. nemška in japonska skupaj, da bo na obeh frontah zadosti pripravljena. Zdaj ima od 4000* do 5000 vojnih aeroplanov, toda mnogi so starejšega izdelka in bi v slučaju vojne ne bili kos novim, modernim aeropla-nom, ki jih ima Nemčija. To se je pokazalo v sedanji civilni vojni v Španiji. Španska vlada je imela večinama stare vojne aeroplane, fašisti pa so dobili moderne iz Nemčije in Italije, ki so lojalistično floto kmalu uničili. Anglija si jača vojno mornarico, da ho dovolj močna v slučaju spopada s katerokoli državo na svetu. Mnogo novih vojnih ladij je skoro dograjenih. Koncem oktobra so pričeli graditi vojno ladjo, ki bo sama stala 35 milijonov dolarjev. Dalje si Anglija veča svoje zračno brodovje za kakih dva tisoč novih vojaških letal. Mussolini je nedavno izjavil, da bo o.jačal italijansko vojno mornarico toliko, da bo kos pojačani angleški vojni sili. Dve novi italijanski vojni ladji sta bili dograjeni koncem minulega meseca. Naravno, da Hitler v oboroževanju za nikomur ne zaostaja, pač pa ga druge dežele komaj dohajajo. Vsled ogromnih izdatkov za militarizem je v Nemčiji beda tolikšna, da je vlada podvzela i>osebnq propagando navduševanja, češ, Nemci, prenašajte pomanjkanje v korist očetnjave! Delavske družine v Nemčiji so le redkokdaj deležne mesa. Kruh z maslom je tudi le še spomin. Nemčija ni imela še nobenkrat tako nizek življenski standard, kakor ga ima sedaj, razen med vojno in tik po vojni. Ljudstvo v Nemčiji in Italiji se je moralo odreči vsemu, kar se smatra za luksus, samo da imA militarrzem toliko več na razpolago. To je blazno početje in ako ga ljudstvo pravočasno ne zatre, se bo znašlo v vojni, ki ho vse hu jša od zadnje. MEDNARODNO DELAVSTVO SI DELA Z NEODLOČNOSTJO ŠKODO SAMEMU SEBI IN DAJE POGUM FAŠIZMU Svetovni spopad dveh fundamentalno nasprotujočih si sistemov v civilni vojni v Španiji VELIKE delavske organizacije v Evropi in drugje škodujejo same sebi, ker niso priskočile Španiji .izdatnejše na^pomoč. Zdaj se tega zavedajo, toda izgubile so tedne dragocenega časa. španska vlada navaja dokaze, da je bil fašistični vrhovni poveljnik general Franco v dogovoru z Italijo še predno je podvzel revolto. Italija ga je tajno založila z mu-nicijo predno je udaril s četami domačinov iz Moroka in s tujsko legijo v Španijo, da vrže vlado, ki si jo je izbralo ljudstvo in nad deželo proglasi fašistično diktaturo.. Liberalna republikanska vlada, ki je bila v pričetku civilne vojne na krmilu Španije, je bila očividno nepripravljena. Če ji ne bi prišle takoj na pomoč organizacije španskih delavcev, bi republika padla v par dneh. Skoro vsa armada in civilna garda je na strani rebelov. Predno si je mogla vlada organizirati novo armado, je vzelo čas, in skozi vse te tedne se je morala braniti pred prodirajočo fašistično armado, ki poseduje moderne morilne in rušilne .stroje-ter izvežbano vojaštvo. Vojna v Španiji je vojna med evropsko demokracijo in fašizmom. Ampak kapitalistični interesi v Angliji in Franciji se boje, da se v Španiji v slučaju zmage ustavne vlade izvrši socialni preobrat (odprava kapitalizma), zato žele zmago fašistični kontrarevoluciji. Vse ameriško kapitalistično Časopisje piše sovražno španski vladi in simpatizira s fašisti iz istega razloga. Civilna vojna v Španiji je torej očitno pokazala, da je kapitalizem po vsem svetu za fašizem an proti demokraciji ko hitro postane demokracija sredstvo zmagovanja delavskega razreda. Civilna vojna v Španiji je torej tudi vojna mednarodnega delavstva z mednarodnim kapitalizmom. Zal, da je kapitalizem v nji veliko bolj odločen in agresiven, kajti zanj se na spanskih bojiščih vojujejo najeti in prisiljeni vojaki iz delavskih in kmečkih vrst, Muri in tujska legija ter nemAki in italijanski oficirji, dočim se morajo delavci boriti sami, ali pa pod-ieči. To je vzrok, čemu je bilo delavsko gibanje do te dobe ne samo proti militarizmu in vojni, ampak v splošnem pacifistično. Španija je danes dokaz, da se fašizma ne more poraziti ali preprečiti s pacifizmom. Fašizem ne priznava ljudske volje ampak samo sebe in gospodarje, katerim služi. Fašizem je za nasilja in poraziti ga je mogoče le s protisilo. Na seji odbora socialistične-delavske internacionale in mednarodne zveze strokovnih unij, ki se je vršila koncem oktobra v Parizu, so o teh dejstvih razpravljali in naslovili angle- (Nadaljevanje na 3. strani.) MUSSOLINI, "NOSILEC KRIŽA IN KRŠČANSKE CIVILIZACIJE" Mnogi sodijo Mussolinija napačno. On želi vsemu svetu le dobro in mir. In Etiopce je "o-svobodii" suženjstva ter jih približal križu in rimski kulturi. Tako je dejal dne 26. oktobra v Addis A babi nadškof Emilio Catellani. On je apostolski vikar v Etiopiji, torej papežev zaupirk. Ko je nago-vovoril italijanske vojake, jim je med drugim zatrdil, da niso prinesli v Etiopijo vojne, ampak mir. štiri dni pozneje pa poroča brzojavna vest iz iste- ga mesta, da so italijanski vojaki v 7-urni bitki z Etiopci pobili 500 ljudi. "Naše (italijanske) izgube so bile neznatne," pravi ista vest. Nadškof Castellani pravi, da je zgodovinska naloga obnovljenega rimskega imperija pod vodstvom čudovitega stvaritelja in graditelja Mussolinija nasiti v svet križ krščanske civilizacije. Ta dogodek je nov dokaz, da je katoliška cerkev Mussoliniju popolnoma udi-njana. « ntaše delo \ i: i» it i: \ i; ii \ l)emokroti in republikanci so svoj volilni bo} dokončali in zdaj bodo počivali. Socialisti ne poznamo počitka. Maša kampanja traia vse dni v letu. Naša glavna naloga zdaj je jačati organizacijo, vršiti prosvetno delo in širiti naš tisk. Zavedni slovenski delavci, dobite klubom JSZ čimveč članov! Le močni, delovni klubi bodo v stanja nuditi lindstvn prireditve z dobrimi sporedi, aranžirati predavanja in gojiti delavsko petje ter delavsko dramo. Le klubi z energičnimi, delovnimi člani so trdnjava napredne misli v naselbini in sposobni za bo i s sovražniki napredka in delavskih koristi. T proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. mu Proletarec, November 4, 1936. =r V SPANlil NI SE VSE IZGUBLJ IZHAJA VSAKO SREDO. I&^aja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zfdinjenih državah z* celo leto $3.00; xa nol let t. .u; a četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; za pol leta $2.00. tal r o top! al Vri ogls»i morsjo biti v nafrem Uradu najpotneje do pondeljk* popoldne za pnobiiUiv v iUvilki tekočega ted»-_ PROLETAREC Publlskod avcry W«dne«day b> the Yugostiv Workmen'n VublUhinic Co , Inc Establinhed 1906. Editor................... Business Manage» . . . . . .. AasiUlant Business Manager :........Frank Zaiti Charles Pogorelec. ....... John Rsl. Jr auBSCRJPTlON RATES: kTHited States: One Vear $8.00: 8ix Months $1.75; Three Months $ 1 0< Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 1S0\ i I aiwndale Ave. CHICAGO, ILL Telephonei ROČKWELL 2864. ±______--■_______«_______ Priprave za mir Zed. države trosijo za oboroževanje zdaj več kot kdajk )li prej ,v mirnem času. Enako Anglija. Istotako Francija, Ja-pbnska, Nemčija, Italija, Rusija itd. Ce bi bile milijarde, ki jih zapravljajo za Vežbanje ljudi na klanje in rušenje, resnično trošene v korist miru, ne bi bile napačno zapravljene. Ampak to, kar svet počne, je pripravljanje na klanje. Nobene fraze državnikov, ki govore o miru in vedno samo o miru, ne zbrišejo te resnice. Mussolini in Hitler sta vsaj poštena. Pripravljata se na vojno, izzivata jo in jo tudi priznavata, češ, mi hočemo, kar nam gre, ali pa se spoprimemo s komurkoli! Fašizem je fašizem in s takim naj delavstvo računa, ako se noče ukaniti. Cas je, da v Angliji in v Franciji to resnico še posebno vzamejo v upoštev. Bodočnost našega pokreta John Aljančič iz Clevelanda p&e: "Z zadnjo Številko mi je Proletarec potekel. Torej pro-siht, da ml ga ustavite. Vzrok: Po vseh teh letih (posebno do-gbdki v zadnjem času) so mi vzeli vero, da ima socialistična stranlka še kako bodočnost . . Drugo pismo: "Zaradi bolezni, ki me tare že par let, si ne morem zaslužiti toliko, da bi mogel ponoviti naročnino na Proletarca, čeprav mi je ta list nadvse všeč. Hudo mi je, pustiti ga, a plačati ga ne morem .. . John Progar." Pred par meseci smo priobčili pismo rojaka iz Kansasa, ki je naročnik tega lista skoro od početka. Star je blizu 80 let. Proletarec, pravi, mu je najpriljubljenejši list. Ampak naročiti ga ne bo mogel več, razen ako dobi penzijo. Tako se borimo od početka. Rojak Aljančič je lahko v pravem. Mogoče je, da socialistična stranka kot taka nim*\ bodočnosti. Ima pa jo NJEN PROGRAM... Delavstvo ne bo Svobodno, ne sigurno blagostanja, socialna varnost mu ne bo zajamčena, dokler ne bo uveljavljen NAŠ PROGRAM! Ako je naša stranka šibka — kar sicer je, toda le po krivdi delovnega ljudstva — njen program vzlic temu ni šibek. Je kakor Gibraltar in jačji. Kadar si ga ljudstvo osvoji, bo imelo bodočnost ono in socializem. Proletarec se bori za ta program. KONFERENCA KLUBOV J. S. Z. IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE Waukegan, III. — Klubom JSZ in društvom ter drugim organizacijam Prosvetne matice sem prošli teden poslala sledeče pismo, ki ga tU v informacijo vsem splošno objavljam : Cenjeni: ,. Prihodnja konferenca klubov JS7 in društev Prosvetne I matice za severni Illinois in Wiscon»in st Ijo 21). novembra zdravom, za Konferenčno organizacijo št. 4 JSZ, Frances Zakovšek, tajnica. Pri porot'a m podpornim društvom, pevskim zborom in drugim organizacijam, ki so v Prosvetni matici, da gotovo p> si jejo svoje zastopnike na to zborovanje. Vršilo se bo po vj-litvah. ko bomo lahko na j»ro-bo vršila v nede- |^° 'kampanjo gledali s treznim 19U6 in sicer i presojanjem. Razpravljali inj- "Kjer je vse izgubljeno, ni ie vir izgubljeno," je zapisal Ivan Cankar v enrmu svojih velikih del. Špansko vlado, ki jr prišla na krmilo po volji večine naroda, pokopuje kapitalistični in klerikalni tisk tu in drugod ie tri mesece, a je še vedno na fronti in se brani barbarskega navala mednarodnega fašizma kot lev. Premier I.argo Caballero pravi, da španska republika ne bo propadla, pač pa je obsojena v poraz fašistična ka- marila, čeprav ji pomagajo Nemčija, Italija in Portugal-tka, in s proteftiranjem tudi angleška torijska vlada. Tudi ako se bo španska republikanska vlada morala umakniti iz Madrida in ga prepust ti fašistom, se bo vojna za obrambo republike in koristi španskega ljudstva nadaljevala v Kataloniji in drugih delili Španije, ki si jih fašisti ne morejo osvojiti vzlic izdatni pomoči, ki jim jo dajeta Hitler in Mussolini. ČEMU SO ŠPANSKI POLJEDELSKI DELAVCI NEZADOVOLJNI? sklepali bnmo ne samo o problemih JSZ in Prosvetne mati- točno ob 9. do-|c<* v našem okrožju, ampak tudi s stali/ča "e lan i i h razmer In okolščfn. Prav radi tega pa je važno, da pr d jejo na to konferenco zastopnike vse upravičene organizacije. Popoldne, po končnni konfe* bodo Milvvaučani priredili zabavo. Kajpada, s sporedom, v katerem sodelujejo tudi Waukegan<'aui. V popestrim Idrobnostih era priobčimo v eni prihodnjih številk. Rojaki delavci, pred seboj imamo v teh težkih časih izredno težavne naloge. RoHti se moramo z vsakojakimi ovirami vsekrižem. Ampak če resig-n ramo, bo konec naših aktiv- v South Turn dvorani, 7*25 W. National Aveniie, Milvvaukee, VV is. Pričet* k poldne. Vljudno Vabimo vse klube in društva ter druge organizacije Prosvetne matice, da gotovo pošljejo zastopnike na to važno zborovanje. Po končani konferencipopil-1renči,jnam dne se Ihj pod avspicijo klub »v št. 37 in 180 JSZ ter njih angleških odsekov vršila v gornj dvorani prireditev s programom/ • Zastopnike prosimo, da so točno ob določenem času v dvorani, ob enem pa apeliramo n*i vse da se udeležite popoldanskega programa, ki ga pripravljajo Milvvaučani. , . . , . Prosim, sporočite imena |zJnosti in naše delo, k. smo ga izvoljenih zastopnikov spodaj j v™1 doulej, bo uničeno. podpisani tajnici takoj po iz-i v M'" aukeeju y()| (vj v nedeljo 29. novembra. Z- iskrenim delavskim po1 Frances Zakovšek. Socialistična stranka bo sklicala po novem letu izredno konvencijo R »jaki v Clevelandu in v vseh sosednih naselbinah, pridite na Zahvalni dan 26. nov. v Slov. nar. dom na prireditev —------------soc. pevskega zbora "Zarja", Kmečko vprašanje je osnov-; veleposestnikov. Oblasti so pa l)()<;te zabavali, uživali no vprašanje današnje Spani- poskrbele za to, da je bilo de-i^P0 PetJe in pomagali delav- bili pred štirimi leti, — nekaj je. Na površini 505.152 kva- lovanje zveze poljedelskih de- organizaciji k moralnemu' nad 100.000 — so v tej kam-dratnih kilometrov živi skoro lavcev skoro docela onemogo- (Nadaljevanje s 1. strani.) C iona le zato, da bi prdobili j Vse te skupine so razdražene, glasove Landonu, v resnici pa Mnogo jih je, ki si prizadeva- so jih Browderju. V primeri z glasovi, ki so jih komunisti do- Vatikanske težave Nekaj kardinalov, škofov in lajikov apelira v Rim — Coughlin dela sveti materi cerkvi s svojimi histeričnimi govori šilovrto škodo. Krdelo drugih škofov in lajikov pa pošilja v Rim apele, he ustavite Coughlina, kajti on je naš mesija, odrešenik, ozna-njevalec papeževih socialnih naukov, borec zoper krivoverstvo in komunizem! Osservatore Romano skuša ustreči enim kot drugim, v od-gbvor pa dobiva batine, posebno od Coughlinove strani, da ne piše v imenu papeža, pač pa je tisto, kar čveka, le mnenje urednica. Medtem Coughlin zmet-ja dalje in pravi, da ne bo odnehal, razen če "mu papež ukaže." Na milijone "komunistov" Kdor bi verjel vestem, ki jih je sipalo kapitalistično časopisje prešle tedne do konca volilne kampanje, bi se moral bati, da ga čaka za vsrkim oglom kosmat, do peta oborožen komu-ttist, da ga zakolje. Zdaj so državljani volili in se prešteli. Tudi komunistična stranka je dobila svoje število glasov pd ljudi; ki žele drugim le dobro in se tudi prizadevajo — četudi ne vselej pametno — da jim koristijo. Kljub temu patrioti zahtevajo, da se te ljudi izžene, če niso bili v Ameriki rojeni. Ako pa jim je tekla zibel tu, se naj jih izžene, no, kajpada, v kako koncentracijsko kempo! Propagando proti njim plačujejo trustjansiki interesi. Krvava žaloigra Španija ni komunistična. In ne socialistična, dasi je v nji socialistična stranka izmed vseh najjačja. Toda ker se velika večina španskega ljudstva bori za svoje človeške pravice, mu kapitalistična propaganda vsepovsod prileplja komunistično znamko, kakor da je največji zločin, ako ima kdo komunistične hAz<5rt\ Kapitalistična propaganda vpije, "rdečkarji more duhovite in nune!" Cetnu ne poroča enako ognjevito tudi o klanjih, ki jih uganjajo Muri, mesarji tujske legije in drugi vojaki fašistične armade, vkljti čivši soldate, ki sta jih posodila rebelom MussoLini m Hitler? To je pač žalostno krščanstvo, dasi ne zasluži "krščanske" označbe. Kdo je zmagal? Milijoni so glasovali. Eni so zmagali, drugi so "vrgli proč svoje glasove." Nantreč vsi tisti, ki ni<#) bili na strani zmagovite stranke. Naj nam zdaj tisti, ki so zmagali, povedo, kaj so dosegli s svojo zmago. 2'i milijonov ljudi, od katerih je 57 odstotkov kmečkega prebivalstva, ki se peča in živi oz. bi se moralo pečati, da bi lahko živelo s poljedelstvom, vinogradu ištvom, sadjerejo (predvsem oranž in oliv). število poljedelskih delavcev brez najmanjše posesti znaša 200.000, toda rajSe več. Poleg teh mezdnih delavcev je več atotisoč malih posestnikov, najemnikov in na pol najemnikov, ki pa imajo tako neznatne površjjie-^emlje v zakupu, da^ert donosa zemljišč, ki jih obdelujejo nikakor ne morejo živeti. Pretežni del' zemlje je last plenrčev in rimske cerkve. Poleg vprašanja izboljšanja za«kižka poljedelskih delavcev, po*t yji tudi vprašanje zemljiške reforme. Nosilec tfeženj obubožanih kmečkih mas je strokovna organizacija. Zelo zgodaj že ču-jemo iz Španije o prvih stavkah poljedelskih delavcev. V strokovnem gibanju pa se uveljavljata dve smeri: enn socialistična, druga anarhistična. L. 1888 je bila ustanovljena socialistična organizacija (Union i General de Trn ha irtdores) s I sedežem v Barceloni, ki pottto-ja še dandanes. Osnova organizacije polje-idelsk'h delavcev so krajevne |organizacije, ki so združene po okrožjih. Vse zveze pa so strnjene v sccalistični organizaciji Federation Espanola de Trabajadores de la Tjerra. L. 1928. je Štela organizacija 445 krajevnih skupin s 50,3.^2 člani. L. 1930 se ji je priključila še Mednarodna federacija po-Ijedel?kih delavcev.' Od 265 krajevnih skupin in 36,639 članov v početku I. 1930, j-* sredi leta 1932, po odpravi diktature in monarhije poraslo število krajevnih skupin na 2541 s 392.953 elnni. Ko je po padcu monarhije prevzela vodstvrt v republiki socialistična vlada (minister dela Largo Caballero), je pričela dob« agrarne reforme, ki je spravila na noge vso reak-cijo. I«. 1933. je pri volitvah zmagala reakcija, ki je v kratkem čnsu Uničila vse socialno politične pridobitve. Mali najemniki so postali zopet odvisni od čeno. Ko je v aprilu letošnjega le-, ta reakcija bila zopet poražena, je vnflrhilo novo gibanje med španskimi poljedelskimi delavci. Svojih pridobitev oropano poljedelsko delavstvo je v teku leta začelo {^izvajanjem agrane reforme na lastno pest. Tako na pr. so delavci in kmetje zasedli neko plemenitalko posestvo v CeniVientos pri Madridu, ki je merilo samo (!) 1317 hektarjev in je lastnik uporabljal izključno kot pašnik in "lovišče". Zakupniki zemljišč, katerih pravice so bile regulirane leta 1933 s posebnim zakonom, so se 1. 1934 pod pritiskom lastnikov zemljišč v večini slučajev odrekli svojih zakonitih pravic. Akcija podeželskega prole-t arij a ta za svoj obstoj je ponovno združila plemstvo, cer-kec, kapitaliste in vojsko v o-branibi njihovih predpravlc. To je tudi ozadje vstaje kri-voprisežnih generalov, ki je začela 18. junija 1936 s podporo evropskega fašizma. Delavska Politika. m gmotnemu uspehu. Vstopni-; panji dobro izšli. Napadi na ce so v predprodaji po 40c in Brovvderja v Terre Houte, In-pri blagajni 50c. Sezite po njih diana, in v Tampi, Florida, so takoj! Dobite jih pri članih in članicah "Zarje" in kluba št. 27 JSZ. — J. Krebel. v rmiionvii številki pr icbč:mo prva analiziranja volilnega izida. Z njimi bomo nadaljevali v naslednjih številkah, čitatelji pa naj bodo sodili, ali smo bili v pravem mi, ali tisti, ki so znova glasovali za sistem, kakršen je, misleč, da 3e gre za boj med demokrati in republikanci, in med večjim in manjšim zlom. Proletarec mora tiskarni plačevati svoje račun.c sproti, ker tudi tiskarna plačuje papir in svoje delavce sproti. Bodite v objavljanju naročnine točni tudi vi. mu pomagali več kot pa njegovi agitatorji. Norman ThomaH je na enem shodu posvetil svoj govor skoro izključno kršitvi svobode govora in zahteval, da predsednik Roosevelt in nevv-vorški governer Lehman prekineta molk o tem važnem poglavju v kampanji in določno izjavita, ali obsojata ali ne obsojata napade na shode manjšinskih skupin. Nove orientacije Ameriško politično življenje je danes v novem razdobju. Amerška delavska stranka v Nevv Yorku je stranka v pravem pomenu besede, čeprav je agitirala za demokratske kandidate in ako tudi bo njen kandidat za nevv.vorškega župana sedanji župan Ui Guardia. Farmarsko-delavska stranka v| M innesoti je faktor in progre-1 sivna v VVisconsinu raVno tako. jo, da jih strnejo v skupna stranico. To bo težavno delo. Kaj naj bo Vaktika socialistične stranke v teh prizadevanjih? Ali je pripravljena sodelovati v skupni farmarski-de-lavski stranki, ali kakor se bo že imenovala^ čeprav bo imela napol konservativen program, nekaj takega na primer, kakor se pod Rooseveltom označuje za "nevv deal"? Ta in druga vprašanja so vzrok, da se je vodstvo socialistične stranke odločilo sklicati izredno konvencijo, ki naj o tem razpravlja in stori potrebne zaključke. Glavni tajnik stranke Clarence Sen ior apelira na vse pridružene organizacije in posamezne člane, da naj sugestije z ozirom na sklicanje izredne konvencije sporo če glavnemu uradu. Kajti le, če bo sentiment članstva o enem ali drugem vprašanju j zadostno izražen, bo konvencija v stanju sprejeti pravilri? zaključke in dvigniti stranko v povečane akt ivnosti. Delavci v Španiji tvegajo življenja z svobodo. Priprave za jubilejno slavje "Zarje" Cleveland. O. — Soc. pevski zbor "'Zarja" se pripravlja zn jubilejni koncert k svoji dvajsetletnici, ki ga priredi na Zahvalni dan v četrtek 26. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. "Zarja" bo predvajala lepe slovenske pesmi in njeni pevci in pevke nastopijo tudi v drugih točkah sporeda. Sodeloval bo češki pevski zbor "Vojan" in pevski zbor "Sloga". Povabili smo tudi pevski zbor "TV»-lavec'\ k! pa je vsled .raznih ovih prenehal. Nadejamo se. da pridejo njegovi člani in članice na nrtA koncert vseeno. Ho njim in nam V Vzpodbudo. "Zarja" in "Vojan" nastopita skupno v delavski himni, ki jo bosta pela v angleškem jeziku. V ostalem kporPdu nnstop'-jo zbori v svojih točkah. Predvajana bo tudn£ tehniko v vojni toper sovražnike. Puške malo rahijo. Večinoma mečejo v sovrstnika dinamitne ovit. ke, kakrine rahijo »a ra.streljevanje v rudnikih. Ti španski rudarji so po-v zračili celo krvolornim Murom it Afrike ie nič koliko strahu in i»«uh IX. IZKAZ Mi!waukee, WU. T oni?* S h»*ot $1: John in Mary Cam«r'$l; Mike P<*1- javoršek 5f><«; p« 5()c: Frank Koleno. Matt Smolo, I,ro Zajtier in Leonard Alpner; ?*> 25 •: Mary Fhuler, J<*» Slapnik, .J. (P*>-«1*1 Fi.mk Kshmi.) Chicago, III. DruA. *t. S SNPJ Chteato. III. Sfevr Malnavieh Peter Vorhovnik 50c; p<» 2f»c: J. MthHich, Jog. Krova': in 4'bsrle* K nos, skupaj $1.05. (Podal Poter Vorhovnik.) Point Marion. Pa. Jarob Oblak 52r in Tonv Zupan i.t r»0oi skupaj $1.02. Girard, O. Fodora ija SNPJ $2.^0. (Poalnl Jdhn Tanc-ek.) Willard. Wi.. Di u . -t. 1 OH SNPJ $2.00. (Poslal Miko Krultz.) Skupaj v tom n $20.22. Prošnji izkaz $619.19, skupaj $«65.41. f»G5. 3 —=rrw serafimovič: ZELEZNAREKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RVSIJI Prev«! is ruščine sa "Proletarca" ANGELO CERKVENIK GRAFTARJI SPET ZMAGALI! ^^ (Nadaljevanje.) Nekje daleč, daleč je naposled zadonel kopij slfeni poslednji: -Stoj !M Bobnenje korakov prednje Čete je one-selo. Vrsta za vrsto je utihrila. Za bežen hip ji gafospodoval nad žgoče soparo ne samo aoik, marveč tudi mir, veliki mir poslednje oa«mofk>sti, neusmiljene žarine. Zdajci pa je mir in tišino pretrgalo kašljanje in pljuva-ije Ljudje so pljuvali prah, ki se jim je sesedel v pljučih. Ljudje so preklinjali. Zvijali to ivatčice iz osuienega listja in osušene vtve. Prah se je počasi polegel. Ljudje so sedeli na cestnih robovih, ob cestnih jarkih in so držali puške med koleni, b smrdečih svalčic se je dvigal gost dim. Ne-Uteri so se vlegli na hrbet in so nepremično obležali. Puške so ležale poleg njih. Konji so stali popolnoma onemogli s povednimi uhlji. Bili so tako izčrpani, da se niso sogli več braniti pred mušjo nadlego. "Dvignite se, fantje, že zopet gremo V* Nihče se ni ganil. Vsa cesta je mrtvaško tiha. Na prvi pogled se je moralo slehernemu iloveku zazdeti, da je ni sile, ki bi bila mo-lla te ljudi dvigniti. Bili so kakor z žarom prepojene stene. "Hudiča, ali ste oglušeli?" Posamezniki so se dvignili. Kakor na smrt obsojeni... Dvignili so se ter so začeli korakati po dva, po trije ... Kakor je pač prišlo. Nihče ni čakal na povelje. Svinčeno težke potke so si naprtili na ramena. Vnete oči so gepo bolščile predse. Vozovi so zopet začeli škripati, miljarde muh eo zopet začele obletavati kolono. Izsušeni obrazi, porumenela očesna belita... Na glavah so imeli namesto kap repin-fe?o listje, veje, snope slame. Noge so jim počrnele, razpokale. Nekateri so skoraj popolnoma nagi, samo boke imajo prekrite s cnjami. Omršavele mišice se izpod Črne kože ostro očitujejo. Razcapana, raztrgana Mi, ki jo ižene lakota, žarina in obup. Zopet so se dvignili vrtinčasti oblaki prahu ter ie razprostrli čez globeli.. . Zdajci je zadonelo: "Na desno .. desno ... desno ..." Vojaki so najprej malce začudeno potem pa kar živahno zavili na stranski pot, ki je kil trd m brez prahu. Videti je bilo, kako so vojaki naglo zavijali na desno, kako so ko-ijiki urno jezdili navzdol, kako se je vozar-s Angelesa, Holy-vvooda in drugih naših krajev, Važno iz urada kluba brezposelnih Chicago, 111. — Seja kluba brezposelnih ftt. 61, Illinois VVorkers Alliance, bo v četrtek 5. novembra ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. To bo skupna seja oseh članov. Sklep zadnje seje je, da se ne bo obdržavalo več dveh sej na mesec, ampak samo eno iz razloga, ker obe seji nista bile povoljno obiskani. Na seji 5. nov. bomo odloČili, kje bomo zborovali v bodoče, to je, na Lavvndale, ali na Damen Ave. Pridite na sejo vsi, da odločite o tem vprašanju. Dalje bo na dnevnem redu poročilo delegata s konvencije Illinois VVorkers Alliance, ki se je vršila 3.-4. oktobra v Staun-tonu, poročilo veseličnega odbora o naši prireditvi, ki smo jo imeli 10. oktobra, poročilo nadzornega odbora, ki je pregledal poslovanje kluba za zadnje tri mesece itd. če mogoče, bomo imeli na tej seji tudi govornika. Vabimo posebno člane, ki delajo pod VVPA. čuli bodo poročilo o rezultatu zadnje enodnevne stavke in priporočila za naše bodoče akcije. Torej udeležite se seje 5. nov. vsi. Joseph Oblak. Travo Lidu" dokončal 45. leto Češki sccial;stični dnevnik "Pravo Lidu" je obhajal meseca oktobra svojo 45-letnico. Jubilejna številka je izšla v povečani obliki, v katero so prispevali članke mnogi pionirji in drugi socialisti ter predstavniki delavskega gibanja na češkem in drugod po svetu. Obramba Francije Frandija, ki ima sedaj 3,500 vojnih aeroplanov, je sklenila zgraditi nadaljnih 1500. Boji v Palestini V bojih Arabcev proti Židom v Palestini je bilo v 25 tednih ubitih 314 ljudi. Tiskovni fond Proletarca XV. IZKAZ. Gowanda, N. Y. Neimenovan $1; po 50c: John Matekovich, J. Dekle-va. J. Bohinc, L. Buščaj, J. Stich, B. Krašovec, S. Trzek, L. Lemant in J. Vhar; po 25c: M. Bmzich, M. Oman, J. Korhar, L. Andolšek, F. Stibil in P. Smrke; J. Zuzek 2 le, skupaj $7,21. (Poslal Charles Pogorelec.) e Little Falls, N. Y. Po $1: Eliza-beth Penioh, Frank Zehel, Frank Fin »t, Frank Greirorin, Jos. Cve-tezai in John Grd in, skupaj $6.00. (Poslal Chas. Pojrorelec.) Cleveland. O. Klub »t. 49 JSZ $5. Cicero, III. Kristina Turpin $1.47. Oakland, Calif. Tony Tomšič 60c. Cleveland, Ohio. Anton Jankovich 50c. Latrobe, Pa. Andy Bartel (l>ar-rag-h) $1; John Fradel 25c, skupaj $1.25. (PoslaJa Mary Fradel.) Skupaj v tem izkazu $22.03. Prejšnji izkaz $447.45, skupaj $469.48. Konferenca članov podpornih in drugih organizacij bo ponovljena v Chicagu Komunistični listi poročajo, da se je konference podpornih organizacij, ki se je vršila 25. oktobra v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa., udeležilo 447 delegatov, vključivšii zastopnike, ki so jih poslale posamezna društva, klubi, kulturne in druge organizacije. Pišejo, da je bilo reprezentiranih 15 centralnih in 244 lokalnih organizacij, ki imajo skupno 450,000 članov. Te šrtevilke so seveda pretirane. Namen zborovanja je bil, da se pomaga kampanji za organiziranje tujerodnih in ameriških jeklarskih delavcev v industrialni uniji. Predsedoval je B. K. Gebert. Za podpredsednika je bil izvoljen Vinko VtHk in za tajnika Slovenec Geo. Vitkovič. Zborovalce je nogovoril med drugimi Philip Murra.v od UMVV 'in več drugih vodij unij, ki so se več ali manj navduševali za Roose-I velta, dasi so le neposredno agitirali zanj. Unija jeklarskih delavcev potrebuje sodelovanja bratskih organizacij tujerodcev, predvsem poljsjkih, slovaških, hrvatskih, litvinskih, slovenskih itd. četudi sklicatelji pravijo, da je konferenca v Pittsburghu reprezentirarla blizu pol milijona članov, so bili zastopniki v stanju zbrati za stroške zborovanja komaj nekaj nad $500. Eden govornikov je bil Leo Krzycki, bivši predsednik eksekutive soc. stranke, ki je med drugim dejal, da imajo bodočnost le industrialne unije. Komunistični voditelj Max Be-dacht je načeljeval resolucij-skemH odboru. Naslednja konferenca podpornih organizacij se bo vršila v Chicagu dne 29. novembra v Enginering Bldg., 205 VVest VVacker Drive, ob 1:30 pop. MEDNARODNA ZVEZA STROKOVNIH UNIJ OB SVOJi 30-LETNId Iz mariborske Delavske Po-i organizacij v Franciji, kije po litike ponatiskujemo sledeči volitvah v enem mesecu prido-članek: I bila milijon članov ter Meje v Internacionala d e 1 a v s kih teloti Miri milijone članov, kar strokovnih organizacij je bila pomeni znatno okrepitev inter ustanovljena 21. avgusta 1901. V minulem mesecu smo torej slavili 35. obletnico nje ustanovitve. Ob ustanovitvi je vstopilo v internacionalo sedem deželnih organizacij z okroglo 2,300,000 člani, in sicer nemške, avstrijske, ogrske, angleške, belgijske, nizozemske in švicarske. Strokovna internacionala se je ustanovila, ko so se strokovne organizacije v Evropi naj-bu j nejše razvijale ter je bilo delavsko gibanje v najlepšem poletu. Do leta 1014 / se je amsterdamska internacionala naglo jačala, ker so strokovne orga- nacionale. fttevilo v internacio-nali organiziranih Članov znaša danes 14 do 15 milijonov, torej več kakor preden so bile organizacije v navedenih državah zatrte. Internacionalna zveza ni Še popolnoma dovnfcena. Na londonskem kongresu se je razpravljalo o tem, kako bi jo bilo mogoče izpopolniti. Tu prihajajo v poštev še nekatere organizacije rdeče strokovne internacionale. 3 tem združenjem bi bile vse strokovne sile združene za skupno bojevanje v mednarodni strokovni zvezi. V 85, letih se je internacionala strokovnih organizacij, ki nizacije po vseh deželah lepo I J«? ^ela izpočetka komaj dva napredovale. Po izbruhu sve- milijona članov, razvila v tovne vojne pa je militaristični mednarodno zvezo, ki res šteje teror onemogočil tako delova- ^oraj 15 milijonov sobojevni-I socialistične delavske in-ikov ;P° posameznih deželah. nje ternacionale kakor strokovne internacionale ter so organizacije po raznih državah celo podpirale vojno gospodarstvo. S tem so si priborile priznanje oblasti, ki si ga prej niso mogle priboriti. Vojna je torej vezi med organizacijami potrgala, ni pa uničila spoznanja, da je mednarodno sodelovanje delavstva potrebno. Že nekaj mesecev po vojni Razvoj je ustvaril iz nje mogočen faktor In uspešno orodje delavcev v boju za mednarodno socialno zakonodajo. Želja nas vseh je, da bodi naša internacionala v vseh petih delth sveta uspešno orodje za zmago delavcev. Se tri tedne do Savi-nega koncerta Chicago, 111. — Ko izide ta leta 1019. se je poizkusilo ob- številka Proletarca, bo dežela noviti v Berlinu amsterdamsko že rešena. Suvereni držaivljani strokovno internacionalo. Raz- se bodo oddahnili od težke odlična mnenja so se izravnala govornosti, katero jim nalaga in v kratkem času je nastala državljanstvo pri vsakih volit-strokovna internacionala z vah. In glasovati za demokra-imenom Mednarodna zveza te, republikance ali coughli-strokovnih organizacij. novce je res odgovornost, ker Strokovna internacionala je posledice bomo nosili tudi dru-postala mogočen faktor, če- gi delavci. Predno bo zemlja prav se je izločila Iz nje zveza napravila dvakrat, trikrat svo- strokovnih organizacij v Zedinjenih državah pod predsedstvom pokojnega Gompersa, ker večina ameriških strokovnih organizacij ni priznavala razrednega boja, kakor večina evropskih. Fašizem je v zadnji dobi zatrl strokovne organizacije v Nemčiji, v Avstriji, v Italiji in še v nekaterih malih državah. V drugih diktaturah jim dovoljuje navidezno eksistenco, branijo pa. da bi vršile svojo gospodarske, socialne in kulturne naloge do delavstva. Na kongresu jmednarodne strokovne internacionale, ki se je vršil pred nekaj tedni v Londonu, je načelstvo poročalo, da je reakcija ustavljena, obžalujemo pa odpad nemških, italijanskih in avstrijskih strokovnih organizacij. Internacionala postaja mogočnejša: vstopile so norveške in mehi-kanske strokovne organizacije, kar oživlja tudi sodelovanje z ameriškimi strokovnimi organizacijami sploh. Važen je tudi dvig francoskih strokovnih jo pot okrog solnca, bo večina onih, ki so "zmagali" pri teh volitvah, lahko preklinjala svojega mesija, pa naj bo Roosevelt ali Landon. Socialisti bomo imeli to zadoščenje, da v prošli kampanji nismo prodali svojih načel z ogrevanjem za "manjše zlo" a la komunisti in Forwardovi "socialisti". Kampanja je za nami, socialistično delo pred nami. To je vedno pred nami v eni ali drugi obliki, v kampanjah in med kampanjami. Pred nami je tudi koncert Save, ki bo v nedeljo popoldne dne 22, novembra v dvorani SNPJ. Za pevce in člane kluba št. 1 je zdaj važno, da prodamo čim več vstopnic v predprodaji. Sodru-ginja Mary Udovich je zopet pozvala na koraj*žo vse skupaj. V nekaj dneh, ko so bile vstopnice tako rekoč še tople, je že prodala nad 50 vstopnic. (Ma-ry, škoda, da bečlarija več ne obstoji!) Sava je povabila na sodelovanje tudi vvaukeganski pevski zbor, kateri upamo se od- Razredni značaj volilnih bojev postaja tudi v Zed. državah čezdalje bolj očiten (Nadaljevanje s 1. strani.) sem? Zakaj ne gredo v dežele, ki imajo vlado po njihovi volji?" je spraševal bivši senator in naravno, avdijenca je kipela jeze proti komunistom, ki v Španiji koljejo nune in duhovnike in jih bodo klali tukaj, Če se komunistične kače pravočasno ne stre, je rekel Reed. Shod delavske stranke v New Yorku so listi, ki so agiti-rali r.a Landona, slikafi za demonstracijo tujerodcev proii ameriškim institucijam, "čul si Babilon jezikov, samo angleškega ne," je trdil en poročevalec, in govorniki Hilman, Dubinsky, Zaritsky, Luigi An-tiorvini in drugi so govorili s "tujezemskimi rlaglasi". Udeleženci so bili večinoma socialisti In komunisti in navdušeno ploskali vsakemu, ki je napadal republikansko stranko in hva-M1 Roosevelta, piše A rt h ur Sears Henning v čikaški Tribuni In v raznih drugih listih. Kampanja je bila torej res- KDO SO KLAVCI V ŠPANIJI? \W\ ^ I ZADNJI NEMŠKI DELAVSKI LIST V JUGOSLAVIJI PRENEHAL IZHAJATI Neki naročnik je nas te dni;nalist v Mariboru Izdaja nem-vprašal, ako vemo, če v Jugo-;ško glasilo, ki očitno simpati-slaviji, oziroma na Sloven-žira s Hitlerjem in dela propa-skem, Še tzhaja kak nemški gando za nemški fašizem. To je pač najlepši dokaz, da go- ; delavrki list. V pojasnilo citi-I ramo njemu in drugim iz "Delavske Politike" sledeče: Razmere so prisilile i'zdaja- so se^o d ločili dne 29. avgusta Kapitalistična propagand* v Zed. driavah venomer vpije "komanUti" v Španiji more nuna in duhovnike, »ene in otroke! Rcanica ja, da koljejo Spanca, ki •a bore ia svobodo, Muri is ipantkega Moroka, katere •o poslali v Španijo faiittični generali, tujska legija, in pa nemški ter italijanski fašisti. To ni nikomur skrivnost, razen kapitalističnemu in klerikalnemu tisku, ki ta dejstva preračunano zakrivata. spodi ne gre za nacionalizem, ampak za razredne interese. Proti "Volksstimme" in natege naAega bratskega nem-|Avale <*elc zarote. Saj so v do- list ustaviti; bi diktature neke hipernaciatj. t I. je izšla organizaci je poslale v Beo-1 grad na najvišja mesta 40 * ie vršila va- Htrojem Pkariih pol obsegajoče nemškim de- <*enuncijacijo proti "VolkČ nemškim ' ki", da bi nas ugonobili. Pa tu- di klerikalcem je "Volksstim. me'l_*lužila za tarčo. Razmere so se v sedemnaj. stih letih, odkar je obstojal* "Volksstimme", močno izpre. .. i menile. Ker niso vsi, ki bi bili govorečimi, . . 1 UUI 1 pravzaprav obvezani naročiti list, izvršili svoje dolžnosti, v Vojvodini pa so v dobi diktature nemški poljedelski delavci popolnoma obubožali, je bil storjen sklep, da se list ustavi, potem ko je v resnici izvršil svojo misijo. Iz zapisnika redne seje zove čali več pozneje zagotavljamo vse prijatelje Save, da bo koncert lep. Za "smeh in kratek čas" bomo imeli opereto o čevljarju" in vragu, ki bosta po vseh Iegen-' darnih pripovedkah kopala "šac" in prav po kapitalistično1 barantala. Opereta je nekakšna satira današnje civilizacije, ki se peha le za dolarji. Pesniško in glasbeno je luškana stvar in sama na sebi privla čna. — A. G. _ _i__ Antona Zor- gleško poslujoča merno literaturo jeziku. Na vprašanje nika. Herminie, Pa., se sklene, da lahko pristopi v JSZ kot član at large, toda ne sme pa pripadati obenem kaki taki Alesh, Fred A. Vider, Peter|straMn^'* ki je socialistični so- odborov J. S. Z. dne 2. oktobra 1936 Seje od borov JSZ dne 2. oktobra 19S€ so se ude'ežili: (''lani eksekutive: Joško Oven, Fr. Kokotovič in Frank Zaitz. Člana nadzornega odbora JSZ Fr. Udov.č in Anton Garden. Iz- vražna. Peter Kokotovič želi, da mu naj oprostimo, ker ni mogel Seja odborov JSZ odložena V petek 6. novembra se bi imela vršiti redna seja odborov JSZ. Zaradi odsotnosti tajnika, ki je na agitacjski turi, je odložena, dokler se ne vrne. Potrebno je, da na nji poda svoje vtise in da potem razpravljamo o predlogu za sklicanje izredne konvencije soc. stranke. nično škandalozna. Ljudstvo, ki se je drlo v nji na eni strani za Landona in na drugi za Roosevelta, pa je na lizgubi, ker ni zapopadlo, da bi moralo kandidate vprašati, kakšen je njihov program, ne pa se prerekati, kdo lepše in boljše govori in kdo je boljši človek. Fašistične tendence so prišle iz te kampanje ojačane in če bo delavstvo hotelo biti na straži, se bo moralo organizirati politično, kajti demokratska stranka ne bo vojevala delavskih bitk. Mladinska konferenca JSZ v Chicagu Chicago, III. — Dne 14. in 15. nov. se bo vršila v Chicagu mladinska konferenca pod pokroviteljstvom angleškega odseka kluba št. 1 JSZ. Zborovanje oba dneva bo v Slov. del. centru. Zunanji govorniki bodo, Paul Porter, uredn k glasila unij v Kenoshi, VVis. Kllis Cowling, eden najboljših ve-ščakov na zadružnem polju. Fred A. Vider, ki bo govoril o fraternalizmu. in Maynard C. Krueger, profesor politične e-konomije na čikaški univerzi. Pričakuje se, da se te konference udeleže poleg napredne čikaške mladine tudi večje skupine naših mladih članov in somišljenikov iz Milwaukeeja, La Salla, VVaukegana itd. V soboto večer po končani konferenci bo zabava. Več podrobnosti o pripravah in sporedu tega zborovanja bo v prihodnji številki. — John Rak. med članov nadzornega odbo-j Priti iz Kanade na prošli zbor ra slovenske sekcije John Hujan in Angela Zaitz. Člani odbora Prosvetne matice John Rak in Charles Pogorelec, ki je ob enem gl. tajnik JSZ. Odsotni: Filip Godina zaradi odpotovanja v Cleveland. Geo. Maslach vsled dela v \Vaukeganu. Chavich vsled nočnega dela. Alice Artach in Peter Bernik za svojo odsotnost nista sporočila vzroka. Za predsednika seje izvoljen Fred A. Vider. Zapisnik prejšnje seje sprejet. Poročilo tajnika Pogorelca o JSZ. — V zvezi sami ni sprememb, razen v klubu št. 60 JSZ na Herminie, Pa., v katerem je glavna sila družina Antona Zornik a. V tem klubu žele, da bi pripadali ločeni penn- JSZ, na katerem je bil določen za uvodnega govornika. Nato poroča o aktivnostih srbskih sodrugov in o položaju med hrvatskimi in srbskimi delavci v njihnih poglavitnih naselbinah v Ameriki. Diskuzije se udeleže Joško Oven. Fr. Alesh. Fr. Udovič in drugi. Seja zaključena ob 11:20 zvečer. Po volitvah in nas shod Tridesetletnica društva "V boj" Cleveland, O. — V nedeljo 8. nov. bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. slavnost 30-letnice društva "V boj" št. 53 SNPJ. Predvajan bo na slavju bogat spored, na to pa bo plesna in prosta zabava. Glavni govornik bo Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Slavje se prične ob 2:30 pop. članstvo SNPJ in drugo občinstvo je vabljeno, da se udeleži te prireditve. Frank Barbič. Cleveland, O. — Predno bodo te vrstice prišle pred čita-telje, bodo volitve že končane. Volilna kampanja je zašla v take toke, da je povzročila nič koliko trušča in hrušča. Ljudstvo mu je »znova nasedlo na li-svlvanski soc. stranki in k JSZ. manice in sita 1,0 vse drugo. I. ~ "vala, _ Pomislite, sestra: celo tafcaj. v bolnišnici, kjer me akoro nihče ne vidi, so odkrili v »eni Franceschinija. če stopim dan*« cesto, bo vsa- kdo s prstom pokazal nam?. Franceschini je tukaj nekje doma Celo njegov najavestejVi prijatelj dr. Vicentini je hotel v ittenl po Vsej sili videti njega, prvi dan me bodo imeli v krem-pljih! Koliko teže bi se potem branil! Ali ne bi bile potem vse moje trditve in izjave najmanj ta polovico manj verjetne? Ali ne bi bil moj pobeg naravnost toda na njihov mlin? Sestra lle.a ni mogla razumeti njegovih |>omislekov. Bolj bi spoštovala odločnega moža. Malosrčni ste. Morali bi biti o4 ločni. — Odločnost in smisel*, za pustolovščin*1 sta dve zelo različni stvari. — Izbite si iz glave to smrtno misel. To ne bi bila nikak-šna pustolovščina! Do jutri bom vse natanko prerešetala. Upam, da boste tudi vi do jutranjega dne o tej stvari (lotita drugač* mislili. , — Dovolite, da vam poljubim roko, sestra Hela! Tiho je zaprl za seboj vrata ker po prstih stopal po hodniku. III. "(iremo pogledati, kako se zadene glavni dobiti-k," so re-k'i pro lo nedeljo ljudje v , \Vaukcganu in North Chicagu. Klub št. 45 JSZ je namre? j vprizoril trdejansko šaloigr j i "t ravni dobiteki jo je spisal Fran;* Lipah. Vreme je bilo mevAasto in pršilo je vse popoldni*. Ampak dobitek se n3 I zadene vsak dan zato l judi * n{so porajtali na vre m e in pri-|šl v tolikem fttevilu kakor na i malokatero predstavo v Wau-keganu *koaj zadnja leia. Rili |je tudi nekaj zunanjih gostov, ,k<»t Frank in Mr. Ermenc iz j MilvvauVeeia, Frank in Mri. Puneer z West Allisa. Anton ' Ca «m!*»h . Anton A d res s soprogo in Fran' Zaitz ter Angela Zaitz i/. Chicaga in Joseph , Turpin sopor . . . Ali mu ni iz oči gledal jok? Ali ni nepopisno težka žalost rneglila bleska njegovega pogleda, ki je bil v."asih ves sončen? Ne more skriti! Zelo, zelo je žalosten. Gledala ga je. Tudi on je gledal vanjo, šele v tem trenutku je opazil, da ima 11 -la prekrasne oči. Umaknila j-pogled. Zakaj? se nikdar ni pred nikomur povesila oči? Nekaj jo j«» mehko, božajjč prijelo za srce. Se enkrat ga j. pogledala. Ae vedno je upiral svoj pogled vanjo. Za hip ji |e /a - tal dih. pele*) ?»a je }••'o-Ih ko /ajela. Te/.:»k v/dih ji je : moških "> pet ženskih vlog. I th bežen hip olajšal br« me. jo vsebuje mnogo zdravega je za bežen" trenutek sprostil humorja: in pomenki v nji se| spon, ki jih ni do te ure c ni- vežejo m» d starim, konserva-kdar občutila. Rmilio pa so je zaeud:l, kako se je moglo zga liti, 'a ii Hele do danes prav za prav ol lt fam roitMit The bunine/4 meeting of opr gmjp in Slovene Labor C« nter diafHM-ed of hurriedly in order tu make a ChrMmat Party with u program for their juretule* rrerj year. Th* Falcon have been invited to prepare room for other activities of the day. lan appfopriate program for that oc-Ann« brnifar airain read aeveral ! ca. on. The date i« December 2©th at «Ha*>ter« of "Yarnay't Jaaltaa", after the KNIM Hali. We hope to put on a v hirh the Kairom »tartcd to drv o- i fine program, rute the hali for their Hallovveen . * I'mty whk-h wan held the nenid even- V jami na tej »liki je fotografiranih nac 60 ubitih ipan»kih delavcev, ki «o te borili prt Toledu pod sattavo republikanske Španije. Faiittifni general Franco je odredil, da se jih oblije s «a«olinom, petrolejem in balo, ter ' lin atld Bobby Skavich. Kefrvnhment* za/ge, kar je bilo ttofjeno. pelili! Delavskega gibanja v Španiji t. tem ni«o upe- ZVEZNI KONGRES PO ŠTIRIH LETIH DEMOKRATSKE VEČINE Berenini je ležal vznak. Neko mučno čuvstvo ga je tlačilo. Trepetal je po vsem životu. Venomer je gledal proti Vhodu Vsak ropot pred vrati mu je razvnel živce. Vsak tre-autek je pričakoval, da bo vstopil polkovnik ter ga vpra tal: — Vaše pravo ime? Potem pa bodo prišli ter ga oklenili. Kako že gre tisto? Pfred dobrim letom je podobno ztočinstvo videl v Milanu. Korakal bo sredi stotnije. Ob njem vojaki z nasajenimi Bajoneti. Boben bo pel. Zavit v črnino. Pel bo počasi, odmerjeno. Bum, bum, bum. In zvon bo zvonil. Ob njem bo korakal duhovnik s križem ? roki. Naposled ga bodo obstopili. Kare. Polk cesarskih strelcev. Nekdo — najbrž major — bo pristopil k njemu ter mu silovito strgal zvezde z ovratnika. Polkovnik mu bo vzel sabljo ter jo prelomil čez koleno. Pot rtiu je oblil Čelo. Ves se je tresel. — Kaj vam je za vraga? Pa bi vendarle rajši igrala partijo toha! je silil vanj praporščak. I Včeraj ste me sleparili! Berenini je samo odkimal z flavo. — Ali ste ob pamet? Le nikar se ne žalostite, če so vas ob niti — opazil? Bila )> v belo oblečena sestra, ki je darežljivo* vdano, ljubcznico izvrševala vse svoje dolžn >4i. Bila je vsem ljubka prijateljica, ki ni svoje bogate žensk:nti sk >-raj nikdar očitovala, pr«*j vo-jo materinsko nagnjenje. Zdaj pa! Ženska je! Lepa je! N-umnost! Koliko z« nsk je že padlo v njegovo življenje ter jih zopet edneslo, kakor odnese hudournik drevesni livtr igre je vpletel vanjo jtoidl | efekt z Itak ?b Pred štirimi leti je dobila | rej ne more izgovarjati, da ji demokratska stranka toliko mandatov v zbornici poslancev, da republikanska opozici- ja sploh ni prišla Izvoljenih je bilo v u pošte v. 322 demo- v-ki (diia ki) zbor. kar. krato\ in le 103. republikanci, elo poveča, namreč ako ()stalih šest kongresnikov pri-•!- v re-niči nastopi. V pa(la nrnvrpA\vri.m \n farmer- ,_____ progresivcem W itikeganu je nastopilo le ne- la>x>ritc>m Vaj nrvk. ]»r* sama pa je b:la • v M,naUl ima demokratska predvajana v veliko zabavo |atranka r>9 mandatov. 25 sena- je bilo obi-profesorja jhavzoMm in smeha ; Io. V poka jenega Brvarja ie igral Rudolf Skala, vlogo Bnarieve >ene Matilde pa je imela U d Pkala. Nju-nega sina Bnnikota je nreil--tavl ial John Kogovšek,- Brankova nevesta Marica ie bila Mimi Kirn. vlogo Kocjančiča je predvajal Paul Pek lav. nje-| govo Ženo Agato Jennie Miller, bankirja Bal :ča Adrew Možek, krize ni mogoče od poditi zato, ker nima večine Ima jo, kakor cKrl.f P.ny se nikoli. Ampak skoro vsi de- Tht< nMrirt K<(|eratVoTl «f SNPJ mokr ttski kangresniki in sena-j Lod^e« ha- hnd the custom of sivin« torji so dolžni v prvi vrsti —j ■ . ■ ■■ kakor republikanski, slu/iti privatnim interesom, ljudstvu pa dajejo drobtlne, da se ne spunta. Enako bo s prihodnjim kongresom, neglede, ali imajo v njemu večino demokrati ali Th!* and that:—Comrade Mar j Aa-dres has been rhosen to act on the committee of Ked Falcon«. We were happy to hear of her appointment. Tha. committee in tharge of the IIalloween Party were: Comrade* Mary Andres, Anne Beniger, Kristina Turpin and Angeline Zaiti. They ull work. ll dilligently. Mary Oven do-nated the douxhni>t^ for our party. We wi»h to expre«a our hc*arty ♦ hMnks, — Our Bulletin Board aeem-c I to vet quhe a bit of recojmiiion 'iu*in«- the benefit program for Pro-lotarcc hekl by th« Social Study Club lart Friiay oijrht. I>on't /orget Falcons, bring in more item* of interest and post them up for the re*t <»f u« to read. HOBBIES Eleine Turpin: Drowing, «wim-ming, and other *port*. Mitai Oven: Iteading; piano, and "tamji eolbeting. Sopbie Smagaj: Pportft. • Our problem now is: what ^hall we (i. tO'-er 25th were (|uite tuecefttful. «lo in the lino of handicrafl this win-Mitri Ove« accom|ienled the F«ileon< '.er? f>o the girl« want to «tit-ch? Do at the piano, when they eonelude I h^ lK»ys want to carve? Prej»are their play by singing the "Interna- yourselves for a U-ngthy di»cu«»ion tional." on that t opic this Saturday. We nvu»t * do something in that line alw. Think H over boy» and girl«. And ho we «ay ... as alway« . . . Friend.»h«p! itkg. We t pent a lot of time decora-ting and wpre pit ased w1th the job. e Halloween Party • Kvm «o much as an hour e»rly, •ome of our Falcons came to tho Halloween Party laft Saturday evening. Mo*t ali of the member« WCre fresent v ith the exceptjon of one or tvvo, t«»gether with «everal «ympath-Itttti. Wt even had half a do*en or so adults niasked. Most every kind of •ottume was db,played, fr»Mii a bride to the negro and a hobo. The eveiung wa spe nt in pla.vir.g ali kimis of game.»; «ing ng w!fh Mltti Oven ae-iompanyinv us at the piano and «to-iy telling. Priae« for the Kory telling contart were awarded to Helen P*./« were perved hy the committee from Hranrh No. 1 JSF. The p*rty did n<»t last long enough, but, ali in ull, we had a k'a'1 d time. * The Falcon numbers at the Cam-paign Rally held at CSPS Hali on France* L. KaW DO THEY KN0W THEIR BUSINESS? torjev je bilo izvoljenih na re-i republikanci, ftele socialistični publikanski listi, eden je pro- blok l>o udihnil ameriški zako-greaivec iz Wisconsina in dru- da ji smisel za socialno odgo-ki farmer-laborit iz Minneaote. vornoat in kolektivno delo v Demokratska stranka se to-1 korist splošnosti. Louis Adamič baje bil s staro gardo in Roose-veltom Politika v metropoli Cleveland, O. — Srečal sem rojaka. "Si čital v "K.M oglase kandidatov?" "Seveda sem!" 'Kaj misliš o 'naši' politiki v Clevelandu?" "Kaj na i mislim! Toliko govorimo o Cankarju! Ta bi imel Ne\v Leader z dne 19. sept. . ibranjevko Marjeto Marv Hro- ie p -ečal, da se je v New Yor- Hudournik je komaj plaha vat(n. starega vojnega vetera- \.*Aila konferenca mestnih senca etra^ti, ki si ;ama piše , np f< ri At of n Frank Pezdlr, slu-1 uradnikov, odvetnikov, sooial- zakone, sama izbira pota! žkinjo Ano mlada Loraine nih delavcev, pisateljev in u- Ne, ne. na llelo ne sme mi-! Miller, dijaka pa Frank Pierce. j rednikov, ki so se zaobljubili material, če bi živel med nami. sliti. Saj nič ni! Lepa je res, a n Martin Jud-1 Podpirati Labor Part.v in njena Dejal bi, da smo ponoči socia- storila mu je preveč dobrega, * kandidata Roosevelta za pred- listi in pa takrat, kadar ni tre- da bi mogel spozabiti se. ' . ,, , sednika in Lehmana za gover- ba voliti, podnevu in v volilnih Kinlolt Nhala. Alan liro\a- . . .. . , . , , . ,,, nerja. Oba sta bila kandi- kampanjah pa kakor nanese! data demokratske stranke. Ne Frank Kerže je svoječasno eden ne drugi ni za odprs.vo priporočal združenje Ameri- - Zdajci je v svoji i notranj- tin< Ro?i ska)a> Andrew Mo-sčmi zaslišal porogljiv L Kri se je smejala. Kri, 1 7ek. Jennie Miller, Paul Pek- pra\ |av jn Pr;,!^ Pezdir so bili do-zares! Zakaj krohot je bil bri v niiniiki in izir0rjavi. Pred- rdt č. zazdelo darovaV j.rav veŽbata za dobri igralski mo-vsega? Kaj so imele, česar b\U\. ^rank Pierce, ki je na odru ne bil okusil/ naš stari znanec, pa je imel ob — Saj, saj, se je upiral ču- tej pri'iki le malo vlogo. dni logiki krohota, saj prav Kratek, govor o volilnem bo-zavoljo tega. prav zavoljo pre- jllt ki je bil končan prošli to-j pričanja, da bi tudi Helo b>le-!rrk }ni(1] prank Zaitz, ured-' tela usoda ovenelega lista, ki njj< Proletarca. Oznanjevalka ga požre jesenski hudournik, J0 |>t;]a Frances Zakovšek. prav zavoljo tega prepričani", j K|ub 45 nj ve,ik po moram premagati v sel/, .strast. | ,u £l,anoVf jma pa to posebnost. Zaprl je oči. Da ie ne bi bi' več gledal. — Ali se ne počutite dobro, gospod capitano? Zakaj ne odide? Zakaj .>ili v pogubo? Zakaj kliče njegovo strast? Zakaj jo je prebu- kapitalizma, par pa ga skuša-iške Domovine in Knakoprav-ta utrditi z reformami. Medjnosti. Kar se prošle volilne podp;sanci v apelu na progre- j kampanje tiče, sta oba lista sivce je tudi Louis Adamič, kot podprla Roosevelta in Garner-trdi New Leader. ; ja in s tem njuno stranko. Š3 Kot znano, se ni Adamič za- par takih zbližani, pa bo zdru- vzemal za nobeno stranko, niti se ni nobeni pridružil, toda komunisti so ga smatrali za svojega simpatičarja in to zaradi njegove posebne brošure o terorju v Jugoslaviji in raznih člankov, ki so bili njim v prilog. Ko so komunisti nedav- ženje res omogočeno. Frank Barbič. Dobro usoela vinska trgatev kluba JSZ Strabane, Pa. — Klub št. 118 JSZ je priredil tu prošli Piavi Nemci nabrisali! Drugič |dila boste vi Nemce! (Dalje prihodnjič.) NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFF (ZIBKI, ŽIVLJENJA) C ENA .V2..»0 : V zalogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige: I.AlHiHING IN THE JUNta.K----S3.CH) GRANDSONS ............... 2..">0 DVNAMITE ................ 2.00 k.\jii;aii.\a piiolktaima 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Pilite po cenik na*e knjigarne! * ......................i .................. da ima vel k odstotek aktivnih članov in članic, ki se ne strašijo v pokretu nikakega dela. mesec vinsko trgatev, ki je ja-no prevzeli pittsburški slaven- kn finl)ro tepa<1ia Udeležba je sk. hst Naprej, so mu podali bila obilna, zabava prvovrstna nekaj izvodov na ogled in ga jn probitka okrog $100. na vprašali za njegovo mnenje. Ustregel jim je in njegovo pismo .^o priobčili na prvi strani. Na shodih in tudi v spisih se je o socialistih nelaskavo izražal. Vso priznanje teifiu klubu. Naji Smatra jih za prekonservativ-še omenim, da bo ta igralski Poročevalec. ansambel iz \Vaukegana ponovil igro "Glavni dobitek" v Mihvaukeeju. pevski del v igri pa izpopolni zbor "Naprej". — Ker imajo igralci v Wau-keganu za ponovitev kak mesec časa, bodo s pomočjo dodatnih vaj nudili avdijenci v Mihvaukeeju toliko boljše predvajan "Glavni dobitek". Po predstavi se je razvila v spodnji dvorani prijetna domača in plesna zabava. — X. --I Del avci za demokratski Prebivalstvo Zed. držav | kampanjski sklad Shod delavske stranke, ki nima primere V prošli kampanji se je vršil v Nevv Vorku kampanjski shod novoustanovljene d e 1 a v s ke stranke, ki se ga je baje udeležilo nad 20,000 ljudi v dvorani in približno toliko zunaj, ker za vse v dvorani ni bilo ne, posebno še v Jugoslaviji in drugje v Evropi. Ameriška delavska stranka v New Vorku je ena najkon-servativnejših skupin na polju del avske politike v Ameriki., Njen namen je bil odvzeti P^stora. Republikansko časo- glasove, ki jih je običajno do- PW« J'e ta shod <)>f,asa,(L za bivala socialistična stranka in jih dati Roosevelt u in Lehma-nu ter e tem demokratski stranki. ki je skoz in skoz kapitali-i stična. in sovjetske Unije Zedinjene države in sovjet-ka Unija sta edini velesili na svetu, ki imata vsaka nad sto ir I i ionov prebivalcev. Po sedanjih cenitvah jih imajo Zed. države 128,420,000 in sovjetska Unija okrog 160,000,000. Ljudsko štetje v slednji se bo vršilo v kratkem. Največja pi prebivalstvu je Kitajska, ki pa ie m litaristlčno toliko šibka, da si mala Japonska osvaja kos za kosom njenega ozemlja skoro brez odpora. Newyorška American Labor Part.v je p jtrošila iz svojega kampanjskega sklada v agita ciji za demokratske kandidate okrog sto tisoč dolarjev, ali mnogo več, kakor vsa ameriška soc. stranka iz a svojo listo in svoj program. "rdečkarsko" prireditev. Toda govorniki, kdo so bili: Demo-gratski governer Lehman; demokratski senator \Vagner; nestrankarski fcupah mesto New Vork La Guardia; John L. Le-\vis: Louis Waldman: David Dubinskv, Svdnev Hilman, Max Zaritsky itd. Vsi so hvalili Roosevelta. Njega je treba izvoliti, pa bo dobro v tej deželi. Komunisti v Angliji ne morejo v enotno fronto Na zadnjem kongresu angle-Delavci telške delavske stranke je bilo vsote niso prispevali prosto- spet predloženo vprašanje pri-voljno, ampak je bil dan v druženja komunistov delavski kampanjske namene iz bla- stranki. To se ponavlja že sko-gajn sodelujočih unij. zi 10 let. Komunistični pred---log za pridružen je je bil od- We have been following from month to month, vvith intenne interest and delig'it, the paasenger re-vniue report« of our great railway« »ince..the 2-cent-a-mile rate went into effect. The July re?)ort«, published late laKt month, show amaeing figure«, the best since the chan^r* began. Thus, the Nevv York Central report-ed an inerease in passenger revenue from $4,528,010 in July, 1915, to $5,494,1«« in July, 1936. The New York, Nevv Haven and Hartford re-ported that it* passenger revenues incrcased to $2,095,318 this last month from $1^01,023 a year ago, or 16.3 per cent. The first 26 rail-rearis to report for July showed an inerease of 10«.7 per cent in com-bine«l net operating income. And so it goes! Ncw aH this, be it remembered, is under the greatly reduced rates or-dered by the interstate commerce commission. And these reduced rates, be it also remfmberei, vere put into effect by authority of government over the combined protests of ali the com-panies concerned. The Haltimore and Ohio, if memory serves us correctly, was the only road which welcom*d the reform. Ali the rest prophesied ruin, went into the courts to fight the order, and to this day are doing everything in their povver, by abol-ishing n»und trips, exursion rates, etc., to make the nevv regime produce a minimum rather than a maximum of good. And in spite of everything, they are rolling right back into pros-perity. VVhich raises the question—do rail-roa:l executives, or business men ge-nerally, knovv their ovvn business? This exhibition vvould seem tb prove that they do not. Stili in this country there prevails the supersti-tion of hij^h prices. Stili bosinesses consj)ire to lift prices, instead to getting together to lovver them. Even the government—i. e., the Roosevelt government—has insisted that the way to get out of the depression vvas to "raise the priče level." Nonsense! Even under capitalism, the prosper-ity of the consumer is the key to ali prosperity. Some day vve'11 learn this, and then get somevvhere! —Unity. Silna <(komunistična nevarnost" v severni Minnesoti i . Wayne Thomas, poročevalec čikaške Tribune, je pisal iz Dulutha, da je "komunizem" v tem mestu in po železnem o-krožju sploh silovito razpasen in da deluje na vso moč za farmarsko-delav.sko stranko. "Nikjer v Minnesoti ni komunizem tako močan, kakor v Duluthu in v St. Louis County", piše Wayne Thomas. V Duluthu je bilo radikalno gibanje že od nekdaj Udomačeno, prvtč, ker so tvorili vodilni del prebivalstva Finci in Švedi, in drugič, ker so lesne in rudniške družbe izkoriščale delavce toliko, da so jih same nagnale v radikalizem. Vendar pa ni v severni Minnesoti prav nič nevarnosti za "krvavo komunistično revolucijo", posebno še zato ne, če podpirajo farmarsko-delavsko stranko, in ta sploh ni za revolucijo in ne za ekonomski preobrat preko no-či. Ženske v švedskem parlamentu V švedskem državnem zboru je zdaj deset žensk. Šest jih pripada klubu socialističnih poslancev. V prejšnji zbornici so bile v njemu tri ženske. Njih število se je torej podvojilo. Ostale poslanice pripadajo dve k liberalcem, ena h komunistom in ena h konservativcem. Boji v Palestini V bojih Arabcev proti zidom, ki se zadnja leta naseljujejo v svojo starodavno rojstno deželo, je bilo v 21. tednih ubitih na obeh straneh 340 ljudi. Anglija, ki ima mandat nad "sveto deželo", je poalaln v njo nadaljnih 10,000 vojakov, da jo pomirijo. Naročite knjige iz Proletar* čeve knjigarne. k Ion jen z 1,136,000 proti 602,-000 glasovom. MBiiittiiiaNii i: II ■ ■ BARETINCIC & SON TaL 1478 POGREBNI ZAVOD Velika stavka mornarjev in pristaniških delavcev Dne r,0. oktobra je v San Franciscu in drugih pristaniščih ob Pacifiku zastavkalo 37,0000 unijsklh mornarjev in pristaniških delavcev. V znak solidarnosti z njimi so zastav-kali tudi mornarji in pristani« ški delavci v New Yorku In o-stalih atlantskih lukah. FEi\irS RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. LawnJ le Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 138. Pristna i« okacaa domača JmHI« C«na imni«. Poatraftba toiaa. ♦ aa.aa.ai^a »aaa a« a al 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■ ■ ■ ■ B • Milwaukee Leader Wajve?j! * m triki todaliit^ni dnevnik. — Narolniaai $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $t.60 za tri meseca. NtiUvi S40 W. Jvnaan A a a. MILWAUKEE, WIS. mmmmKtammammbmm A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF Yugoelav Federation S. P., PROLETAREC 20UCAT10N, ORGANIZATrON CO-OPERATIVE COM M ON W E ALTH NO. 1521. P«ibliake4 woekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 4, 1936. VOL. XXXI. WHAT W0RKERS CAN nft The strength Of The MAN'S SCIENTIFIC ADVANCES UU British Labor Pen, THREATENS HIS FUTURE VVhen a vvage worker goes|don't own any industry, and to a capitalist and applies for a job, the capitalist says to him, in effect although not in words: "I know that if I hire you to do thus vVork, you will in an hour or two of your day's labor reproduce the amount vvhich I pay you as vvages. I also knovv that in another hour or tvvo of your dayV1atyor, you vvill re-procfcTCe your proportion of the wear and tear, the running ex-penses, the raw material, and the vvages of superintendence. I also »knovv that during the re-mainder of your day's labor you will work for nothing, and I and others vvill reap the benefit of that extra labor on your part vvithout being en-t it led to it. Of course I have to divide up that benefit with a long line of middlemen and other parasites, but I am the man who gouges you in the first instance. I vvill not pay you anything for that extra labor. The reason I vvill not pay you anything is, not because I can present any argu-ments as to why I should not do so, but because I have you at my mercy and you can't help yourself. There is a fic-tion of lavv in this country that you are a free man, that you are free to accept the terms of employment vvhich a capitalist offers you, or to reject them. Politically, you are really free; that is, you can vote as you Wke. But economically—vvell. even economically you are free in eertain sense. You are free from money. You are free from property. You are free from the means of produetion. Aside from that, the only economic freedom you have is freedom to accept my terms or starve. If I choose to offer you only four hours' pay for eight hours vvork, vvhat are you going to do about it? Vou you haveiTt any money to start one. You don't own any machines and you haven't any money to buy machines. You don't ovvn any ravv material and you haven't any money to buy ravv material. I ovvn this building. I ovvn these machines. I ovvn this ravv material. You have to use them or else you vvill starve. You can't use them vvithout my consent because I ovvn them. I give my consent only on condition that you make me a free gift of half your labor. You can accept this proposal or reject it just as you please, but my impres-sjon is that you vvill accept it. If you d on't accept it right away you vvill accept it as soon as you get good and hungry." And the vvorking man accept« it. What else can he do? Aye, there's the rub. There The 36th uirvnua! confewth of the party» M the end of 19.15 the total memiber-- hip vvas 2,377.515, oompoaed of 246,401 men and 172,910 vomen in individual meirber*hip, 1,912,924 trade unionists in affiliated member-hhip, and 45,280 affiliated member« of Socialist and co-operative aocieties. Thi« total is an increase of 99,025 over 1931; of thi* increase, 38,052 is in the individual membersihip and 60,973 in the affiliated membership. The individual membership ha« *n-creased *teadily year by year .since it vva« established in 1928. satellite«, the Republican and Democratic politicians, are not in the habit of telling the vvorking man hovv he can free himself from the slavery and rob-bery of capatalism. It is the province of the Socialist to teli him that. He can free himself by the use of his ballot — by voting for produetion for use —for the/ social iz a tion of the main industries so that a fevv capitalists vviill no longer ovvn them and be in a position to gouge them. The Milvvaukee Leader. Press Notes Can't Happen Here DeDt. Sheriff J. G. Faucett of Union county, S. C., doesn't believe in The best thing about the daily doing thkifs by halvea. presa i* that the folks who read it' He not only arrests union men, don't believe any more what they see but vrhen a federal labor conciliator in it. shovved up, he threvv him m jail too. The vvorat part is that folks pay He «aid the conciliater made a for food they refuse to »vvallovv. speech. Th** gentlemen vvho are handling the big fair, or exposition, vvhioh Ncw York i« going to throw in 1939 have announced that its beneral them« wiH be "the vvorld of tomor-row"—thereby proving that there are stili a fevv optimist* in the world. Nineteen thirty-nine is slightly more than two years away from um, and so many things can happen in those tvvo years that, when 1939 finally does come, it may take an unconrmonly brave man to look ahead to "tomoirovv" with any comfort. The dietators of Europe, for instance, ought to find two years plen-ty of time to get world politics in a snarl that only the sivvord can cut. The Japanese and the Russiana be-tween thtm, aided by the conf using factiona of China, ought similarly to be ai)le to have the Asiatic situati:>n in a complete and permanent met« by that time, instead of the modest 50 per cent iness that they have got it into as of today. But ali of thia, of course, is not the sort of thing you vvould put in a vvorld'* fair. Instead, this New York CHARLES POGORELEC 1 Of course we aH vvant to go i IN FOREST CITY Forest City, P«.—Campaigning for the interest of Proletarec, JSZ and the Erucational Bureal throughout northea^tern Pennsylvania, Charles Pogorelec spent two days vvith the local comrade«. The problem vvhich we eneounter-ed in the local campaign ura« financial, typical of what we can find toda y in numerous mining towns vvhich have been deserted by the mining tn-du»try and which continue to live only from the income of the few job« the Neiw Deal is able to fuimHh. The Democrats lay claim to the fact thmt they seved the country and that conditions throughout the lar>d are on the upgrade, but locally working conditions »re stili veyable men in this country living on a dole. It will be to the advantage of every vvorker to take this iesue into consideration and support the Socialist Party whioh is fighting for their interest instead of drifting from the Republican to the Demo- _____ ______„_____ cratic party vvhich are both pledged to get girls into their clutches, says to uphold the capitalist profit sya- The Nevv York Post in an editorial. Apparently Luciano didn't have to use strong-arm methods. Other forces, other agencies did that work for him. The Post quotes a nevvs releane from the Florence Crittenton League, Inc., a home vvhich takes care of The Wrong People "It is only w!ien government benefit«, hovvever small, extend to t^ie masne« of the people that the cry of government 4cxtravagance' is heard in eertain quartei-s."—Pres. A. F. \Vhitney, Brotherhood of Railroad Trainmen. show vvill give u« dazzling displays of man'a scientific and technqlogical advecvces. . Ali the speetator vvill have to do vvill be to hope that the race's un-matehed taJent for making hanh of ita human relatk»nships will ileave him alive to enjoy these bleasings. And it is right there that the most irritating and vexing problema of the century comes to a focus. Mankind has passed through some thoujiands of years of aj>prenticeship in the task of learning how to make the physical world a comfortable plače in vvhich to live. Now, as he goes into the second third of the 20th century of CHristianity, h? seems to have fini^ed his appren-ticeship. He is ready to fix things so that aH hands can at least have enough of everything. The famines, some of the terrible pestilences, the crippling iso-lation of distance, the long regime of poverty and unremitting toal for th'i "submerged tenth"— these, finally, can be banished from the earth, and mankind's tomorrow can be richer in human happiness than any previous era in hi«tory. But ju>*t as W€ begin to exult in this pieture, vve diseover that the col-lective folly of the race vveights dowm the other side of the balance. We use the genius of our chemiifts to make poison gas and high expk>sives; the miracle of flight to make vvar mort destruetive than ever before; high-speed travel and commumcationa to make war and depreasion worid-wide in scope and effect«. Never has the race had so tantalk-ing a prospect. Just ahead there k a time of unparalleled riihness and happiness—ready to be enjoyed, if men can find a way to keep from destroying themselves before it be-—Shavvano Evening Leader. Free Speech Is American Found—a judge who knowa the bili of rights of the Constitution of the United State«. Municipal Judge Ellet N. Shepherd fined Everett Brandenberg $75 for attempting to break up a Socialist street meeting in Denver, Colo. Addressing Brandenberg, the judge said, "To int?rfere with the right of free speech ia the most deapicable of erimes. Although many policemen vvill not agree vvith me, I think it ii a vvorse erime than murder. You may think vhat you were doing wms American. I think it waa very un-American." THE REAL REASON No serious attempts have been delinquent girls. The league haa made at the recent trial of "Lucky" , studied the histories of 561 delin-Luciano, Nevv York racketeer, con- quent and wayward girls in its care vieted of prontituting girls, to show last year. Eigthy-three vvere school-that strong-arm methods were used ^irls and 39 had never been em tem. Comrade Pogorelec got a fevv nevv subsertbers for Proletarec and a number of ads from local business concerns while in Forest City. Jo»eph Dratler. THE POWER AND INSTINCT OF WAR-LIKE MUSIG Riohard Himber, whose world-famoua orchestra is the leading at-traetion at the Riti-Carlton hotel in New York city, urged ali the orches-tra leaders in the country during the week of October 19 to "pledge themselves not to play any martial musicM in order to "further the cause of international peace and to prevent the recurrence of another great international vvar." Warning of the povver of music to ■ ■ — Fascist Diplomacy A United Press reporter recently got an "rnvitation to leave" from Mussolini for writing a «tory of vvhich the Italians did not approve. The government of II Duce vvas careful to explain that the "invita-tion" v/as not an expulsion order. Whc»n is a thro»w-out not a throw-out? The answer is, -vvhen it is done by the Fascist government. arouse vvarlike emotions, he com-pared martial airs to the beat of tom-toms, which jungle chieftain use to call their men to war. "Emotionally, man is bk>od-broth-er to the savage in the jungle," he said. "He is stili stimulaited by music precisely as his ancentors. Music can inspire noble »entiments in man. Similarly, music can arouse the worat instinets of vvhich civilized man is ca-pable. One need be neither a psycho-logist nor musician to have witnessed and understood how a simple peace loving citieen can, at least moment-arily, be aroused to a frenty by the savage rhythm of a military air." Himber is 29 ye«rs old, one of the nation's youngest orchestra leaderš, and he is heard every Monday night by radio fans on the Studebaker Champions program. His statement vvas issued through the National Council for PreveMion of War, Washington, D. C. The Failure Of The Good Man" Theory AGRARIAN PROGRAM SPEEDED UP UNDER CARDENAS Figures recently released by the agrarian department of the Mexican government indieate an increase in the rate at vdiich the land-distribu-tion program of the revolution is being carried out. According to these statisti«, the 20-year period 1915-1934 saw the definite solution of 4,674 petitions for lands, affecting pk>yed. But of the others, before their of-fense, 30 vvere jobless; 33 had work-ed for wages of $2.50 a vveek; 21 had earned $3.75 a vveek; 84 had earned $5; 85 had earned $8; 58 had earned $10; 34 had earned $12, and 38 had earned $15. Only 15 girls had earned vvages in excess of $16 a vveek. These girls had earned these wages in I housevvork, factories, restaurants, stores and similar occupations. Could Luciano's madames have a bette-r reeruiting agent than these *alary schedulea? NVhat goes on in the mind of a girl teetering between 793,442 landle,s villagers vvho vvere i ▼jc® virtue-and realiting that given i total of 20,126,450 a,res. In the soc1ety which wants her Ui go the 20 month, that have *o far run "tra.ght pays^ her $2.50 a week for of President Cardenas' administra- gojng straight. SlARCHLICHT 11II t m in... tion, 2 999 petitions have been sett-led. by vvhich 287,570 rural vvorkers have lH>en granted a total of 11,-070,750 aeres. —Mexican Labor News. It vvould have helped if the sup-reme court read this story before handing dovvn its decisions on the Nevv Vork minimum vvage lavv«. Tri-City I^abor Review. WILL HE EVER LEARN? "If there remain »ny large section« ot worker» who put their naive faith in old-party meaaiaka, Woodrow WiUon my.t have effectieely det-troyed their faith. For be it remembered that in 1916, Woodrow Wil.on ran a* a 'radical.' He promited practicalljr Socialitm through tke short cut of the Democratic party. Mr. WiUon'. administration in tke last tkroe years has furnisked tke most striking and abkorrent proof of the fallacy of tke 'good man* tkeorjr in polities. "VVilson, tke pacifist, drew us into tke world's most frightful w«r, "Wilson, the anti-militarist, imposed conscription upon a country in war. "VVilson, tke Deiaacrat, arrogated »o himself autocratic powers. "VVilson, tke liberal, revieed tke medieval institution. of tke inquisi-tion of speock, tkougkt and conscience. His administration suppressed radical publications, raided kouses and n«e«ting places of its political opponent*, destroyed tkoir property and assaulted their persons. "VVilson, tke apostle of tke 'New Freedom/ infested tke country witk stool pigeona, spies and agents proeocateurs, and filled tke jails witk political prisoners. "VVilson, tke ckampion of labor, restored involuntarjr servitude in tke mineš and on tke railroads. "Woodrow VVilson was probably inspired by the best of intentions when ke ran for re-eleetion. But wken tke great erisis came and ke was forced to choose betvreen tke class and tke party to urhom ke belonged and tke workers for wbom me profossod p platonic affaction, ko flllied to kis class and party interests. / "Tke onljr aetive and organiaed force in America polities tkat combats raaction and oppression, tkat stands for tke large masses of tke workers, and for a social order of justice and industrial equality ia tka Socialist party."—Morris Hillquit, 1920. On the eve of the 1936 election an observer notices a tempo similar to that just prior to the 1928 elections. Some observers are inclined to believe the tempo Ls even vvorsa. People have forgotten everything that the depression has taught them anl are flocking to support the old party candidates. There is no semblance of any knovvledge. The tide engulfed most aH of them, even those vvho thought they could use their heads for something else besides mere headdressing. They are voting either to prevent the other man from getting in or because this man is too dangerous, depending on vvhom they associated vvith in current vveek. Re-gardless of vvhich of the tvvo is elected there vvill be little change for the masses. The people have not learn->d, an yet, to vote for a definite and con-struetive program. They are stili de-pending on the other man to do the thinking for them. And as long as that continues there is no hope for us. * But to com pare the 1928 record vvith that of 1936. Business is making money and the people are earning pauperish vvages. Records vvere es-tahlished in many fietds and industries. They even surpass the 1929 records in some aspeets. If that can be used as a hasis for conclusions vve have a prosperous year, 1937 and perhaps 1938, ahead vvith another bang follovving in 1939. So, the tvvo fLtuations are indentified very close-ly and relaterl no doubt. VVhat fol-lows vvill depend on vvhat vvill be done in 1937. The election campaign ha* not brought out the vision an l foresightedness necessary to the mighty task ahead. * Immediately after the election vve Socialists start a nevv campaign. Ours is stili the job to enlighten and educate the masses. The noise of tbe election din vnill hardly have clepre 1 vvhen "vve vvill be holding our Mid-vvestern F/ducational Conference on Novv. 14 and 15. Jugoslav youtii in this area is urged to participate. A vvorld of knovvledge vvill be dissemi-natiKl >by five prominent speaker« on the subjeet of "The road to a more secure future for the younv people " Subdivided into sections Paul Porter on unionism, Ellis Cowlinn on cooperatives, Fred A. Vider on frater- nali«m, Prof. Majrnard C. Krueger on political trends and Albert Goldman on vvar and fascism. Ali of these are vrtal subjeets. To be intel-ligent a person must be informed in these important problems. # Altogether too little time haa been spent by Socialista and trade unionists on the subjeet of cooperatives. When a capitalist government takes the initiative to send a com-mi*sion to a foreign Country to study cooperatives in order to stimulate thought and interest in it here that is a definite sign of laxity and indif-ferenče. We can get a lot of good knowley it in practice in many instances thereafter. * Chicago Socialists vvill be convme-morating the 19th anniversary of the Russian revolution on Sunday, No. 7, 1936 at Cafe Idrott Hali, 3206 Wil-ton Ft., at 8:00 P. M. Tickets are 25c in advance and can be gotten from our branch secretarv. At the door the priče vvill be 35c. Ali should attend. * Novv that the election is over and that the noise and ballyhoo has pas-sed away the Socialists should roll up their sleeves and dig into the great jo,S that's stili before us. Irrespective of the vote vve must take courage anevv and pledge to vvork and fight for Socialism. NOT A CHANCE One reason why the country is not going lack to the horse and bugff> age is that the farmers have tradea their horses for cars and novv horse« a,e so high it takes tvvo 1930 model cars to buy a 1920 model horse^ —A. G. Tea -her: Johnny. why did Abraham Lincoln sev the slaves free. Johnny: I dunno. Must have been orders trom Moscovv. NOTE More English reporta «nd Articlea on Page 5. THE HI HSSAGE Being the hiatoric and oft-repeated waming of the Houae of Have-Not to the House of Have. John Bear, carton.at of Labor, Waahington, D. C., ia wiahing under the above caption, that he (the boaa) "would learn". Only hewon't, It'a againat hia nature. By COVINGTON HALL I We shall come as you have made us, homeless, lustful, grim and «*unl-You, the House of Have, skali listen unto us, the House of W*Bl; VVe skali question, you skali «niwer| we skal! speak and you obeyj We skali ask you for accounting, and skali call on you to pay. We skali enter vvhere you banquet, cominj not upon our knees. And shall call on you to serve us till our hunger we appease; VVe skali open ali your prisons; we skali kear tke old folks' plea, And tke ckildren you are torturing our mighty hands skali free. Not as mobmen vve shall gatker, not for cruirbs our legion cry, But skali come in one Grand Army, witk tke Kebel Flag on high! We shall stili your lying presses, break your broadcast's evil »pf'1, And tke trutks you fear to teach them to tke Toiler youtk skali teli. VVe skali come from field and eity, from the mountainside and coast, VVe forgotten men and women, we, "tke godforsaken kost"} VVe siia 11 quit our slums and jungles, ali tke Eartk to take and kold,— VVe skali win from you tke victory our fatkers lost of old!