Glasilo Občine Lukovica
Januar 2009, letnik XI, številka 1
stran 12
stran 11
stran 6
Razstava grbov slovenske cerkvene in plemiške heraldike
Sejem treh kraljev
Intervju: Dragica Prvinšek
Imaš kmalu rojstni dan?
Povabi svoje prijatelje na veselo praznovanje v restavracijo Marché® Lukovica!
Dodatne informacije: Marche Lukovica
Koseskega cesta 1a, 1225 Lukovica Tel.: 01 729 65 34,
urska.kozelj@marche-restaurants.com www.marche-restaurants.com
dent
d.o,o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
*	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
*	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
UrL U1 72.3S 14(j, [íkul; U41 S&l 48S
Vabimo vas na odlične domače koline, kosila in večerje.
DELOVNI ČAS:
odponed. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
gostilna & sobe
Čcbciíirskí ccntcr Slovenije Brdo pri Lukovici Ů
Sprejemamo rezervacije za pustovanje 21.2. s priznanim ansamblom Krka. Najboljše maske bodo boga^to nagrajene. Za rezervacije pokličite 01 /72 96 11 3
i".. ......i .i;; , ejllr' ' ku-vm! -
•	Lj■;^llllll t 'î'.^ ^--iJ^jf-y iid It-I("■î'tîi '-'rfLi «
dnijhe -ïm ).rl|'.-!iiij uu^Mill^iilli '.i.iLi <	■■ .1'
■iii'i.h.tin .......... .i V'-Hhiiii.i • nii-"lii.fi, ni*"JriM l'i---! m.-ilL-Jíi.i
Vabljeni na Valentinov kpn^cert
Nuša Dei^en^da
s	pi^kestor Vi^hppíje
14. j^eèiu^a^r 20^0^9, ob 19. uri v dvo^r^a^ni Ku^H^u^rn^ega d^c^m^a MM^^or^avče
Vstopnice v předprodají v prodajalnah Mercator Moravče in Krašče ter Kavarnici Florjan v Domžalah po 9 evrov in eno uro pred koncertom v avli KD po 12 evrov.
AVTOSOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a 1230 Domžale
01/724 84 20
Tečaj CPP	23. 2. 2009
(med zimskimi počitnicami)
Prijave sprejemamo na 031 209 501 ali na e-mail: avtosola.loncar@volja.net
Če so edina stalnica spremembe ^
^ kot nas radi opominjajo strokovnjaki vseh vrst, potem je sedaj pravi čas, da se pričnemo prilagajati stvarem, na katere nimamo neposrednega vpliva. Prav pa je, da si ne pustimo vplivati na naše zastavljene cilje in na lastno lestvico vrednot. Svoboda pa nam dopušča, da se sami, po svoji volji odločamo in sprejemamo odločitve, sami za sebe. Vsak je pač svoje sreče krojač, prav zagotovo pa drži, da žanjemo tisto, kar sejemo. Drži tudi to, da se tisto, kar dajemo, kot bumerang vrača k nam nazaj: dobro in slabo. Odločitev je samo in zgolj naša. Tako pač je.
In leto, ki je pred nami, kaj vse bo prineslo? Malce sem pobrskala po spletu in našla podatek, da bo to leto posvečeno Charlesu Darwinu ob 200-letnici njegovega rojstva in 150-letnici izida njegovega najpomembnejšega dela O izvoru vrst. Tudi prav, kajne? Kaj vse bodo še pripisali letu 2009, pa bo čas pokazal. Ob tej priložnosti želim izpostaviti samo eno svojo željo: želim si, da bi nas osrednji mediji manj obsipavali s slabimi in strah vzbujajočimi ter nepomembnimi informacijami in novicami. Še zlasti gre ta apel lastnikom tiskanih medijev, ki jim je izdajanje medija zgolj vzvod za uresničevanje lastnih interesov. Če je tudi vas v teh dneh zajema Obamamanija in menite, da bo rešil svet, vam želim, da ne bi bili razočarani. Sama se sicer bolj nagibam k temu, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, saj vem, da politika vse prevečkrat zgolj virtualno rešuje probleme nas, malih ljudi. In dobrobit posameznika in naroda vse prevečkrat ostane zgolj ideja, zapisana na volilnem reklamnem letaku. Pa vse dobro,
Katarina Karlovšek vaša urednica
Vsebina
Uvodnik	3
Občina uprava	4
Izgradnja kanalizacije na območju KS Prevoje
Intervju: Uroš Dovjak	5
Pogovor z rejnico Dragico Prvinšek 6
Aktualno	9
Dogodki v Lukovici	11
Iz življenja naših društev	14
Koledar prireditev
v Občini Lukovica za leto 2009	18
Otroci	23
Šport	21
Politika	28
Zahvale	29
Pisma bralcev	31
^^v^» OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek, s.p.
V	KAMNIKU Samostanska 14 tel.: 8317-005
V	DOMŽALAH
Breznikova 15 (center Breza) tel.: 7216-436
Fotoutrinek: Štefan Pavlič je na svojem dvorišču v Trnovčah posnel to čudovito fotografijo
Naslednja številka Rokovnjača
izide 27. februarja, rok za oddajo prispevkov
je 16. februarja. Svoje prispevke lahko pošljete
po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali
katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte
v nabiralnik uredništva, gsm urednice
051 365 992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Otroci iz Vrtca Medo
Občina Lukovica na sejmu Turizem in prosti čas
Center za razvoj Litija je v letu 2008 pričelo razvijati blagovno znamko Srce Slovenije, v kateri se povezujejo obljubljanske občine: Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Trzin. Na svojem razstavnem prostoru na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal od 22. do 25. januarja 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavila tudi občina Lukovica. Katarina Karlovšek
Namen razvoja blagovne znamke Srce Slovenije je povezati naštete občine s kulturno in naravno dediščino ter kot izdelane turistične produkte ponuditi domačim in tujim gostim. Vodilo te geografsko zaokrožene celote je srčnost ljudi, ki tukaj prebivajo in ustvarjajo. Občina Lukovica se v tem projektu med drugim predstavlja s Starim trgom, veličastnim renesančnim gradom Brdo, Čebelarskim centrom, župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete z Jelovškovimi freskami in zanimivo sončno uro, rokovnjaškim gozdičkom ter Gradiškim jezerom.
OBČINA LUKOVICA
Stari trg 1, 1225 LUKOVICA Tel. 01 72 96 300, fax: 01 72 96 313 E-mail: obcina.lukovica@lukovica.si
Izgradnja kanalizacije na območju KS Prevoje
V	ponedeljek, 15. 12. 2008, je v prostorih Doma krajanov, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, potekal sestanek predstavnikov Občine Lukovica, Sveta KS Prevoje ter gradbenih odborov za naselji Prevoje in Vrba. Namen sestanka je bil pregled izvedenih del operacije izgradnje kanalizacije odpadnih voda na območju naselij Prevoje, Šentvid in Vrba ter načrti nadaljnje izgradnje kanalizacije v prihodnjih obdobjih do zaključka investicije. Občinska uprava
Tomaž Cerar z Občine Lukovica je predstavil potek dosedanje izgradnje kanalizacije odpadnih voda: Ocenjena vrednost celotne investicije izgradnje kanalizacije odpadnih voda na območju naselij Prevoje, Šentvid in Vrba znaša cca. 2 MIO EUR, zato se je občina odločila, da se bo kanalizacija gradila po posameznih fazah, za katere se bo pridobivalo tudi uporabno dovoljenje.
V	l. 2007 se je pričela izgradnja osrednjega kanalizacijskega voda od vrha Prevoj do Vrbe. Do 1. 9. 2009 bo potrebno zaključiti celoten kanalizacijski sistem osrednjega dela Prevoj. Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja (tehnični pregled) bo občina krajane pozvala k priključitvi objektov na novozgrajeni kanalizacijski vod. Navedeni rok je namreč rok zaključka investicije iz naslova pridobitve evropskih sredstev preko Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Občina ima za predmetni del investicije zagotovljenih 150.000 EUR evropskih sredstev. Občina je zaradi smiselnosti in gospodarnosti sprejela odločitev za načrtovanje preplastitve celotnega cestišča. G. Cerar je pojasnil tudi, da občina zgradi kanalizacijo vse do posamezne greznice pri objektih, saj so na območju KS Prevoje za namen izgradnje kanalizacije krajani plačali samoprispevek.
V	l. 2009 se bo nadaljevala izgradnja kanalizacijskega voda v naselju Prevoje (zahodni del), ki se bo nadaljevala še v l. 2010. Izgradnja kanalizacije odpadnih voda na območju naselja Šentvid sega najverjetneje v l. 2010, in sicer takoj po zaključku del na območju naselja Prevoje.
Oskrba zapuščenih živali na območju občine Lukovica
Na podlagi Zakona o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo ZZZiv-UPB2, Ur. list RS, št. 43/2007, v nadaljevanju: ZZZiv) je lokalna skupnost - občina dolžna poskrbeti za zapuščene živali na svojem območju. Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Občinska uprava
Glede na porast števila najdenih zapuščenih živali na območju Občine Lukovica v zadnjem času je Občina Lukovica z Veterinarsko ambulanto »REX«, Matjaž Franko s.p., Slomškova 30, 1230 Domžale sklenila dogovor o oskrbi zapuščenih živali.
Na podlagi podpisanega dogovora pristojna služba Občinske uprave poskrbi za odvoz zapuščene živali, potrebne oskrbe, v veterinarsko ambulanto. To lahko stori tudi najditelj zapuščene živali na podlagi predhodnega obvestila in s soglasjem pristojne občinske službe. Pred prevzemom zapuščene živali v oskrbo, osebje veterinarske ambulante preveri, ali je bila pristojna služba Občinske uprave o zadevi obveščena in ali je žival v oskrbo dostavljena z napotnico Občinske uprave. V primeru najdbe zapuščene živali je torej potrebno o tem najprej obvestiti pristojno občinsko službo ter od občine pridobiti napotnico za veterinarsko ambulanto, s katero ima Občina Lukovica sklenjen dogovor. Izven delovnega časa je potrebno Občinsko upravo obvestiti preko elektronske pošte, prvi naslednji delovni dan pa tudi po telefonu. Kontaktna oseba na Občinski upravi je ga. Katka Bohinc.
Za vsa ostala vprašanja v zvezi z oskrbo zapuščene živali je odgovorna oseba veterinarske ambulante, ki je dolžna ravnati v skladu z ZZZiv in predpisi o veterinarstvu. Tako veterinarska ambulanta vsako oskrbljeno žival označi na primeren način ter jo po osmih dneh oskrbe vrne v naravno okolje. Oskrba živali brez napotnice pristojne službe občinske uprave, se zaračuna osebi, ki je žival prinesla v veterinarsko ambulanto. Zapuščenim, bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar v skladu z 32. členom ZZZiv nuditi potrebno nujno pomoč. Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo humano usmrtitev. Žalostno je, da se najdejo posamezniki, ki črke zakona obračajo v svoj prid. Na Občinsko upravo je bilo naslovljenih kar nekaj kritik v zvezi z omenjeno temo. Prvi so mnenja, da sporočil o najdbah zapuščenih živali ne obravnavamo na primeren način, spet drugi pa menijo, da se s tem močno pretirava, zato je namen objave tega članka seznanitev občank in občanov, kako ravnati v primeru, ko najdejo zapuščeno žival. Pri tem je potrebno omeniti dejstvo, da živali, ki je dalj časa prepuščena sama sebi, ne bo enostavno pridržati. Taka žival na človeka ni navajena in je dokaj nesocializirana. Prav tako ne moremo predvideti obnašanja poškodovane živali, zato je potrebno v vseh primerih ravnati previdno in zmerno. Upoštevajmo koristi živali ne pa posameznikov! Za vsa dodatna pojasnila smo na voljo tako na Občinski upravi kot v Veterinarski ambulanti Rex.
Intervju z Urošem Dovjakom
V	prejšnji številki Rokovnjača smo poročali o odmevni uvrstitvi našega občana Uroša Dovjaka na tekmovanju v bodibildingu. Ker je ta šport med manj prepoznavnimi, mnogi niti ne vedo, da je to zares izjemen dosežek. Kot na dlani, že skoraj obveza je s tako osebo kot je Dovjak opraviti pogovor in ga objaviti v glasilu. Z Urošem sem se pogovarjal o minulem tekmovanju, fitnesu, napornih treningih, o prehrani, ki je v tem športu skoraj najpomembnejša, njegovih načrtih in še marsičem. V tem intervjuju boste izvedeli veliko zanimivega, zato vabljeni k branju. Rok Avbelj
Pred časom si v Kopru dosegel odmeven rezultat v bodibildingu; povej nam, kako je bilo in kako so taka tekmovanja rangirana?
Tekmovanja se delijo po organizacijah, npr. IBFA, WFF, NABA ...V Sloveniji je najmočnejša IBFA, saj se takrat med seboj pomerijo tekmovalci z vsega sveta; mogoče v tujini ta organizacija ni tako odmevna kot katera druga, ampak v Sloveniji je najmočnejša. V Kopru, kjer je to tekmovanje potekalo, je bilo preko 120 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v kategorije (glede na višino, starost, težo itd.). Jaz sem tekmoval v kategoriji Junior, kjer je starostna omejitev 22 let +364 dni, oz. če imaš 23 let, ne prideš več v to kategorijo.
V	omenjeni kategoriji nas številčno ni bilo veliko, bilo nas je 6, vendar je bila konkurenca glede na število tekmovalcev močna. Uspelo mi je doseči 3. mesto v svetovnem rangu ter postati podprvak Slovenije. V Sloveniji se ta šport ne uvršča med zelo gledane, saj je medijsko v zelo slabi luči, predvsem zaradi nepoznavanja literature oz. dodatkov k prehrani, ki se uporabljajo pri tem športu ter same prehrane.
Kakšni so bili začetki fitnesa in kasneje bodi-bildinga? Si že od začetka vedel, kam te bo peljala pot?
Kot sam veš, sva se pred skoraj sedmimi leti
skupaj vpisala na fitnes, da bi se pač malo rekreirala, in to je bilo to, potem pa me je ta šport potegnil "noter", saj je zelo zanimiv, ker spoznavaš svoje telo in vidiš, kako se s časom začne preoblikovati in to ti potem daje vedno novo motivacijo, nov zagon in na koncu si v nekem začaranem krogu in to mi je nekako všeč. Sicer to ne gre ravno čez noč, ampak potrebuješ določen čas; jaz treniram sedaj že skoraj 7 let, športno prehrano pa uživam nekje dobrih 5 let, treniram približno 5-krat tedensko z utežmi ter še nekajkrat tedensko v vadbo vključim tudi kolesarjenje za boljše počutje ter splošno kondicijo, ko pa sem se pripravljal na tekmo, je bilo treningov več.
Kako je s prehranjevanjem, je to zelo pomembno za uspešno vadbo?
Prehrana je v tem športu na prvem mestu in predstavlja več kot 60 % vsega rezultata, zato dam na zdravo in urejeno prehrano zelo zelo velik poudarek. Dnevno pojem npr. 500 g skute, 250 g belega mesa, 6-12 celih jajc, nekaj kosov sadja, nekaj ovsenih kosmičev, ostalo pa nadomestim z nadomestki v prahu oz. z beljakovinami v prahu, ki pridejo zelo prav, saj je treba vsak dan pojesti 6-7 obrokov na 2-3 ure. Taka prehrana je skoraj nujna, če želiš doseči nekaj več oz. zgraditi nekaj mišic, saj mišice potrebujejo veliko beljakovin in ostalih hranil za rast ter nasploh za celotno regeneracijo - obnovitev telesa po naporni vadbi.
Kako in koliko časa so potekale priprave na tekmovanje v Kopru?
Hmmm, to je bila moja največja izkušnja/ preizkušnja. Trajala je od 21. 4. do 15.11, slabih 7 mesecev. V tem času sem res dal od sebe 110 % in vse prilagodil pripravam, odrekel sem se morju, ponočevanju, vsemu. Treniral sem vsak dan. Prvi trije meseci so bili še nekako zdržni, saj sem se lahko enkrat na tri tedne pregrešil s kakšno pico, zadnji 4 meseci pa so bili peklen-
ski, saj se je število treningov povečalo, dieta pa zaostrila. Bilo je res vse skupaj na meji mojih zmožnosti, ampak ker sem po naravi trmast, sem zadevo uspešno speljal do konca, brez da bi se v zadnjih 14 tednih pregrešil oz. v zadnjih 7 mesecih izpustil trening. Vse je bilo tako, kot mi je naročil moj trener Aleksander Reher iz Maribora. K njemu sem hodil vsake 3-4 tedne, da sva sproti spreminjala zastavljeni plan prehrane in treninga, tako da sem celo poletje treniral, da sem dosegel formo, kot sva si jo zamislila s trenerjem. Seveda sem se moral odreči marsikateri stvari, npr. na morje sem šel na začetku junija za 2 dni - takrat sem še lahko spil kakšno pivo in pojedel kak sladoled, pico, medtem ko sem šel sredi avgusta s punco v Portorož za en dan, sem moral že nesti s seboj potovalko s hrano ter zjutraj napraviti trening in to je bilo vse, kar se tiče mojega poletja na morju.
Vemo, da je bodibilding drag šport. Koliko denarja na leto nameniš za treninge? Je dovolj pokroviteljstva, kako imajo to finančno plat urejeni drugi tekmovalci?
Letno ne računam, saj bi bila cifra previsoka, sem pa v času priprav zapravil po 350 eur mesečno samo za dodatke k prehrani, normalna hrana pa je nanesla še kakšnih 200-250 eur zraven, sedaj je cifra malo manjša, mesečno zapravim nekje 250 eur za dodatke ter enako toliko za hrano. Dodatke si kupujem s svojim denarjem, ki ga zaslužim tudi kot trener v fitnes centru, hrano pa mi k sreči kupujejo starši, za kar sem jim zelo hvaležen. Sponzorstvo bi mi seveda zelo prav prišlo, ampak redko kdo investira v bodibilding, največkrat so to prodajalci športne prehrane. Tudi sam imam sicer nekaj popusta pri dodatkih k prehrani, ampak je potrebo še vseeno odšteti kar nekaj denarja. Kot trener v fitnesu nekako zaslužim za sproti, saj imam tudi nekaj strank, ki me mesečno plačujejo, jaz pa jim v zameno pomagam doseči cilj.
Kaj te žene, od kod ti energija za dvigovanje uteži, mnogi se celo zgražajo nad postavo, kot je tvoja, češ, to je pa že pregrdo, kaj takim odgovoriš?
Njegov trener Aleksander Reher in kolega David
Uroš, poleg njega njegova punca Teja, levo Helena Urbanija
To, da mi nekdo reče, eh, to je meni že preveč, ali to je meni pregrdo, sprejmem kot kompliment, na živce mi gredo edino tiste pripombe, npr.: »Zato si tak, ker ješ proteine, jaz bi bil lahko tudi tak oz. še boljši, če bi jih tudi sam začel uživati.« Takšne pripombe mi gredo zares na živce, ker nekateri sploh ne vedno, koliko truda in odrekanj je potrebo za kaj takega. Ko si omenil, od kod mi energija, hmmm, nekako imam v glavi, da moram nekaj dvigniti tako, kot sem si zastavil in to tudi naredim, pa če je zato potrebno še tako veliko naprezanja; ampak še vedno mi je uspelo, kot sem že omenil, sem trmast in vztrajen, tako da grem vedno na vse ali nič, to te skoraj na vsakem treningu pripelje do roba zmogljivosti in mej, zato mi je velikokrat med treningom tudi slabo, ampak čez vse to je potrebno iti, če želiš nekaj doseči.
Te domači in ožji prijatelji podpirajo? Opaziš njihovo pomoč?
Ja, domači me zelo podpirajo, prav tako punca, čeprav je kdaj pa kdaj prikrajšana zaradi mojega načina življenja, ampak me podpira, za kar sem ji zelo hvaležen, prav tako tudi domačim, ki so včasih že kar malo preveč podpirajoči. To zelo cenim, saj podpora v kriznih situacijah zelo prav pride in če je ne bi imel, bi mi bilo dosti težje.
Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? Kdaj te bomo spet lahko videli na tekmovanju? Kako gledaš na doping? Bi prav prišel spon-zorski denar?
Na kakšno tekmo bom sigurno še šel, ampak ne še takoj, čez kakšne 2 do 3 leta, ker da bi to počel vsako leto, bi se mi po mojem ta šport zameril. Naprej bom še treniral tako, kot sem do sedaj, saj mi je to nekako ljubše, ker si bolj sproščen in se nekako ni treba toliko obremenjevati, če slučajno ne narediš treninga oz. poješ kakšno nenapovedano pico. Drugače pa resno treniram ves čas, edino kakšen greh si lahko privoščim v prehrani. Glede dopinga v tem športu ne bi kaj dosti govoril, saj ga je kar veliko, kot seveda v vsakem profesionalnem športu. Sam sem strogo proti uporabi dopinga in vem, da se da tudi brez tega izgledati solidno, seveda ne tako kot z njim, ampak vseeno, škoda zdravja, da bi si ga na tak način uničeval.
Glede sponzorstva pa ga bom verjetno počasi začel iskati, saj so potrebe po dodatkih vse večje, cene pa tudi rastejo iz meseca v mesec, tako da bi mi kakršna koli sponzorska pomoč še kako prav prišla, vendar kot pravim, redko kdo sponzorira ta šport - žalostno, a resnično. Medtem ko se nikomur niti ne sanja, koliko garanja je potrebno v tem športu, mislim da je to eden izmed težjih, če ne najtežjih športov. Kdor ne verjame, naj pride do mene v fitnes center Ložar, pa mu z veseljem pokažem kak trening, npr. trening nog.
Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni glede zdravega načina življenja. Pred letom in pol si naredil licenco za vaditelja (vaditelj fitnes-sa na FZS), se boš še izobraževal? Vidiš morda v tem priložnost, da se boš celo življenje ukvarjal s fitnesom kot trener? Res je, pred slabima 2 letoma sem opravil izpit oz. licenco na Fitnes zvezi Slovenije za vaditelja fitnesa, tako da sem sedaj že 2 leti vaditelj fit-nesa. Letos aprila sem nameraval opraviti 2. stopnjo tega izpita, vendar sem se s 5. 1. 09 za-
poslil, tako da ne vem, če bom časovno uspel, saj imam po končani službi še kar nekaj dela s svojimi treningi ter z delom v fitnesu, kjer treniram svoje stranke. Ta dejavnost oz. biti fitnes vaditelj, trener me zelo veseli, saj rad pomagam ljudem dosojeeči zadan cilj.
Tvoje želje za prihodnost. Imeti družino? Imeti svoj fitnes center? Morda biti svetovni prvak v bodibildingu?
O družini še ne razmišljam, saj so moja trenutna družina punca in pa uteži, tako da za kaj več ne bi bilo časa, ker mi moj hobi vzame skoraj ves prosti čas. Imeti svoj fitnes center je tudi moja skrita želja, ki upam, da se mi bo morda kdaj v prihodnosti tudi uresničila, da bi postal svetovni prvak pa je skoraj nemogoče, ker, kot sem že povedal, nasprotujem uporabi dopinga, tam pa je tega ogromno oz., da bi postal svetovni prvak, bi moral poseči po dopingu, za kar pa nimam želje, pa še to ni garancija za uspeh oz., tudi če bi jemal prepovedana sredstva, ni rečeno, da bi postal sv. prvak, ker je za to potrebna tudi zelo dobra genetika.
Morda kakšna misel ali priporočilo za konec?
Vztrajnost je ključ do uspeha, zato vsi tisti, ki želite kaj narediti iz sebe, vztrajajte, ker edino na tak način boste prišli do zastavljenega cilja.
Še vprašanje, ki smo ga dobili v uredništvo, »Imaš že svojo izvoljenko?«
Seveda, sem že prej omenil, že kar nekaj časa.
Hvala, da si si vzel čas in se bil pripravljen pogovarjati!
Hvala tudi tebi za povabilo, bilo mi je v veselje, saj zelo rad govorim o "fitnes debati".
Uroš pred Fitnes centrom v Turčiji
Pogovor z rejnico Dragico Prvinšek iz Krašnje
Trenutno je edina rejnica v Krašnji in hkrati tudi predsednica Društva rejnic v občini Lukovica. Včasih je delala kot šivilja v Induplati Jarše, po nekaj letih delovne dobe je zaradi otrok in dela na kmetiji ostala doma. Poleg svojih je imela vedno v varstvu tudi sosedove otroke. To pa je že pričetek njene zgodbe. Katarina Karlovšek
Kdaj in zakaj ste se odločili za rejništvo?
Rejništvo me je veselilo vseskozi, vendar nismo imeli prostora v hiši. Vseeno nisem bila brez otrok, kar po pet, šest se jih je vedno vrtelo okrog mene.
Tudi sama sem želela več otrok. Z možem imava tri otroke. Ko sva zgradila hišo, pa se je želja po rejništvu zopet povečala in tako sva se skupaj odločila, da poskusiva. Članica rejnic pa sem bila že takrat pet let. Tako sem stopila na pot rejništva kar pripravljena.
Koliko otrok imate trenutno v rejništvu?
Trenutno samo enega. Sedmo leto je pri nas in je že dopolnil šestnajst let. Kmalu pa dobiva še dva. Štirinajst- in sedemnajstletnika.
Kaj naredite, preden pride v družino nov član?
Vedno se skupaj z družino posvetujemo in si potem tudi medsebojno pomagamo.
Kako je, ko pride otrok k vam?
Na začetku je ponavadi težko. Kar nekaj časa, mesec tudi do pol leta traja, da se spoznamo.
Koliko je bil star najmlajši rejenec v vaši družini?
Deset dni. Iz porodnišnice so ga pripeljali. Pri nas je bil dve leti in pol, nato pa so ga dali v posvojitev.
Koliko časa ste že rejnica?
Rejnica sem že trinajsto leto.
Kako je potekala pot do naziva rejnice?
Potekala so izobraževanja, ki se nadgrajujejo še sedaj. Predavanja imamo tri dni po pet ur, enkrat mesečno pa imamo skupine s socialnimi delavkami, kjer rešujemo vse nastale probleme.
Kateri so še drugi pogoji?
V prvi vrsti je potrebno omogočiti otroku ustrezno bivanje. Zelo pomembno je imeti veliko potrpežljivosti, otroku je treba znati prisluhniti in mu pomagati prebroditi težave.
O kakšnih problemih se pogovarjate?
Večinoma okrog šolanja, kajti eni se težje učijo. Velik problem je, ker si otroci želijo oditi nazaj k staršem. Ko starši prihajajo na obisk, se ta želja še poveča in mi imamo potem še večje težave.
Kakšni otroci pridejo k vam?
To so večinoma otroci, kjer imajo starši stanovanjsko in finančno stisko, alkohol in nasilje v
mica jo je vzela k sebi samo takrat, ko je njen očka prihajal domov s poti. Mati je skrivala, da je punčka v reji. Enkrat pa jo je odpeljala in več let je nisem videla. Ko sva se čez nekaj let srečali, sva bili obe zelo veseli.
Kako vas otroci kličejo?
Sami se odločajo. Čez čas pa me kličejo MAMA.
Koliko časa so otroci pri vas?
Različno. Nekateri dokler ne dokončajo šolanja, druge odpeljejo v zavod, ene posvojijo, tudi takšni so, ki se vrnejo nazaj k matični družini, ko se tam stvari uredijo. Mi smo samo začasna rešitev.
Kaj menite o posvojitvah?
Tega je v zadnjem času zelo malo. Otrok mora biti za posvojitev čim mlajši, približno do petega leta starosti. Lažje se potem navadi na novo družino.

družini, nekateri otroke tudi zapustijo, vendar je takih zdaj že manj.
Kakšni so stiki z matično družino?
Če se le da čim več, če je to seveda primerno, vendar pa to ne vpliva vedno dobro na otroka. Velikokrat so bolj zmedeni, ko starši odidejo.
Kako otroci gledajo na odločitev svojih staršev?
Sprejmejo jo.
Kako pa sodelujete s Centrom za socialno delo?
Zelo dobro. Smo v stalnih telefonskih stikih, vsaj dvakrat letno nas obiščejo socialne delavke, če je potrebno tudi večkrat. Velikokrat se pogovarjamo tudi s šolskimi predstavnicami. Probleme je treba reševati takoj na začetku, da otrok potem ne zaide s poti. Sodelujemo vsi: CSD, šola, mi rejniki in matična družina.
Ali vam še kdo pomaga pri šolanju otrok?
Veliko pomaga Rotary klub, tudi finančno. Če pa vidimo, da otrok ne zmore slediti rednemu šolskemu programu, ga premestijo v šolo na Roje.
Kako je z vzgojo?
Različno. Včasih gre brez problemov, včasih je težko. Tam okrog trinajstega, štirinajstega leta se opazi, da so nekateri zelo podobnega značaja in obnašanja kot njihovi starši.
Ko otroci pridejo, vam razlagajo o svojih problemih?
Ponavadi za vsakega otroka že približno vem,
iz kakšne družine prihaja. Ni dobro dregati vanje, pustim, da se sami odprejo. To so za otroke boleče stvari in o njih težko spregovorijo. Starejši kot so, težje se izpovedujejo.
Zakaj menite, da se ne morejo?
Ne vem. Vsak otrok nosi svojo zgodbo in vse so žalostne. O tem jim je težko govoriti.
Je kak otrok naredil na vas poseben vtis?
Vsak je nekaj posebnega. Spomnim se deklice, ki ni hotela iti stran od mene. Ko je odhajala, je rekla, da ji je bilo lepo pri nas. Ena deklica me je tudi posebno ganila. Ma-
Kako je, ko otroci odhajajo od vas, kako se soočate s tem?
To je težka ločitev. Imamo jih za svoje otroke, ne delamo razlik. Vesela sem, ko vidim da otroci od mene nekaj odnesejo. To je lepa vzgoja, dobili so veliko ljubezni in vse to odtehta bolečino ob slovesu.
Imate potem še vedno stike z njimi?
Da. Vedno radi pridejo na obisk.
Dobivate kakšno finančno podporo za otroke?
Nekaj malega. Okrog 120 evrov, potem doklade, ki so različne, približno 230 evrov, eni pa jih sploh ne dobijo. Ne zapravljamo veliko, saj so otroci navajeni skromnosti. Če ta poklic z veseljem opravljaš, ne gledaš vse skozi denar. Pomembno je, da se otrok dobro počuti.
Bi mogoče za konec dodali še kaj posebnega?
Ni lahko biti rejnica, to je težak in odgovoren poklic. Otroku je potrebno nuditi veliko ljubezni. Mislim, da to najbolj potrebuje.
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8 h - 10 h sreda: 14 h - 15 h
KMETIJSEA SVETOVALNA
SLOVENIJE
PREDAVANJA
Pred vlaganjem zahtevkov za subvencije v letu 2009 vas vabim na predavanji, ki bosta v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici v torek, 17. 2., ob 10. in ob
15. uri z naslovom:
•	Predstavitev uredb o neposrednih in okoljskih plačilih za leto 2009 (subvencije) ter novega pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev in rabi kmetijskih zemljišč (P. Pirnat),
•	Preverjanje izpolnjevanja zahtev standardov za identifikacijo in registracijo živali, zdravstveno varstvo ljudi in živali, varno hrano in preprečevanje širjenja bolezni. Novosti s področja navskrižne skladnosti (J. Slatnar)
Predavanji se štejeta tudi za obvezno izobraževanje vseh, ki uveljavljate plačila iz naslova SKOP oz. KOP. Predavanji bosta dopoldan in popoldan zato, da se ga boste lahko udeležili tudi tisti, ki imate službene obveznosti. Vabljeni vsi, ki boste vlagali subvencije na lokaciji KSS v Lukovici! Več o predavanjih v bližnji in daljni okolici si lahko preberete tudi v Zeleni deželi (Ko-losej v Ljubljani - 4. 2. ob 9. uri, Moravče - 27. 2. ob 10. uri).
POVRNITEV TROŠARINE OBDELOVALCEM ZEMLJIŠČ ZA LETO 2008:
Do vračila 50 % trošarine za leto 2008 so na podlagi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Ur. l. RS, št. 10/06, 12/07), upravičenci fizične osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) evidentirane kot nosilci kmetijskih gospodarstev in imajo na dan 30. 6. 2008 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. Upravičenci do vračila so tudi fizične osebe, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč, imajo pa na dan 30. 6. 2008 v uporabi najmanj 10 ha gozda. Pri obdelovanju kmetijskih zemljišč se upošteva stanje po GERK-ih, gozdne površine pa se izkazujejo po katastru, pri čemer je potrebno biti pozoren na solastništvo, saj morajo za vlaganje zahtevka solastniki pooblastiti vlagatelja. Vračilo trošarine se uveljavlja za dejansko porabljeno gorivo v letu 2008, kot je razvidno iz računov, vendar največ do
normativne porabe, ki znaša:
•	200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1),
•	420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2),
•	50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3),
•	15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4).
Vlogo za vračilo trošarine za leto 2008 je potrebno oddati na obrazcu TRO-A do 31. marca 2009 pri pristojnem carinskem organu - Carinska uprava RS, Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1000 Ljubljana. Obrazce lahko dobite na spletni strani carine www.carina.gov.si (rubrika Obrazci) ali v knjigarnah DZS. Če se boste za pomoč obrnili na KSS, imejte s seboj originalne račune za nakupljeno gorivo. V tem primeru obrazec TRO-A dobite pri meni.
PRIDOBITEV CERTIFIKATA NPK V 2009
Za preverjanje v postopku pridobitev certifikata NPK (nacionalne poklicne kvalifikacije) v letu 2009 morajo kandidati oddati prijave oz. vloge v skladu s predpisi v enem od naslednjih rokov:
•	do 16. februarja 2009,
•	do 18. maja. 2009,
•	do 21. septembra 2009.
Za prijave in pomoč v zvezi z NPK se obrnite na svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Marta Kos, tel. 01/839-77-69, mobi 041-310-173. Čez vse leto sprejemamo v vseh pisarnah KSS tudi prijave za usposabljanje za pridobitev NPK s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti (predelava mesa, sadja, mleka, peka kruha
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ »PTUJ 2009«
Vse zainteresirane, ki bi želeli svoje izdelke poslati na ocenjevanje, pozivamo, da je zadnji rok za prijavo 16. februar do 12.00 ure. Prijave sprejema Marta Kos po telefonu ali osebno. Kotizacija za ocenjevanje je 20 €. Razstava bo odprta od 22. do 25. maja. Razpis in pravilniki so objavljeni na spletni strani: www.kgzs-ptuj.si.
Pavla Pirnat,
kmetijska terenska svetovalka
kolumna: Milena Bradač
Vas kaj zebe?
Kajti, če nas zebe, je še zmeraj bolje, kot da imamo mokro v čevljih. Kajti v mrazu bodo pocrkali bacili, zoprn mrčes. Če pa je mokro v čevljih (beri: bolj deževna zima, ne premrzla), si virusi kar podajajo kljuko na vratih domov, vrtcev, šol in še kje. Marsikoga pri nas v Evropi pa zebe, ne samo zaradi zime same po sebi.
Ja, tile vzhodnjaki nekaterim v prvih dneh mladega leta prav posebej grenijo vsakdan. Plina ni, cevi so prazne, v njih je čutiti samo dih hladne ruske zime. Ljudje zmrzujejo, industrijski stroji se ustavljajo, nastaja ogromna škoda, ki pa je Rusi in Ukrajinci ne bodo prav nič pomagali ublažiti s tem svojim neodgovornim ravnanjem in prepiranjem na račun nič krivih.
Kakšen ponorel svet - ne svet, ljudje. Dodobra se je odprlo novo vojno žarišče tam na Bližnjem vzhodu, kjer množično umirajo tudi otroci, ki so prihodnost človeštva. Vrstijo se tragične nesreče, ena za drugo, tako pri nas doma kot okrog nas. Kot da ni dovolj hudo, ko že več kot pol sveta ječi pod finančnim kolapsom, recesijo.
Ah, recesija. Prizadene skoraj vse od kraja, tako revne kot bogate. Vzkalila je tam nekje v Novem svetu. Povzročila pa jo je neodgovorna manjšina bogatih, presitih, prenažrtih, skorumpiranih barab. Kako pa naj jim človek reče drugače? Saj moramo zdaj na svojih ramenih prenašati in čutiti vsi, kajti tudi k nam je tega slabega semena zaneslo kar precej. In sedaj še mislijo, da jim bo država pomagala rešiti njihove, milo rečeno, brezsramne poslovne poteze in brezsramno bogatenje na račun drugih. Recesija pomeni zategni pas. To še ni najtežje, v recesiji vseeno prihajajo konec meseca računi, ki jih je treba poravnati, četudi nimaš kje vzeti. Marsikdo pa je živel preko svojih realnih zmožnosti. Tako lahko je bilo oditi v banko in najeti posojilo za skoraj vsako (velikokrat nepotrebno) željo, ki se je porodila v glavi. Kako lahko je predati blagajničarki kartico, ki ti goljufivo zemegli tvoje finančno stanje.
Ni zastonj že Atila dejal: »Tisto, česar ne moreš obdržati, ni tvoje.«
Komunalna urejenost ekoloških otokov v občini Lukovica
Občani me opozarjajo na nevzdržne razmere na ekoloških otokih in okoli njih. Zato sem spremljal stanje na ekoloških otokih v naši občini. Glede na fotografije v različnih obdobjih in krajih ob nedeljah vidimo, da se problemi ponavljajo in da nihče ne ukrepa. Zato upamo lahko, da ne doživimo »Neaplja« v malem. Danilo Kastelic
Takšen vzorec prepolnih smetnjakov je na ekoloških otokih po celotni občini in se ponavlja iz tedna v teden. Ugotavljam, da so ob nedeljah na ekoloških otokih prepolni zabojniki s PVC in drugimi odpadki in tam krasijo naše kraje vse do torka, ko podjetje Prodnik odvaža smeti. Polne vreče ob zabojnikih pa so posledica, ko občani nimamo kam dati odpadkov, ki smo jih pripeljali na ekološki otok. Zato za vreče ob zabojnikih ne smemo kriviti ljudi, temveč serviserja. Sedaj v zimskem času je potrebno očistiti sneg tudi okoli ekoloških otokov, da bo možen normalen pristop občanov in tistih, ki odvažajo smeti. Vendar se to do sedaj še ni zgodilo. Na kaj vse pomislimo, ko vidimo takšno stanje. Da so ekološki otoki prerasli prvotni namen od takrat, ko smo le redki občani odlagali in reciklirali odpadke. Sedaj je ločeno zbiranje odpadkov obvezno za vse občane. Potrebna bi bila nova projektna zamisel ekoloških otokov, takšna, da se ne bi videlo prepolnih smetnjakov. Glede na visoko ceno odvoza smeti bi bilo potrebno vpeljati sistem, ki bi zagotavljal sredstva za izgradnjo novih ekoloških otokov. Lahko bi imelo vsako gospodinjstvo ali gospodarstvo po več zabojnikov za ločeno zbiranje smeti na svojem domu. Predvsem pa bi bilo potrebno razmišljati, da
Šentvid, nedelja, 14. 12. 2008
Imovica, nedelja, 14. 12 . 2008
Lukovica - pred trgovino, nedelja 21. 12. 2008
je ekološke otoke potrebno približati ljudem v strnjenih naseljih in v manjših vaseh, da se ne bodo odpadki odlagali na nepravih mestih v naravi. Na vsak ekološki v naši občini otok bi bilo potrebno dodati več zabojnikov za PVC odpadke. Večkrat na teden bi bilo potrebno prazniti smeti z ekoloških otokov. Ko je občinski svet sprejemal podražitve odvoza smeti, sem opozorili na to, da bodo ekološki otoki prepolni smeti, ko bomo pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Takrat
Lukovica pred trgovino, nedelja, 14.12. 2009
smo dobili zagotovila od podjetja Prodnik, da se to ne bo nikoli zgodilo. Sedaj smo priče, da temu ni tako in ekološki otoki so polni odpadkov okrog in okrog. Glede na visoko ceno, ki jo plačujemo občani za smeti, smo upravičeni do boljšega servisiranja ekoloških otokov. Občani pričakujemo rešitve takoj ali pa nam znižajte ceno ločenega zbiranja odvoza smeti za 50 odstotkov glede na to, da se storitve ne izvajajo tako, kot bi uporabniki pričakovali.
Kdo je zažgal kapelico v Rafolčah,
ki so jo v daljni preteklosti, ko je umiralo
veliko otrok postavili domačini kot klic na pomoč?
Zelo stara vaška kapelica v Rafolčah, o kateri podatkov o letnici izgradnje ni, po pripovedovanju ljudi je bila postavljena še v starih časih, ko je umiralo veliko otrok. Še zlasti v Rafolčah, ko so pri eni hiši zaradi bolezni umrli tudi štirje otroci in več. Pred desetimi leti je bila kapela prenovljena, v svoji notranjosti pa je imela dragocen kip svete Katarine. Bližnji sosed, Tone Tambulaš, je v nedeljski noči 21. decembra, ko je bila kapelica požgana, opazil hudo eksplozijo, v trenutku je naročil sinu, naj odhiti po gasilni aparat in pogasi požar. Do silne eksplozije je prišlo, ker je povzročitelj kapelico polil z bencinom. Škoda, ki je nastala ob požaru, je ocenjena na približno 5.000 evrov, bolečina v srcih ljudi, ki pa so videli oskrunjeno kapelico, pa nepopravljiva.
Katarina Karlovšek
Kdo je povzročitelj tega nerazumljivega dogodka, lahko le razmišljamo. Obstaja velika verjetnost, da povzročitelja nikoli ne bodo odkrili. Dejanje bi težko pripisali mladim vandalom, kajti dejstvo, da je bila kapela polita z gorivom in zažgana, govori o tem, da je šlo za naklepno dejanje. Kaj je napeljalo storilca na to misel, da požge lepo kapelo, ki je bila postavljena kot klic na pomoč, ko so umirali dojenčki, malčki in otročički, si vedno znova zastavljamo vsi, ki nas pogled na izgorelo kapelo močno gane. Krajani Rafolč, dobrotniki in podjetniki iz okolice že pridno zbirajo sredstva za obnovo, z deli bodo pričeli spomladi in prav zagotovo bo še pred poletjem kapela ponovno krasila pot v Rafolče.
Težko razumem misli povzročitelja, ki so ga napeljale do tega dogodka. Zgroženi smo bili vsi! Bili smo brez besed, da človeška hudobija premore tako nespodobna dejanja.
Črna notranjost. Potrebna bo obnova.
Prizadevno za dober vzgojni načrt
V začetku januarja se je Svet staršev OŠ Janka Kersnika sestal na tretji seji v tem šolskem letu. Na kratkem dnevnem
redu je bila osrednja točka delavnica o
temeljnih vrednotah, pričakovanjih ter prednostih in slabostih naše šole. Dobro obiskano delavnico sta v sodelovanju s predsednikom sveta staršev pripravili in vodili Julija Pelc in Nina Ahčin. Tone Meden
Ta delavnica je bila pravzaprav drugi korak naše šole na poti do vzgojnega načrta, ki ga mora po zakonu, sprejetem v prejšnjem mandatu, sprejeti vsaka šola najpozneje pred letošnjimi poletnimi počitnicami. Prvi korak smo na šoli naredili z ustanovitvijo in prvim sestankom mešane delovne skupine, ki vzgojni načrt razume kot priložnost za izboljšanje vzgojnega dela šole s partnerskim sodelovanjem staršev in šolskih delavcev ter aktivnim vključevanjem učencev. Tako smo člani delovne skupine po pregledu različnih priporočil, navodil in možnosti sklenili, da bomo na naši šoli pri oblikovanju vzgojnega načrta ponudili možnost aktivnega sodelovanja prav vsem - staršem, učencem in delavcem šole. In to v obeh ključnih korakih - tako pri prepoznavanju temeljnih vrednot in pričakovanj kot tudi pri oblikovanju pravil šolskega reda, ki naj bi pomagala te vrednote in pričakovanja
udejanjiti v praksi.
Delavnica, ki jo je izvedel svet staršev, se bo tako z drugimi udeleženci ponovila na šoli še v aktivu učiteljev in potem v vseh razredih na roditeljskih sestankih. Če sodim po dogajanju v svetu staršev, se tudi na delavnicah po posameznih razredih obeta živahno in zavzeto delo staršev, ki pa bo, upam, potekalo v prav tako prijetno sproščenem ozračju, kot smo ga doživeli predstavniki razredov. Ker se bomo v svojih razredih znašli v drugi vlogi - skupaj z razredniki kot voditelji delavnic, nam bo ta izkušnja gotovo v pomoč, da se bomo potrudili. Osebno se že veselim pogovora o temeljnih vrednotah in pestre mavrice osebnih pričakovanj ter različnih pogledov na svetle in temne plati naše šole s starši v »svojem« razredu. Prepričan sem, da je prav možnost, da vsakdo prispeva svoje mnenje, zelo dragocena in si želim, da bi jo tudi vsi, vključno s starši, izkoristili. Le mnenja, prepričanja, pričakovanja, želje vseh nas sestavljajo celoten mozaik, ki ga bomo lahko preslikali v dober vzgojni načrt. Če bi preveč kamenčkov manjkalo, končni izdelek ne bi mogel biti tako kakovosten.
Zato vabim vse starše osnovnošolskih otrok, da se delavnic, ki bodo v prvi polovici februarja, polnoštevilno udeležite in združite zelo potrebno in koristno delo s prijetnim doživetjem.
Poročilo šolskega sklada
Vsako leto Šolski sklad OŠ Janka Kersnika zbira sredstva, ki so namenjena socialno šibkejšim učencem za pomoč pri sofinanciranju taborov in nabavi nadstandardne opreme za vse učence. Nataša Berk, predsednica Šolskega sklada
V	lanskem šolskem letu upravni odbor šolskega sklada ni organiziral prireditve SPEV MLADOSTI zaradi premajhnega odziva staršev pri organizaciji te prireditve.
V	letošnjem šolskem letu je upravni odbor šolskega sklada skupaj s turističnim krožkom sodeloval pri organizaciji predprazničnega sejma v Lukovici.
Denar se je zbiral s prodajo srečk na srečelovu (ves denar namenjen šolskemu skladu) in s prodajo izdelkov na stojnicah (polovica denarja namenjena razredu in polovica Šolskemu skladu).
V	letošnjem letu smo zbrali 2980,00 evrov.
Pri pripravah in izvedbi je sodelovalo zelo veliko staršev. Posebej se zahvaljujemo vsem učencem, učiteljem in staršem, ki so sodelovali na delavnicah pri posameznih razredih in pripomogli k izdelavi še lepših in bolj izvirnih izdelkov, vsem staršem, ki so prispevali izdelke za srečelov, vsem staršem, ki so pripravljali in zbirali dobitke za srečelov, doma pekli piškote ^ Brez vas nam ne bi uspelo tako odlično. Tako usklajenega sodelovanja s starši si želimo vsi delavci šole tudi pri naslednjem »sej-marjenju«, ki bi lahko s skupno močjo postalo tradicionalno.
Slovenski božič
V cerkvi sv. Luka v Spodnjih Praprečah smo v nedeljo, 28. decembra, prisluhnili božičnemu koncertu skladatelja Matije Tomca Slovenski božič. Na dokaj mrzlo praznično popoldne se je v gotski cerkvi zbrala množica poslušalcev. Ne zaman, pred oltarjem se je namreč zvrstilo preko 80 pevk in pevcev in to v kostumih, večina v narodni noši. Rok Avbelj
To je bil sicer zadnji iz cikla treh koncertov župnije Brdo. Nastopili so 4 pevski zbori. Glavnino so zapeli Mešani pevski zbor župnije Brdo (zborovodja Lojze Pezdirc) in Cerkveni pevski zbor Šentvid pri Lukovici (Špela in Matevž Kink). V uvodnih minutah so po dve pesmi zapeli Grajski oktet (nekoč Vandrovčki, umetniški vodja Peter Pirnat) in Otroški pevski zbor župnije Brdo (zborovodkinja Petra Avbelj), pa tudi solista Bernarda Serša Pavlič - sopran in Matevž Kink bariton ob orgelski spremljavi Špele Kink. Kmalu pa so pred oltar stopili pevci v narodnih nošah, tokrat združenega zbora. Ob spremljavi organista Lojzeta Pezdirca se je Slovenski božič začel. Dirigentka Špela Kink je imela dobre pol ure, kolikor traja koncert, kar nekaj dela, saj so se poleg mešanega združenega zbora brez premora pred oltarjem menjavali ostali nastopajoči zbori. Šlo je za
scensko-koncertno izvedbo dogodka. Samo besedilo Slo-venskega božiča je napisano v gorenjskem narečju. Kdo ve, kaj pomeni »jer-pege«? (Namig: vzemi v roke SSKJ.) Tudi med samo izvedbo pol ure trajajočega so zapeli solisti v naslednjih vlogah; Marija (B. S. Pavlič), Jožef (M. Kink), prvi pastir (Miha Lenarčič), drugi pastir (Bogdan Magister), krčmarica (Marija Juteršek) in krčmar (Tone Praznik). Delo enega največjih slovenskih glasbenih ustvarjalcev je bilo izvedeno uspešno, glede na pretežno amatersko zasedbo celo zelo dobro. Prapreški cerkvi so pevci vedno zelo hvaležni, saj akustično svetišče vsak ton odlično posreduje na uho poslušalcev. Na koncu koncerta je sledil
bučen aplavz, med katerim so najbolj zaslužni za izvedbo dogodka v zahvalo prejeli šopke rož. Nato je nekaj stavkov spregovoril domači župnik Andrej Svete, ki se je zahvalil vsem zborom in dejal, da je tak dogodek v prvi vrsti bogoslužje v čast novorojenemu Odrešeniku. In kaj je sledilo potem? Združene moči vseh sodelujočih pevk in pevcev so zapeli božično Sveto noč; bilo je lepo.
Po končanem koncertu je bilo za vse, tudi obiskovalce, pred cerkvijo pripravljeno pecivo in topli napitki, plinski grelci so skrbeli za »primerno« temperaturo, sicer pa tako ali tako, po takem koncertu ljudi ni zeblo, vsaj v srcih ne.
Obiskovalci so tudi nakupovali
Sejem treh kraljev
Najnovejši dogodek, predvsem za Lukovico, se je zgodil v soboto, 10. januarja, dogodek se imenuje Sejem treh kraljev. Obiskovalci so imeli na 16 stojnicah kaj videti, kulturni program je lepo popestril dogajanje, vrhunec pa se je zgodil, ko so praznično okrašen lukoviški Stari trg obiskali trije kralji. Rok Avbelj
Začelo se je ob 12. uri. Vse je bilo pripravljeno, člani okoliških turističnih društev so že prej postavili stojnice, Niko in Miha Urbanija sta pripravila ozvočenje in zanj vseskozi skrbela, lukoviški gasilci so tokrat opravljali vlogo redarjev. Ob stojnicah je bilo polno ljudi, ki jih mraz ni premagal. Pomoč pri preganjanju mraza so nudile stojnice s toplimi napitki; kdor se je namenil, da bo dlje časa vztrajal na sejmu, se je pri nekaterih stojnicah lahko okrepčal tudi s hrano, bodisi z mesnimi izdelki, z domačim kruhom naših babic ali s čim podobnim. S stojnico z nogavicami, je bilo poskrbljeno, da nikogar ni zeblo v prste na nogah, in tudi tokrat Ribn'čanu sejem ni spol-zel skozi roke. Naštel sem nekaj stojnic, bilo jih je še kar precej več. Ob tretji popoldan je sledil bolj uraden del programa, kjer so ob fontani sredi trga nastopili osnovnošolci s svojim pevskim zborom Ciklamen (zborovodkinje Simone Košak), z nekaj besedami je občinstvo nagovoril predsednik Turistične zveze Lukovica Anton Cerar. Povedal je, da je Sejem treh kraljev ideja župana Mateja Kotnika in med drugim ga je opravičil, ker na sejem ni mogel priti. Uradni del dneva je povezovala Špela Kveder, sicer ena od glavnih organizatorjev, in na oder povabila Anžeta Šuštarja, ki je eno
zaigral na harmoniko in v nadaljevanju uprizoril imitacijo znanega slovenskega imitatorja Marjana Šarca, natančneje, odigral je njegov lik Serpentinška. Nastopili so tudi ljudski pevci iz Blagovice. Ob 17. uri so na lukoviški Stari trgi prišli trije kralji in dodatno popestrili dan, na kočiji jih je pripeljal Štefan Kveder. Okoli pol šeste, že zvečer, pa se je sejem končal. Ob pogovoru s Špelo Kveder (eno od organizatorjev) sem bil informiran, da so s sejmom zelo zadovoljni, tako z odzivom obiskovalcev kot sejmarjev, ki so bili s prodajo svojih artiklov bojda zelo zadovoljni. Veseli so tudi, da je novinar RTV-ja pripravil obsežen in lepo pripravljen prispevek o sejmu in ga objavil na TV SLO1 v informativni oddaji naslednji dan. Glede financiranja se zahvaljujejo Občini Lukovica, ki je plačala objavne oglase na radiu Hit in radiu Veseljak. ob tem pa se je Špela v imenu vseh organizatorjev še enkrat zahvalila vsem nastopajočim in zaslužnim za izvedbo sejma.
Naj na koncu namignem le to, da je sejem v nekaterih ljudeh sprožil pomisleke in se sejma niso udeležili. A ker je to druga stran medalje, sem jo zapisal v »Komentarju k prispevku »Sejem treh kraljev«.
Mesne dobrote
Pevski zbor Ciklamen, harmonikar Anže Šuštar, desno povezovalka Špela Kveder
Komentar k prispevku »Sejem treh kraljev«
Ko sem se pripravljal na pisanje prispevka o sejmu, sem poskušal dobiti čim več informacij od različnih ljudi, tudi naključnih. Tako sem mimogrede dobil občutek, da marsikomu sejem ni bil po volji in morda njihova razmišljanja niso daleč od resnice. Pa naj napišem nekaj o teh pogledih mnogih, ki se jim ta sejem sploh ne zdi primeren. Rok Avbelj
Naj še prej opozorim, da pišem v prvi osebi ednine, čeprav je to mnenje mnogih. Dejstvo je, da so dnevi okrog božiča in novega leta rezervirani za nenehno (mnogokrat prekomerno) zabavo in tako trgovci ta čas izrabljajo za prodajo svojih produktov. Nekoč pa so bili to dnevi prihoda Jezusa Kristusa med ljudi, in mirnega prehoda iz starega v novo leto. Zadnja leta ljudje mnogokrat tarnamo kako skomercializiran postaja svet in se izgubljajo prave vrednote in dan postaja enak dnevu. Izgublja se bistvo praznikov in tonemo v povprečen vsakdan.
Tako smo v Lukovici dobili dogodek, ki je popestril ponovoletno zatišje, ki zavlada po hrupnem decembru. Sama ideja kot taka se mi zdi smiselna in jo pozdravljam. Problem pa nastane pri samem poimenovanju sejma. (Sveti) trije kralji (trije modri) so namreč trije možje, ki jih je sijoča zvezda vodila skozi puščavo do novorojenega Odrešenika, tako uči sveta knjiga. Prinesli so mu darove, kadila in mire. Tako so sveti trije kralji nekakšen simbol obdarovanja in tako se še dandanes 6. januarja zbirajo (denarna) sredstva, ki so poslana neposredno na misijonsko središče ali drugim dobrodelnim ustanovam.
Tukaj je tudi razlog, ki je mnoge zmotil. Ime sejma namreč kliče po tem, da ljudje na tem dogodku zbirajo denarna sredstva (ponavadi) za materialno šibkejše. Kar pa tu sploh ni bilo res. Zato je dogodek preveč spominjal na sejem zaradi sejma kot takega, na zapolnitev časa sobotnega popoldneva in priložnost, da nekateri pri tem kako malenkost zaslužijo. Saj absolutno gledano je to prav, ampak problem je v poimenovanju, nič ne bi bilo narobe s sejmom, če bi mu organizatorji nadali ime npr. »Ponovoletni sejem«, ali »Zimski sejem« ali kar »Sejem zaradi sejma« ali kaj podobnega. Tako pa so se med ljudmi pojavili pomisleki, čemu v središču Lukovice Sejem treh kraljev. Naj podam še eno rešitev, za katero sem prepričan, da bi celotnemu dogodku dala mnogo lepši prizvok. Tudi ob pogovoru z organizatorji smo prišli do takega zaključka, da ideja o dobrodelnosti sejma sploh ni slaba. Tako bi denimo vsak sejmar recimo polovico dobička namenil v skupen sklad, ki bi ga organizatorji kasneje predali dobrodelni ustanovi. Kar nekaj ustanov je, ki krvavo potrebujejo finančna sredstva, in naj jih nekaj naštejem: Varna hiša, društvo Ključ, društvo Beli obroč, UNICEF, Karitas ali Rdeči križ.
Seveda je za celotno občino koristno, da se v njej čim več dogaja, da imamo priložnosti, dogodke, ki ljudi združujejo, tudi sejmarjenje ne sme izum-reti. Verjamem, da je mnogo ljudi v Sejem treh kraljev vložilo precej truda, in tega truda s tem člankom sploh ne želim razvrednotiti, nasprotno. Želim predvsem opozoriti, da ima mnogo ljudi o Sejmu treh kraljev precej pomislekov, ki sem jih skozi besedilo poskušal razložiti. In če povzamem bistvo: če bi sejem poimenovali drugače oziroma bi imel karitativno vlogo, bi bilo ljudi s pomisleki mnogo manj.
Razstava grbov slovenske cerkvene heraldike in plemiških družin
V	ponedeljek, 5. januarja, je v Domačiji Rus društvo Heraldica Slovenica HGV odprlo razstavo grbov slovenske cerkvene heraldike in plemiških družin. Tone Kuntner je na začetku pozdravil visoke goste, posebej pa evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj, poslanca v Državnem zboru Roberta Hrovata, predsednika HGV Jožefa Lajovca, podpredsednika HGV dr. Petra Pavla Kla-sinca, vodjo cerkvene heraldike malteškega viteza dr. Tadeja Jakopiča, vodjo plemiške heraldike Aleša Kersnika, Franca Kersnika z Brda ter gostitelja razstave v prelepo opremljeni Domačiji Rus.
Danilo Kastelic
V	uvodnem nagovoru je Tone Kuntner po-ve-dal, da s to razstavo pričenjamo praznovanje 320-letnice izida knjige SLAVA VOJVODINE kranjske kranjskega polihistorja Janeza Vaj-karda Valvasorja. Valvasor je tudi eden prvih slovenskih heraldikov. Pozdravni nagovor sta imela še predsednik društva Heraldica Slovenica Jožef Lajevec in v imenu Domačije Rus Meta Jarc. Na klarinet nam je zaigral Žiga Pla-ninc, v narodnih nošah pa so tudi zaplesali. Nadaljeval je Tone Kuntner z recitalom Ivana Cankarja. Vodja cerkvene heraldike pri HGV dr. Tadej Jakopič nas je povabil v prvo baročno sobano z grbi slovenske cerkvene heraldike. V uvodu je povedal, da cerkvena heraldika s svojimi specifičnimi elementi bogati splošno heraldiko in predstavlja prav posebno vejo vede o grboslovju. Nekaj govorice in simbolike cerkvene heraldike nam odkriva 13 grbov ljubljanskih škofov, kot jih je v svojem delu Opus insignium armorumque predstavil Janez Vajkard Valvasor. Značilno je ponavljanje mitre (škofovo pokrivalo) in pastorala (škofove palice), ki označujeta škofovsko dostojanstvo. Vsebina grba nekdanje ljubljanske škofije (dvoglavi orel, sestavljen iz kranjskega in avstrijskega orla) se na vsakem grbu pridruži rodbinskemu ali pa čisto osebnemu grbu posameznega škofa. Razložil je tudi posamezne škofovske grbe in podal nekaj osnov heraldike za boljše razumevanje. Ob zaključku predstavitve grbov cerkvene heraldike je bil na voljo obiskovalcem za vprašanja.
Vodja plemiške in rodbinske heraldike pri HGV Aleš Kersnik nas je nato popeljal med plemiškimi grbi in najprej predstavil čas Valvasorja v naših krajih in okolici. Povedal je, da naj bi bilo v širšem okolišu Kamnika, Domžal, Mengša in Moravč po Valvasorjevih bakrorezih sodeč nekoč stalo 77 gradov, gradičev, dvorcev in dvorov. Danes je tu mogoče najti
še kakšnih 40 ruševin in manj kot 10 bolj ali manj ohranjenih zgradb. Poleg gradu na Brdu sta bila v soseščini še gradova Kompolje in Blagovica.
Plemstvo na Kranjskem je bilo dolgo časa pri nas splošno razširjeno kot stereotip, da smo Slovenci imeli le tuje plemstvo, ki da je imelo pred očmi zgolj izkoriščanje slovenske zemlje in slovenskega kmeta. Vendar temu sploh ni bilo tako! Valvazor je v 15. knjigi Slave vojvodine Kranjske ohranil poimenski seznam 46 kranjskih plemičev, ki jih je leta 1446 kralj Friderik V. sklical na posvet v zvezi z vojno proti Ogrom. Lastniki gradov so bili po večini udje kranjskega plemstva, nekateri po izvoru tujci, vendar so tu kot kranjsko plemstvo živeli že več generacij. Govorili so slovensko, ker se drugače ne bi mogli sporazumevati z ljudmi, nemško, ker smo bili od Karla Velikega dalje v nemškem cesarstvu, in latinsko, ker je bil to jezik izobražencev. Slovenski plemiči so s plemiško listino dobili tudi nemško zveneče priimke, bodisi prevedene v nemščino ali ponemčene, na primer: Oblak v Volkensberg ali Premrov v Premerstein idr. Plemstvo dežele Kranjske je bilo v glavnem podeželsko, čeprav so nekatere družine visokega plemstva postale tudi dvorne. Te so pozimi večinoma živele na dunajskem dvoru, poleti pa na domačih posestvih. Podeželski plemiči so bili zlasti v srednjem veku v bistvu veliki kmetje, saj so živeli od zemlje, ki so jo dobili od cesarja. V zameno pa so morali iti, kadar koli je bilo potrebno, na vojno, saj je bil prvi poklic plemiča vojaški. Opis obnašanja višjih slojev v naših krajih nam je v svojih Popotnih dnevnikih zapustil Paolo Santonino. Tam lahko beremo, da je bilo v 15. stoletju kranjsko plemstvo neločljiv del evropske plemiške kulture. Lahko verjamemo, da so imena kranjskih vitezov Lambergov, Ravbar-jev, Ostrovrharjev, Sovneških in drugih slovela po celi Evropi, saj so bili dobri bojevniki in dobri gostitelji potujočih trubadurjev in glasbenikov. Na Kranjskem so med turškimi vpadi po moški veji izumrle skoraj vse srednjeveške plemiške rodovine.
Plemiški grbi so nastali kot prepoznavni znaki vitezov in spremstva na bojnem polju. Grbovne simbole so si izbrali poljubno. Tisti, ki so se odlikovali v bojih, v glavnem divje zveri, drugi spet simbole v zvezi s pridobitvijo plemiškega naslova. Prvi grbi izvirajo iz časa križarskih vojn, pozneje jih je kot svoje zaščitne znake začelo uporabljati vse plemstvo, pa tudi cerkev, univerze, mesta, države. Med 300 let trajajočimi boji proti Turkom je padlo toliko plemstva, da so bili cesarji prisilje-
Od leve predsednik HGV Jožef Lajovec, vodja po razstavi Tone Kuntner, scenarista razstave Danilo Kastelic HGV in Meta Jarc, Domačija Rus
ni v plemiški stan povzdigniti nove družine, ki so izvirale predvsem iz bogatih meščanskih vrst, in posebno zaslužne vojake. Za časa vladavine Marije Terezije je bilo podeljeno mnogo plemiških listin ljudem meščanskega porekla, ki so se izkazali z umnim gospodarjenjem, trgovanjem, v upravi in bančništvu. Plemiške naslove je pisarna nemškega cesarstva izdajala posameznikom za izredne zasluge, nekaterim dosmrtno, drugim dedno, vse do razpada Habsburške monarhije leta 1918. Razstava skuša pokazati, da se Slovenci tudi glede plemstva lahko počutimo popolnoma enakovredne drugimi večjimi evropskim narodom. Povojna politika je plemstvo in aristokracijo večinoma prikazovala bodisi sovražno bodisi omalovažujoče. Plemstvo je veljalo za tuje in je bilo tu zato, da je izkoriščalo kmeta. Vendar ni bilo vse plemstvo tuje in odnos graščak-podložnik ni vseboval samo tlake in desetine. S svojo okolico je večina plemičev delila hude stiske tistega časa: turške vpade, vojne, bolezni, verske razprtije, slabo letino, naravne nesreče. Na razstavi ste lahko videli tudi grbe vseh gospodarjev na Brdu. Rodbina Kersnik so bili sprva bogati kmetje iz Most pri Žirovnici na Gorenjskem. Verjetno so prišli s Koroške, ker je na pokopališču pri katedrali sv. Eme v Krki na Koroškem precej nagrobnikov s tem priimkom. Prvi znani Kersnik na Kranjskem je bil Simon, čigar sin Jožef je bil poročen s sestro Prešernove matere, torej Prešernov ujec. Prvi Kersnik, ki je šel študirat, je bil Janez, fizik in kemik, profesor na ljubljanskem liceju. Bil je profesor Franceta Prešerna in Matije Čopa, pozneje tudi njun prijatelj. V času Ilirskih provinc je postal profesor za fiziko in kemijo na ljubljanski univerzi. Z ženo Marijo Mazovic sta imela 9 otrok. Njuna hči Leopol-dina je bila ena prvih slovenskih gledaliških
Vodja cerkvene heraldike malteški vitez dr. Tadej Jakopič
Predstavitev grba Občine Lukovica
Folklorni utrinek s prireditve
igralk in pevk, sin Josip je bil prvi pravnik v družini Kersnik. Kot sodni aktuar na Brdu pri Lukovici je tam spoznal graščakovo hčer Berto pl. Hoffern-Saalfedt in se z njo poročil. Njun sin Janko Kersnik je bil pravnik, graščak in pisatelj, imeniten predstavnik slovenske literature na prehodu iz romantike v realizem. Umrl je mlad za sušico v grlu. Poročil se je z Lojziko Tavčar, hčerjo lastnika hotela in kavarne Evropa v Ljubljani. Imela sta 9 otrok. Prvorojenec Janko je postal doktor prava in direktor ter solastnik Kmetske posojilnice. Poročil se je s Pavlo Knez, hčerjo Ivana Kneza iz uspešne ljubljanske trgovske družine. Preselila sta se v Ljubljano. Dedič Brda, Anton Kersnik, je nekaj časa študiral pravo, vendar študija ni dokončal, postal pa je najmlajši župan v avstrijskem cesarstvu, kasneje pa državni poslanec v kraljevini Jugoslaviji. V času nemške okupacije je bil Anton z družino pregnan v Srbijo. Med vojno pa so grad požgali partizani, po vojni so posestvo podržavili. Na razstavi je predstavljeno tudi rodbinsko drevo rodbine Kersnik, avtor je
Matija Potočnik, ki bo prihodnji mesec izdal zgodovinsko knjigo o rodbini Kersnik. Grb Občine Lukovica je za HGV predstavil Danilo Kastelic. Uvodoma je povedal, da motiv grba izvira iz časov Valvasorja in Napoleonovih vojn. 30. januarja pa bo minilo 13 let od sprejema grba in zastave občine Lukovica. Glede na to da ima občina Lukovica v svojem grbu rokovnjača, je to le zgodovinski simbol kraja in njegove okolice. Rokovnjač je kot razbojnik plenil blagajne po temačnem Črnem grabnu zavojevalcem in dajal kmečkemu prebivalstvu, ki je trpelo lakoto zaradi vojn. Pri vseh slabih lastnostih pa je imel rokovnjač tudi dobro lastnost, saj je naropan denar vračal ljudem, ki so ga najbolj potrebovali. Leta 2001 je na geossu Heraldica Slovenica zastavi Občine Lukovica podelila Zlati znak HGV. Na zastavo Občine Lukovica smo občani zelo ponosni. Prisotna je na vseh svečanostih, nesli smo jo že na vrh Triglava, bila je tudi v Evropskem parlamentu. Grb Republike Slovenije je predstavila Meta
Vodja plemiške heraldike Aleš Kersnik in njegov stric Franc Kersnik
Jarc in poudarila, da smo lahko ponosni na naš grb in zastavo, saj je letos napolnila polnoletnost 18 let. Odprtje razstave je zaključil Tone Kuntner s Prešernovo Zdravljico. Na pianino je zaigral še dr. Tadej Jakopič in ob prihodu treh kraljev smo družno zapeli še nekaj božičnih pesmi.
19. obletnica referenduma ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije
Dan samostojnosti Republike Slovenije praznujemo že osemnajstič v neodvisni in svobodni Republiki Sloveniji. Slovenci smo se leta 1990 odločili na plebiscitu z odločnim ZA samostojno Slovenijo. Šentvidu v cerkvi sv. Vida pa je še posebno slovesno, saj se na ta dan praznuje tudi god sv. Štefana. V cerkvi stranskem oltarju je podoba sv. Štefana, ki ga krščanski svet spoštuje tudi kot zaščitnika domačih živali. Danilo Kastelic
Že od nekdaj so se v cerkvi Šentvidu pri oltarju sv. Štefana ustavljali romarji in furmani, ki so se z molitvijo priporočali Štefanu, da bi jim obvaroval živino pred nezgodami in boleznimi ter
jo ohranil zdravo in krepko preko celega leta. Med ljudmi velja rek, da se morajo poravnati vsi dolgovi do sv. Štefan dan za minulo leto. V cerkvi sv. Vida v Šentvidu je bila 26. decembra 2008 mašna daritev in priprošnja svetniku sv. Štefanu. Sveto mašo sta darovala farni župnik Andrej Svete in vrhpoljski župnik Janez Povšnar. Letos se je prišlo na blagoslov 54 lastnikov konj iz naše in sosednjih občin. Največ je bilo športnih konj, na katerih so prijezdili gospodarji. Na čelu povorke so bili jezdeci z zastavami in prapori. Manjkalo pa ni niti vprežnih konj, kmečkih konj, kasačev in najmanjših ponijev. Po maši se je udeležilo blagoslova konj in slavnostnega sprevoda konj Konjere-jskega društva Lukovica še 250 ljudi. Odrasli in
otroci so z navdušenjem opazovali konje, ki so jih za to svečanost gospodarji še posebno lepo okrasili.
Praznovanje na Štefanov dan je postal že ljudski običaj, ki se ohranja iz roda v rod, čeprav niso bili takšni časi kot danes. Zato je prav, da Konjerejsko društvo Lukovica nadaljuje in ohranja to tradicijo že od svoje ustanovitve dalje - že trinajsto leto zapored. Po blagoslovu konj so člani društva pripravili topel čaj, kar je obiskovalcem zelo prijalo v hladnem vremenu. Šentviški zvon je začel biti že 12. uro, ko so konjeniki odhajali domov. Upam, da bo tudi vaška lipa, ki je bila posajena ob prvem dnevu državnosti leta 1991, še dolgo let priča temu ljudskemu običaju.
Luč miru iz Betlehema
Tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi - Luč miru iz Betlehema - prihaja med nas že 18. leto zapored.
Tudi tokrat so nam jo prinesli skavti s Homca in jo letos z geslom Nekaj ti manjka! podarili vsem, ki so se udeležili svete maše na Brdu
v torek, 23. decembra. V času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno - na medsebojne odnose, na to, da bi bili pripravljeni prisluhniti najprej samemu sebi in nato ljudem okoli nas. V vse večjem pehanju za dobičkom, ko si želimo materialnega ugodja in pozabljamo na eno večjih vrednot - mir, prihaja med nas luč, ki prinaša mir. Če mir sprejmemo, se odpremo ljubezni, bližnjim, Bogu. Mogoče nam pove kaj tudi geslo letošnje luči miru Nekaj ti manjka. Kaj je tisto, kar nam manjka, bomo ugotovili sami ^ ali
DJD
Novoletno ribarjenje
Že enajsto leto zapored se ribiči dobimo na novega leta dan zjutraj na prvem ribarjenju. Ob tem srečanju si voščimo novo leto in tudi nazdravimo potem, ko prvi ujame
Razbijanje ledu
V pričakovanju prvega ulova
ribo. Letos smo morali najprej razbiti led, da smo sploh lahko lovili s plovcem, ki pa je ob nizkih temperaturah tudi večkrat zamrznil v vodi. Prvo ribo je ujel Silvo Ribič in tako najavil uspešno ribiško sezono. Danilo Kastelic
Smučka namesto dveh koles
Moto klub Rokovnjači prireja v soboto, 14. februarja, ob 16. uri na smučišču Kandrše paralelno tekmovanje s pležuhi. Dan prej se lahko ob 18.00 udeležite uradnega treninga. Pležuh lahko prinesete s seboj - najizvirnejši bo tudi nagrajen -, lahko pa si ga na samem prizorišču tudi sposodite.
V moto klubu želijo na tak način ohraniti starodavno tradicijo pležuhov kot zimskega prevoznega sredstva in popestriti »moto sceno« tudi v zimskem času, ko vreme motoristom ni ravno naklonjeno. Spust s pležuhi poteka v okviru zimskega moto tabora, letos že petega po vrsti. Več na www.mkrokovnjaci.com
Večerna nedeljska sveta maša v Domžalah
Za mnoge bi bila v nedeljo na dan Jezusovega krsta večerna sveta maša čisto običajna, čeprav se z nedeljo zaključi božični čas. Mnogi so poleg zanimivemu nagovoru duhovnega pomočnika Pavla Krta z veseljem prisluhnili tudi petju Moškega pevskega zbora Janka Kersnika iz Lukovice, ki je tokrat pel med sveto mašo. DJD
Pod vodstvom Igorja Velepiča je skupaj z gostjami pričaral še enkrat lepote božične skrivnosti, kakor so jo doživljali mnogi. S svojimi glasovi in lepoto petja so navdušili zbrane v cerkvi in zagotovo jih bomo na prostoru za pevce v domžalski cerkvi še videli in tudi slišali.
Peli v Postojnski jami
Po dveh letih sta brdska cerkvena zbora (mladinski in otroški) zopet zapela v največji evropski kraški jami. Drugič so ju v goste zvabili tamkajšnji organizatorji. Rok Avbelj
Zgodilo se je v soboto, 27. decembra. V prazničnih dneh ni bilo bolj primernega opravila kot prepevaje božičnih pesmi. Ker zbora brdskega »mladinskega pogona« vedno solidno izpolnita pričakovanja poslušalcev so ju že drugič v dveh letih postojnski organizatorji povabili na sodelovanje pri živih jaslicah. Zbora že kar nekaj let uspešno vodi Petra Avbelj, ki je tokrat ob živih jaslicah dirigirala kar 40 brdskim pevkam in pevcem. To leto organizacija prireditve ni bila na visokem nivoju, saj se je med drugim zgodilo, da starši in prijatelji naših »slavčic in slavčkov« svojih varovancev niso slišali, ker razpored ogleda jaslic ni bil pravi.
Prireditev je potekala podobno kot pred dvema letoma. Člani brdskega zbora (obeh zborov, začinjenih po krašenjsko) so se ob 13. uri odpravili iz domačih krajev in po slabi uri vožnje in slabi uri čakanja je pevke in pevce jamski vlakec odpeljal na prizorišče, natančneje v Koncertno dvorano, kjer so zapeli, med drugim ob spremljavi trobent in kitare. Letos na žalost zaradi slabe organizacije le 5 pesmi. To je toliko, da se glasilke komaj ogrejejo. Po končanem mini koncertu pa si je celoten zbor kot za nagrado ogledal lepši del fenomenalnega podzemnega sveta, žive jaslice, ob koncu pa še topel čaj in nekaj malega za pod zob, tako da je projekt »Žive jaslice, Postojnska jama 2008« zopet pridobil lepši prizvok. In kljub dejstvu, da je bila organizacija Postojnčanov slaba, pevkam in pevcem s spremljevalno ekipo dogodek ostaja v zelo lepem spominu, kar pa največ velja.
V Šentvidu smo silvestrovali skupaj
Sovaščani sredaišča Šentvida (Veidrov trg, Mirna ulica ter Kvedrova ulica) smo se skupaj dogovorili in organizirali silvestrovanje na prostem. M. O.
Zagnani fantje so organizirali potrebno opremo (stojnice, šotor ter kotle za kuhanje), spretne roke gospodinj so napekle pecivo, ostalo potrebno zalogo hrane in pijače pa smo nakupili skupaj (Brez zavzetosti Grofove Alenke in Tomaža ter Gabrovega Sebastjana ne bi šlo tako gladko!). Rdeča nit večera je bilo kuhanje pravega silvestrskega golaža, katerega »idejni oče« in glavni odgovorni je bil Oražmov Tomaž.
Ob kotlu kuhanega vina ter ob dobri glasbi smo odlično razpoloženi pričakali polnoč in si voščili mnogo dobrega za leto, ki smo ga začeli skupaj. Za vrhunec večera smo uživali ob ogledu izvrstnega ognjemeta. Skupaj nam je bilo res lepo in tovrstno druženje si bomo tudi v prihodnje še organizirali.
Novoletne delavnice Planinskega društva Blagovica
Ko pride mesec december, vsi ljudje hitijo okraševat svoje domove in okolico. Vse lučke na drevesih, okraski po mestu in pisane izložbe nas opomnijo, da je tu praznični mesec. Tudi v Planinskem društvu Blagovica smo želeli slediti temu prazničnemu vzdušju, zato smo se odločili, da izdelamo prav posebne okraske. Maja Pustotnik, načelnica kulturnega odseka PD Blagovica
Tako smo se v soboto, 20. 12. 2008, zbrali mladi planinci, da bi izdelali okraske, s katerimi bi okrasili naše sobe. Razdelili smo potrebščine in material, dali še zadnja navodila in pričeli ustvarjati. Da je bilo vzdušje bolj praznično, pa
so nas iz ozadja spremljale božične melodije. Izdelali smo prisrčne pingvinčke ter snežene kepe in vse to obesili na smrekovo vejico. Da bi pričarali pravo pravljično idilo, smo vejico še poškropili s snegom. Bili smo tako zelo zatopljeni v delo, da smo celo pozabili na malico in šele ko so začeli prihajati prvi starši, smo začutili, da so naši želodčki nekam prazni. Pa nič zato. Smo si pa potem skupaj s starši privoščili malico in sok.
Kot pravi planinci smo na koncu za seboj pospravili in se nato vsak s svojim izdelkom veselo vrnili domov ter z njim polepšali sobo.
Predpraznični sejem v Lukovici
Skupaj z mentorico smo učenci turističnega krožka in izbirnega predmeta turistična vzgoja že v začetku šolskega leta predlagali izvedbo predprazničnega sejma. Tako starši kot delavci šole in otroci so naš predlog navdušeno sprejeli.
Marijana Flis Lederer, mentorica turističnega krožka
Pri izbirnem predmetu turistična vzgoja smo najprej spoznali vse načine oglaševanja in jih nato praktično preizkusili v organizaciji turistične prireditve v kraju. Izdelali smo reklamne plakate, ki smo jih izobesili po posameznih vaseh. Navezali smo stike z Radiem Hit, ki je z nami naredil oddajo in obveščal prebivalstvo o naši prireditvi. Tudi Radio Slovenija je v otroški oddaji Ragla obveščal o sejmu. Pisali smo obvestila za sodelujoče in jih navduševali, da sodelujejo. Brez pomoči vseh delavcev šole in staršev tako velike prireditve ne bi speljali.
Sama prireditev je potekala v okviru šolskega



sklada, zato je poleg predsednice Nataše Berk sodelovalo tudi veliko staršev, brez katerih nam ne bi uspelo.
Na 14 stojnicah, podaljšanih z gasilskimi mizami, so vsi razredi od 1. do 9., vključno s podružničnima šolama Krašnja in Blagovica, ponudili obiskovalcem sejma domiselna praznična darila, čestitke, adventne venčke pa tudi za pod zob se je na posameznih stojnicah veliko našlo. Učenci so skupaj z razredniki presenetili s svojo ponudbo, trgovsko žilico in visoko stopnjo podjetnosti. Na sejmu so svoje izdelke ponudili tudi upokojenci, izkupiček pa namenili Šolskemu skladu. Na našo pobudo so starši organizirali in zelo uspešno izvedli bogat srečelov. Mnogo staršev podjetnikov se je na našo prošnjo po dobitkih hitro in pozitivno odzvalo. Skupaj s starši, predstavniki devetih razredov, smo nabrali preko 400 dobitkov, ki so jih mame devetošolcev pod vodstvom Nataše Vidergar pripravile za srečelov.
Pri pripravi sejemskega prostora so nam ponovno pomagali starši pod vodstvom Romana Cerarja. Naš hišnik Marjan Vesel in tajnica Danica Avbelj, sta bila tako kot vedno, pri roki. Posebne zahvale tudi komunalni službi Lukovica ter gasilcem, ki so skrbeli za varnost. Tri ure, zapolnjene z zabavnim programom, na katerem so nastopajoči plesali, peli, igrali na inštrumente, pripovedovali vice in uspešno animirali, so minile prehitro. Sneg je ob praznično razsvetljenih in okrašenih stojnicah pričaral pravljični uvod v najlepši mesec v letu.
Učimo se vse življenje
Delavnice in pogovori o zdravju v Društvu upokojencev Lukovica
Vsako življenjsko obdobje prinaša nove priložnosti in izzive. Obdobje, ko si v pokoju, je čas, ko uživaš v drobnih zadovoljstvih, v stvareh, za katere si si prej kradel čas.
Stana Stopar, predsednica du Lukovica
V Društvu upokojencev Lukovica nam izzivi za razne dejavnosti potrjujejo, da se učimo vse življenje. Tudi zato je lahko starost srečno obdobje! V prijetnih druženjih v delavnicah, ki potekajo vsak zadnji torek v mesecu, smo se naučili marsikaj koristnega. Zdaj znamo plesti, kvačkati, izdelovati knjige, cvetje iz papirja in še marsikaj. Z izdelki smo sodelovali na šolskem sejmu in tako po svojih močeh prispevali v šolski sklad.
Za pogovore o zdravju smo izbrali dve temi: februarja »Poznam svoje telo in ga negujem« in novembra »Bolečina, naša vsakdanja spremljevalka«. Prvega je vodila Irena Markovšek, na drugemu pa smo se pogovarjali z dr. Reziko Oven. Na obeh srečanjih smo v pogovorih o čisto vsakdanjih stvareh o zdravju začutili klic in svarilo obeh strokovnjakinj, kako pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu in naredimo, kot radi rečemo, nekaj zase. Pogosto slišimo, da smo upokojenci pripadniki in pripadnice tretje in četrte življenjske generacije - smo most med včeraj, danes in jutri. Zato je toliko volj pomembno, da iščemo poti in ustvarjamo pogoje za ohranjanje našega zdravja, vitalnosti in aktivnega vključevanja v družbo. Vsem, ki nam pomagate pri uresničevanju našega programa, se iskreno zahvaljujem. Vse člane DU Lukovica pa vabim, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v četrtek, 26. 2. 2009, ob 16. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, in z novimi idejami dopolnijo program za leto 2009.
Izdelki iz delavnic DU Lukovica na Ekološkem sejmu
Praznično leto zaključili z novoletnim koncertom
Godba Lukovica je v letu 2008 praznovala deseto obletnico obstoja, ki jo je poleg osrednjega dvodnevnega praznovanja s koncertom, razvitjem prapora, parado godb, sveto mašo in veselico obeležila še z obiskom Dubrovnika. Praznično leto pa se je zaključilo s tradicionalnim novoletnim koncertom konec decembra, ki so ga lukoviški godbeniki pripravili kar trikrat. Poleg že običajnih prizorišč v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu so tokrat prvič slavnostne melodije odmevale tudi v Blagovici, v telovadnici nove podružnične šole. Leon Andrejka
Prvi del koncerta je bil namenjen skladbama Johanna Straussa Annen Polka in Na lepi modri Donavi. Številni obiskovalci so lahko slišali tudi venček uspešnic skladatelja klasične glasbe Antonia Vivaldija z naslovom Verdiana. V skladbi Pie in the face pa je nato s solom na pikolu navdušila Maruša Urankar, članica lukoviške godbe, ki svoje znanje izpopolnjuje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Kot gosta večera sta nastopila člana dueta Hude mravljice, ki sta s humornimi vložki in glasbenim znanjem poskrbela za smeh v dvorani. V drugem delu koncerta je 40 članski orkester najprej odigral dva venčka svetovno znanih glasbenih skupin The Beatles in Abba. Le kdo ne pozna skladb, kot so Yellow Submarine, Obladi oblada in Yesterday rokovske skupine iz Liverpoola ter
Mamma Mia, Dancing Queen in Fernando švedskega kvarteta, ki je leta 1974 zmagal na izboru za pesem Evrovizije? Božično vzdušje so godbeniki pričarali s Sveto nočjo. Zadnja skladba programa pa je bila poskočna Tiger Rag, ki ji je kot dodatek sledil obvezni Rade-tzky Marsch. Trije uspešno izvedeni koncerti z izredno dobrim obiskom so dokaz, da Godba Lukovica deluje dobro in so zagotovo tudi motivacija za nadaljnje delo. S koncertom v Lukovici 26. decembra sta godba in Občina Lukovica obeležili tudi praznik dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti je obiskovalce nagovoril župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Naša država je stara 18 let in slavnostni govornik je ob tem dejal, da je že dozorela do te mere, da lahko malce razmišlja po svoje. Se zna postaviti na svoje noge, zna sosedom reči tudi ne ter se tako odpraviti v družbo skupnosti narodov, v kateri je enakopravna in enakovredna. Poudaril je tudi uspehe in hiter napredek Slovenije ter ob tem dodal, da je hitrost morda prinesla tudi to, da smo na nekaterih sicer dobro izpogajanih stvareh dosegli manj, kot bi mogoče lahko. Ob tem pa je dodal: „A nič zato, saj smo na dobri poti. Kriza, ki prihaja, je lahko za nas velik problem ali pa tudi izziv, kako nadaljevati, kako se obrniti in poiskati nova pota za nadaljevanje našega razvoja." Praznika dneva samostojnosti in enotnosti se moramo zavedati in se spominjati vznesenih in lepih trenutkov, ko smo se odločili za samostojnost, ga z veseljem praznovati ter prenašati na naslednje rodove.
19. pustni karneval na Viru
V četrtek, 15. januarja 2009, je v Gostišču Kovač Količevo potekal 19. občni zbor Pustne sekcije Striček z Vira. Izvoljeno je bilo novo 14-člansko vodstvo z dvema ministricama, ki je tako kot vsako leto tudi letos pripravilo pester program pustovanja na Viru. Erika Lavrič in Franci Lajovic, PS Striček
PROGRAM PUSTOVANJA 2009
Postavitev Strička, sobota, 7. februar 2009
Zbor ob 10.00 pri gostišču Kovač na Viru, od koder bo krenil sprevod z maskoto Striček, kurenti, mladinsko godbo na pihala Domžale in pustnimi šemami. Vabljeni člani, simpatiz-erji, muzikantje in vsi ljudje dobre volje. Župan občine Domžale bo organizatorjem predal občinski ključ, s katerim bo Vir postal 14-dnevna Pustna dežela. Ob tem se razglasijo tudi pustni zakoni, ki veljajo vse do pepelnice, 25. 2. 2009.
Pustna sobota, 21. februarja 2009, pod velikim šotorom v Športnem parku Vir
od 20.00 ure naprej velika pustna zabava z ansamblom MAMBO KINGS bogate nagrade za najlepše maske
Pustna nedelja, 22. februar 2009, pod velikim šotorom:
ob 10.00 uri Otroški pustni ŽIV ŽAV za naše najmlajše s Čarovnikom Gregom tradicionalni 19. PUSTNI KARNEVAL po Bukovčevi cesti od paprnice Količevo do Športnega parka Vir TOČNO ob 14. uri in 19'' ob 15.30 Velika pustna zabava z ansamblom JAVOR.
Pustni torek, 24. februar 2009:
Pustne žalne slovesnosti in sežig pusta
Vljudno vabljeni! Natančne podatke o dogodkih in prijavnico za skupinsko masko boste našli na spletni strani www.stricek.com. Vabljeni na Vir!
Zadnji izlet v neznano v letu 2008
Sekcija za izletništvo Društva upokojencev Moravče je v letu 2008 organizirala veliko izletov po Sloveniji in tudi izven njenih meja. Udeležba je bila zadovoljiva, ugotavlja organizatorka in vodička Sonja Sever. Jože Novak
Zadnji izlet v neznano je organizirala 20. decembra 2008 z udeležbo 27 članov. Avtobusni prevoz je prevzel šofer Arsič iz Moravč, ki je to službo opravljal vestno in odgovorno preko celega dneva skupnega druženja. Naše prvo srečanje v neznano je bilo zanimivo za vse udeležence. Obisk Ljubljanskega gradu z vzpenjačo ter ogled gradu je bil enkraten in tudi vožnja zadovoljiva. Potem smo obiskali veliko tržnico, nabavili potrebno po izbiri, nekaj pojedli in popili kuhanega vina za ogrevanje. Zadovoljni smo se posedli v avtobus, ki nas je čakal na Kongresnem trgu. Zapeljali smo se na skupno srečanje in zabavo na Domačijo in gostilno Rus v Šentvidu pri Lukovici. Tukaj smo bili dobro sprejeti, kot prvi gosti upokojenci iz Moravč. Pozdravila nas je lastnica gostilne z aperitivom in nam vsem skupaj zaželela dobro počutje. Potem je sledil srečelov, ki ga je organizirala vodička Sonja. Vsak udeleženec je dobil dobitek brezplačno, saj je bilo tako dogovorjeno, da vsak udeleženec prispeva nekaj z dobitkom.
Tudi naša Sonja je pripravila presenečenje za vse člane, praktična darila, kot jih pripravi vsako leto.
V	zadovoljstvo vseh se je zahvalil v imenu vseh Jože Novak, ki je bil deležen burnega aplavza. Sledilo je skupno kosilo, srečanje z družinskimi člani gostilne Rus s sprejemom posebnega darila, kar prikazuje priložena slika.
Ko smo se v večernih urah razhajali, se je marsikomu utrnila misel, da je v materialnem smislu potrebno zelo malo, da se imamo lepo. In sploh ni nujno, da bi dolgo čakali do naslednjega srečanja.
V	polni gostilniški sobi, v kateri smo upokojenci preživljali zaključek leta 2008, smo si zaželeli še več takih srečanj v letu 2009, posebno pa medsebojnih pristnih odnosov in nasmejanih obrazov.
Moravški upokojenci prvič v gostilni RUS v Šentvidu pri Lukovici
»Ker Marjan dela to z občutkom!«
»Potreben komentar?«
Bohemi igrali na Prešernovem trgu
Nekaj informacij o skupini Bohem smo vam v tem glasilu že posredovali. Za tiste, ki o skupini ne veste veliko, naj ponovim, da v njej igra naš soobčan Marjan Kotnik-Mac, s katerim smo pred dobrim letom objavili intervju.
Rok Avbelj, foto: Špela Macuh
Tokrat poročam, da so člani skupine 29. decembra koncertirali na ljubljaskem odru na Prešernovem trgu. Enega od prednovoletnih večerov so si delili z Moniko Pučelj, ki je nastopila pred njimi. Tako kot skupina se je tudi Marjan sijajno odrezal. Na odru so žgali in polagali na dušo poleg »starih« tudi nove komade, ki so ravno tako poželi odobravanje občinstva. Koncert so zaključili malce pred polnočjo po slabih dveh urah igranja in petja. Ljubljanski publiki, med njimi je bilo opaziti tudi nekaj poznanih obrazov z naših koncev, so bili všeč, saj je množica ljudi stala pod odrom navkljub temperaturam krepko pod lediščem. Tako si skupina nabira vedno večji ugled na slovenski glasbeni sceni. Le zakaj si ga ne bi, saj ni malo glasbenih navdušencev, ki skoraj ne izpustijo njihovega koncerta?
Recimo, da je za skupino to lep uspeh, da so nastopili na prestižnem ljubljanskem odru, drugič pa bo Ljubljani v čast, da bodo v goste zvabili skupino, kot je Bohem.
Srečanje starejših faranov na Brdu
V soboto, 20. decembra, so se na zadnjem letošnjem srečanju zbrali starejši farani župnij Brdo in Zlato Polje, da bi se s skupno mašo in še prej pripravo nanjo Bogu zahvalili za prehojeno pot v letu 2008. djd
Tokrat je sv. mašo vodil duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki se je v nagovoru naslonil na drugo berilo 4. adventne nedelje, in sicer na besede: »Bogu slava na veke.« Svoj nagovor je pričel z razmišljanjem enega izmed redovnikov, ki mu samostansko življenje ne nudi tistega, kar si želi, in ob srečanju z mladeničem pripoveduje, kako je kruh pretrd, vino prekislo, samostanska oblačila pregroba, celica premajhna, da o so-bratih ne izgublja besed. Seveda mu mladenič razloži, da se mora opirati in obračati nanj, na Jezusa in težave bodo mnogo manjše. Redovnik se vrne v samostan in tam živi do smrti, njegove tegobe pa g. Ivan spremeni v čas, ki ga preživljajo starejši farani, in sicer v negodovanje tako mlajše kakor starejše generacije. Eni trdijo, kakšni so naši stari starši ali starši, drugi pa, kakšni so naši ta mladi. Tako eni kakor drugi pa bi morali tolažbo poiskati pri Jezusu in če bi se navadili reči »Bogu slava na veke!« in živeti, kakor nas uči ob različnih okoliščinah, bi živeli mirno in srečno. Seveda je na koncu svojega nagovora zaželel blagoslovljene praznike vsem zbranim v župnijski dvorani in njihovim domačim, za njim sta praznike voščila še predstavnik Karitasa in domači župnik Andrej Svete. Vendar je z blagoslovom na koncu svete maše prišel še tisti prijetnejši, bolj domači del druženja: pogovor, obujanje spominov in še bi lahko našteval. Ob prijetni pogostitvi in obdaritvi so minevale ure kakor minute. Čas do novega srečanja pa jim bo krajšala letošnja Družinska pratika, ki so jo dobili v dar na tokratnem srečanju.
rf//
h R
Miran Hrovat s.p. Jarčeva ulica 23 1230 Domžale Delavnica:
Gradišče pri Lukovici 50 GSM: 041/829-417
BALKONSKE OGRAJE
VRTNE OGRAJE VRTNE GARNITURE
Iščem delavca ali študenta za redno ali honorarno delo!
KGZ LJUBLJANA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana
Evropa investira v podeželje Tel.: 01/ 513 07 00, fax:01/ 513 07 41 E-mail:tajnistvo@lj.kgzs.si
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETTTSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
IXiÍKI tllTlll
EK^RP
Projekt S srcem pridelujemo kakovostno sadje in vabilo na delavnico v Tunjice
Projekt poteka v šestih občinah: Kamnik, Moravče, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. To so kraji, kjer ima pridelava sadja za samooskrbo in prodajo na lokalnem trgu tradicijo. Želja po pridelavi zdravega, doma pridelanega sadja, je delno tudi zaradi vedno slabše gospodarske situacije vedno večja. Vedno več ljudi se zaveda pomena zdrave naravne prehrane, ki vključuje pridelke, pridelane v neposredni bližini, ki brez dolgega prevoza in skladiščenja prispejo do potrošnika. Sadje je vir vitaminov, mineralov, aro-matskih spojin, balasta in dru-
gega, kar je za zdrav človeški organizem zelo pomembno. Po statističnih podatkih smo Slovenci po količini sadja, ki ga prebivalec poje na leto, na repu držav EU. Poraba sadja se bo s kakovostnim sadjem, pridelanim doma ali v neposredni bližini, zagotovo povečala. S tem želimo posredno vplivati na zdravstveno stanje prebivalcev. Pripravili: Alenka Caf, vodja projekta, svet. spec. za sadjarstvo, in MaRTA Kos, terenska kmetijska svetovalka, Izpostava Kamnik
Z namenom, da ljudi seznanimo s tehnologijo pridelave sadja na čimbolj enostaven in učinkovit
način, smo v sodelovanju z Lokalno Akcijsko Skupino »Srce Slovenije« pripravili izobraževalni program, ki bo zajemal več aktivnosti. Prvo srečanje je bilo na turistično urejeni kmetiji Blaj konec septembra 2008. Pridelovalcem smo predstavili osnovne zakonitosti rasti in rodnosti sadnih rastlin, seznanili smo jih, s katerimi tehnološkimi ukrepi lahko vplivamo na količino in kakovost pridelanega sadja, kako lahko vplivamo na reden pridelek. Pripravili smo majhno razstavo plodov in praktično prikazali, kako določamo zrelost in optimalen čas za spravilo jabolk glede na namen njihove uporabe.
Drugo srečanje bo na območju občine Kamnik v Tunjicah 19. februarja s pričetkom ob 14. uri na domačiji ''Pr BIRT'', Tunjiška Mlaka 9. Srečanje bo zajemalo praktičen prikaz rezi sadnega drevja na kmetiji in teoretični del v prostorih Gasilskega doma v Tunjicah, kjer bomo govorili o osnovah sadjarjenja in lastnostih trajnih rastlin in rezi sadnega drevja. Preko razgovora bomo pridelovalcem približali enostavne in učinkovite tehnološke ukrepe, s katerimi dosežemo redne in kakovostne pridelke. Del našega izobraževanja bo tudi individualno delo v nasadih. Lastnikom bomo na njihovih drevesih razložili, kako oskrbeti drevesa, da bo njihov pridelek čim boljši, in svetovali o ureditvi sadnih nasadov. V neposrednem razgovoru s pridelovalci bomo poiskali optimalen način pridelave za posamezne pridelovalce.
Partnerji v projektu smo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Sadjarsko društvo Litija, Sadjarsko vrtnarsko društvo Tunjice in turistično urejena kmetija Blaj.
GOSTILNA * PIZZERIA * PIVOVARNA
Lukovica
041 629 523 ali 01 7236 736
Vabljeni na februarske večere v Gostilni Furman
sobota, 14.2. Valentinovvečer
z vini iz vipavske kleti sobota, 21.2. obIS.urižrebanjekuponov vvrednosti 500 EUR. Pustovanje z živo glasbo, torek, 24.2. Pustovanjezživoglasbo. sreda, 25.2. Slanikovapojedinanapepelnično sredo ob 14. uri in degustacijo vipavskih vin 26.2. - 29.2. Dnevi morske kuhinje
Več informacij na www.gostilnafurman.si
Gostilna in pivovarna Furman praznuje 20 let
Kdo je pozna priljubljene gostilne in pivnice Furman v samem centru Lukovice, kamor z veseljem zahajajo gostje od daleč in blizu. Ime gostilne FURMAN izvira iz časov, ko je bilo furmanstvo v deželi Slovenski sestavni del življenja. Furmani so skrbeli za prevoz med mesti in predvsem za prevoz takšnih in drugačnih dobrin prek meje dežele Kranjske po Avstroogrskem imperiju in dalje. Katarina Karlovšek
In tako so se tudi pri nas razvile posebne gostilne, ki jim pravimo furmanske. Furmani niso imeli časa za daljše obroke, pojedli so hitro in odpeljali naprej, včasih pa so tudi prespali.
Jedi, ki so dokaj hitro pripravljene, preproste in ohranjajo značilnosti določenega okolja, so njihov zaščitni znak.
Tradicija gostinstva pri Furmanu sega v sedemnajsto stoletje, vse do 2. svetovne vojne in še nekaj po njej. Gostinsko dejavnost so obnovili leta 1989, družinska tradicija se nadaljuje, in v letošnjem letu s ponosom praznujejo dvajset let delovanja. Odločili so se, da pripravijo vrsto dogodkov in prireditev, katere se bodo odvijale skozi vse leto. Vabijo vas, da se jim pridružite na tradicionalnem pustovanju, ki bo na pustno soboto, 21. februarja in torek, 24. februarja. 25. februarja, na pepelnično sredo, da pripravljajo pravo slanikovo pojedino, po vzoru ljubljanskega hotela Union. Pripravili in razstavili bodo kulinarične mojstrovine iz morskih dobrot, poskrbeli pa bodo tudi za glasbo v živo. Slanikova pojedina izvira iz slovenskega podeželja, po stari šegi pa naj bi k tej pojedini vabile nekatere bolj znane gostilne.
Gostilna Furman prireja odprt šahovski turnir
v petek, 13. februarja 2009 ob 20. uri. Igralo se bo 7 kol po švicarskem sistemu. Najboljši trije dobijo pokale. Prijave: GSM: 040556200 ali na E-mail: viktor.jemec@gmail.com ali pol ure pred pričetkom turnirja. Vabljeni!
Koledar prireditev Občine Lukovica za leto 2009
Januar
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
sobota 31. januar 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Prva liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
Februar		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
februar 2009 Lukovica	Praznovanje slovenskega kulturnega praznika	Občina Lukovica, 01/72-96-300, info@lukovica.si, www.lukovica.si
sobota, 7. februar 2009, ob 19.00 uri Krašnja	Literarni večer s predstavitvijo knjižice Ilka Vašte Med ljudstvom	KUD Fran Maselj Podlimbarski, Vera Beguš 031/359-303
sobota, 14. februar 2009, smučišče Kandrše	Zimski moto tabor, tekmovanje s pležuhi	Moto klub Rokovnjači 041/60 20 36 g. Anže Kočar, info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
sobota, 14. februar 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Elitna liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679-826
nedelja, 15. februar 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Prva liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sreda, 25. februar 2009	Smučarski skoki	Športno društvo Zlato Polje, g. Janez Pogačar
sobota, 28. februar 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Elitna liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
Marec		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
sreda, 11. marec 2009, ob 18.00 uri Krašnja	Večer pred gregorjevim: Spuščanje »gregorčkov« po potoku, pred tem tematski kulturni program	KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359 303 Marija Demšar 031/567 682
sobota, 14. marec 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Prva liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sobota, 21. marec 2009, ob 19.00 uri Krašnja	Večer pesmi in skečev (prireditev ob 8. in 25. marcu)	KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359-303
sobota, 21. marec 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Elitna liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sobota, 28. marec 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Prva liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
April		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
sobota, 18. april 2009, ob 8.00 uri, zbor pred Občino Lukovica	Čistilna akcija ob dnevu zemlje	Ribiško društvo Črni graben, Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
ponedeljek, 27. april 2009 Stari trg, Lukovica	Peregrinov sejem	Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica Vili Golob: 01/7235 594
četrtek, 31. april 2009, razni kraji občine Lukovica	Predprvomajske koračnice	Godba Lukovica Bojan Andrejka: 051/825 500 www.lukovica.si/godba,godba.lukovica@gmail.com
Maj
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
maj 2009 RCU Lukovica	Teniški turnir	ŠD RCU Lukovica Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
petek, 1. maj 2009, Gradiško jezero	prvomajsko srečanje ob gradiškem jezeru	Turistično društvo Preserje pri Lukovici, 051 231 182
sobota, 2. maj 2009, 12.00-17.00 Lovski ribnik (Tončev bajer)	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
nedelja, 3. maj 2009, Blagovica	Turnir v malem nogometu	Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Marko Trdin: marko.trdin@gmail.com
nedelja, 3. maj 2009	Otvoritvena vožnja Odprtje sezone s skupinsko vožnjo po okolici	Moto klub Rokovnjači 041/60 20 36 Anže Kočar info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
sobota, 9. maj 2009, Krašnja	Extempore, Krašnja 2009 (Celodnevno slikanje na določeno temo)	KUD Fran Maselj Podlimbarski, Vera Beguš 031/359 303
sobota, 9. maj 2009, RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2008/2009 Elitna liga	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
nedelja, 10. maj 2009 Zlato Polje	Spomladanski turnir v malem nogometu	Športno društvo Zlato Polje Janez Pogačar
sobota, 16. maj 2009, Krašnja (gasilski dom - start in cilj)	13. Šraufov spominski pohod	Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj: 01/7234 064, strukelj.marjan@gmail.com
sobota, 16. maj 2009, KD Antona Martina Slomška Šentvid pri Lukovici	Koncert MePZ Šentviški zvon ob 20-letnici delovanja z gosti Bratje Smrtnik iz Avstrije	MePZ Šentviški zvon Darko Stupica: 041/673 212
sobota, 23. maj 2009, ob 19.00 uri Krašnja	Odprtje razstave Extempore Krašnja 2009	KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359 303
nedelja, 24. maj 2009, ob 14.00 uri Krašnja	Pohod »Po poti vodne učne poti« (naravne, etnološke, zgodovinske in kulturne znamenitosti )	KUD Fran Maselj Podlimbarski, Vera Beguš: 031/359 303 Marija Demšar: 031/567 682
petek, 29. maj 2009, 16.00-21.00 Lovski ribnik (Tončev bajer)	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
Junij		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
četrtek, 4. junij 2009, Ljubljana, Zavod za transfuzijsko medicino	Krvodajalska akcija	Moto klub Rokovnjači Anže Kočar: 041/60 20 36 info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
junij 2009 Lukovica	Praznovanje dneva samostojnosti	Občina Lukovica: 01/7296 300 info@lukovica.si, www.lukovica.si
junij 2009 RCU Lukovica	Teniški turnir	ŠD RCU Lukovica Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
junij 2009 Blagovica	Gasilska veselica	Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Marko Trdin: marko.trdin@gmail.com
sobota, 13. junij 2009, 7.00-12.00 Zeleni gaj	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
nedelja, 21. junij 2009, Lovski ribnik (Tončev bajer)	Praznik KS Prevoje: prikaz ribolova in možen ribolov za vse vaščane brezplačno - ujemi spusti	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic, 040/215926 rdcrnigraben@mail386.com
sreda, 24. junij 2009	Kresni večer	Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica Vili Golob: 01/72-35-594
četrtek, 25. junij 2009, Stari trg, Lukovica	36. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov	Občina Lukovica: 01/7296 300, info@lukovica.si, www.lukovica.si Lovska družina Lukovica Tomaž Cerar: 041/638 089, lovec.ldl@gmail.com, www.lukovica.si/ldl
Julij		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
julij 2009 Športno igrišče Podružnične šole Krašnja	Tradicionalni odprti turnir v malem nogometu	Športno^ društvo Krašnja Marjan Štrukelj: 01/72 34 064, strukelj.marjan@gmail.com
julij 2009 RCU Lukovica	Teniški turnir	ŠD RCU Lukovica Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sreda, 15. julij 2009	Nočna vožnja Skupinska vožnja v noči	Moto klub Rokovnjači Anže Kočar: 041/60 20 36 info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
nedelja, 19. julij 2009, 7.00-12.00 Kroharjev bajer	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
Avgust		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
avgust 2009 RCU Lukovica	Teniški turnir	ŠD RCU Lukovica Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
nedelja, 9. avgust 2009, 8.00-13.00 Kroharjev bajer	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
nedelja, 16. avgust 2009	Klubski pohod Naskok na Storžič	Moto klub Rokovnjači Anže Kočar: 041/60 20 36 info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
sobota, 29. avgust 2009, 17.00-21.00 Zeleni gaj	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
September		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
september 2009 RCU Lukovica	Teniški turnir	ŠD RCU Lukovica Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
september 2009 RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2009/2010	HK Prevoje, ŠD RCU Lukovica, In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
četrtek, 3. september 2009, ob 19.00 Krašnja	»Kdor poje, slabo ne misli« Predstavitev duetov, tercetov in posameznikov, ki se še niso javno predstavili. Večer je namenjen ohranjanju ljudskih pesmi. Prijave do 27. avgusta.	KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359 303 Magda Kreft: 051/377 417
4.-18. september 2009 Občina Lukovica	Občinski praznik (4. september) Osrednja občinska prireditev združena s prireditvami, ki jih pripravijo društva	Občina Lukovica: 01/7296 300, info@lukovica.si, www.lukovica.si in društva
sobota, 5. september 2009, 14.00-17.00 Krašnja	»Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo« Srečanje skupin ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti z različnih slovenskih pokrajin	KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359303 Magda Kreft: 051/377417
nedelja, 6. september 2009, 7.00-13.00 Lovski ribnik (Tončev bajer)	Tradicionalno ribiško tekmovanje s plovcem (člani nad 18 let) za veliki prehodni pokal občine Lukovica in RD Črni graben	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
sobota, 12. september 2009, Brdo pri Lukovici	90 let organiziranega čebelarjenja na območju občine Lukovica	Čebelarsko društvo Lukovica Barbara Zajc: 041/370 409 Ljubomir Samotorčan: 041/706 683
nedelja, 27. september 2009, 9.00-13.00 Lovski ribnik (Tončev bajer)	Tekmovanje za veliki Članski pokal in veliki Mladinski pokal »Naj ribič Ribiškega društva Črni graben 2009« (člani nad 18 let + mladinci)	Ribiško društvo Črni graben Danilo Kastelic: 040/215 926 rdcrnigraben@mail386.com
Oktober		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
oktober 2009 RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2009/2010	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
nedelja, 4. oktober 2009	Jesenski pohod in kostanjev piknik	Turistično društvo Preserje pri Lukovici 051 231 182
nedelja, 4. oktober 2009, Krašnja	24. tek in 16. pohod za krof	Športno^ društvo Krašnja Marjan Štrukelj, 01/72 34 064, strukelj.marjan@gmail.com
nedelja 04. oktober 2009	Zaključna vožnja Zaključek sezone s skupinsko vožnjo po okolici	Moto klub Rokovnjači Anže Kočar: 041/60 20 36 info@mkrokovnjaci.com, www.mkrokovnjaci.com
nedelja, 4. oktober 2009	Jesenski turnir v malem nogometu	Športno društvo Zlato Polje Janez Pogačar
sobota, 17. oktober 2009, Stari trg, Lukovica	Lukov sejem	Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica Vili Golob: 01/7235 594
November		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
november 2009 RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2009/2010	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sobota, 7. november 2009, ob 18.00 uri Krašnja	Likovna razstava: To je bila moja dolina (izbrane slike z extempor v Krašnji pred gradnjo avtoceste)	kud Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359 303
December		
Datum in kraj	Prireditev	Organizator - informacije
december 2009 RCU Lukovica	In line hokej - Državno prvenstvo 2009/2010	HK Prevoje ŠD RCU Lukovica In line zveza Slovenije Vinko Dragar: 040/384 267 Bernard Urbanija: 041/679 826
sobota, 19. december 2009, ob 19.00 uri Krašnja	Božično-novoletni koncert ljudskih pesmi	kud Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš: 031/359 303
december 2009 Lukovica KD Janka Kersnika	Novoletni koncert Godbe Lukovica in praznovanje dneva samostojnosti	Godba Lukovica Bojan Andrejka: 041/606 572 godba.lukovica@gmail.com http://www.lukovica.si/godba/prva.aspObčina Lukovica, 01/72-96300, info@lukovica.si, www.lukovica.si
OPOMBA: Občinska uprava Občine Lukovica je podatke zbrala in uredila na podlagi prejetih podatkov s strani organizatorjev prireditev. Organizatorji si pridružujejo pravico do morebitnih sprememb navedenih terminov.		
Razvojna zgodba Centra za razvoj Litija v letu 2008
Delovanje na srčni pogon
Center za razvoj Litija postaja vse bolj prepoznavna razvojna inštitucija v regijskem, slovenskem in mednarodnem prostoru. Z blagovno znamko Srce Slovenije, ki jo je začela intenzivno razvijati v letu 2008, povezuje območje občin v t. i. obljubljanskem pasu ter vse do Zasavja in Radeč. Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija
Skupni razvoj občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije
Razvojno partnerstvo središča Slovenije je nadaljevalo s kreiranjem skupnih razvojnih projektov in vključevanjem v mednarodne programe. Skupno vodilo povezovanja občin med Kamnikom in Litijo je postala blagovna znamka Srce Slovenije kot sinonim za srčnost ljudi, kakovost bivanja in raznolikost ponudbe na območju od Velike planine do Radeč in od Trojan do ivančne Gorice z vsebinami, ki presegajo zgolj turistično blagovno znamko. Srce Slovenije smo promovirali z rednim ažuriranjem vsebin na spletni strani www.srce-slovenije.si, s tematskimi oddajami na regionalni televiziji ATV in z objavami v lokalnih glasilih. Vzpodbujali smo prijavo občinskih projektov na ukrep za razvoj regij ter se uspešno vključevali v mednarodne mreže. V septembru smo v Litiji gostili dogodka na državni ravni: konferenco Tehnološke agencije Slovenije na temo visokih tehnologij ter prireditev Evropa pri nas doma, ki je predstavljala
nadaljevanje bruseljskih »Open days«.
Uspešno prvo leto Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije
Lani novembra ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije, ki zajema občine Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Kamnik, je v prvem letu delovanja dosegla odmevne rezultate, ki jih je širši javnosti predstavila na srečanju 4. decembra 2008 na Brdu pri Lukovici. Ne glede na to, da je bila s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uradno potrjena kot delujoča LAS šele konec julija 2008, je že izvedla javni poziv za izbor projektov za leti 2008 in 2009, ki je zbudil veliko interesa med prebivalci na območju LAS. Za sofinanciranje je bilo potrjenih skupaj 29 projektov v skupni vrednosti 330.000 EUR, precej projektov pa se tudi že uspešno izvaja. Kot uspeh štejemo tudi dejstvo, da smo zagotovili lastna sredstva za izvajanje potrjenih projektov s strani občin v višini 1
evro letno na prebivalca občine, kar pomeni, da so občine LAS prepoznale kot učinkovito in koristno za razvoj njihovega podeželja. LAS se je v tem času prav tako odmevno predstavljala na številnih lokalnih in nacionalnih prireditvah ter gostila številne skupine iz Slovenije in tujine, tako da postaja vse bolj prepoznana kot primer dobre prakse. Prihodnje leto pričakujemo še več kakovostnih projektov in še bolj tekoče delovanje LAS ter okrepitev mreženja na slovenski in EU ravni. Z zadovoljnim pogledom v preteklo leto stopamo s pogumnimi koraki naprej po začrtani poti Srca Slovenije. V želji, da se nam na tej poti pridružite tudi vi
Trkamo na vrata dediščine
Pri povezovanju občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije je že v letu 2007 vodilno vlogo odigrala Občina Dol pri Ljubljani, ki je prevzela vodenje projekta Trkamo na vrata dediščine. Projekt je namreč v imenu partnerskih občin (med njimi je tudi občina Lukovica) prijavila na razpis za razvoj regij in dobila tudi odobrenega. Z naslova celotnega projekta je prišlo na območje 370.000 EUR evropskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v podporo razvoju regije.
Trkamo na vrata dediščine dobiva kot tematska mreža točk dediščine prav po zaslugi tega projekta povsem nove razsežnosti, saj je z umestitvijo pod blagovno znamko Srce Slovenije dobila večji in bolj trajni pomen. Pri projektu sode-
luje tudi Center za razvoj Litija, ki poskuša preko najrazličnejših aktivnosti lansirati blagovno znamko v javnost. Izmed najbolj odmevnih dogodkov lahko izpostavimo medijski dogodek v Tunjicah v juniju 2008 ter odprtje razstave Mozaik Srca Slovenije na Bogenšperku v avgustu 2008. Omenjena razstava z detajli vrat točk dediščine je bila v decembru na ogled tudi v občini Lukovica - v čebelarskem in kulturnem domu. Poleg delavnic in dela z ljudmi oz. upravljavci točk dediščine smo za vsako od vključenih točk pripravili tudi promocijske letake, jih povezali v programe ter predstavili v brošuri Namigi za doživeta potepanja v Srcu Slovenije. Izdelani sta tudi celostna grafična podoba blagovne znamke, komunikacijski načrt in načrt trženja. Na področju ohranjanja dediščine smo lastnike objektov celo leto informirali tudi o aktualnih razpisih ter izvedli preko 20 svetovanj.
Namige za
doz i veta rotepanja ro Srcu Slovenije
Novička iz Čebelarne
APISNARAVA - iz zakladnice narave-čebeljega panja
Sestava: med 219 g, cvetni prah 2 5g, matični mleček 4 g, propolis 2 g
LASTNOSTI MEDU: Tudi sodobna znanost je ugotovila in potrdila, tako kot že stari narodi, da je med neprecenljiv v prehrani ljudi. Posebno visoko veljavo pa imajo danes preparati na osnovi medu in drugih čebeljih pridelkov.
MATIČNI MLEČEK je naravno biološko spodbudilo, ki zaradi fizioloških aktivnih snovi izboljšuje človekovo splošno zdravstveno stanje. Vsebuje vse človeku potrebne vitamine: A1, B1,B2, B6, D, E, K itd.
CVETNI PRAH vsebuje poleg številnih beljakovin še naslednje hranljive snovi: proste aminokisline, maščobe, sladkor, rudninske snovi, vitamin A, encime ...
PROPOLIS čebele uporabljajo v panjih predvsem kot premaz vseh delov panja in s tem satovja, saj tako obvarujejo svoje domovanje pred vdorom mikroorganizmov, ki povzročajo razpadanje in kvarjenje čebelje združbe. Propolis v panju torej deluje antibakterijsko in antivirusno.
APISNARAVA je torej živilo, sestavljeno iz vseh štirih komponent, ki jih v svojem panju proizvajajo čebele. Z mešanjem v pravilnih razmerjih dobimo zelo kakovostno mešanico, bogato z vitamini in snovmi, ki jih naš organizem nujno potrebuje pri premagovanju vsakodnevnih naporov. Priporoča se predvsem starejšim ljudem, ker ureja in izboljšuje odpornost organizma, kakor tudi mlajšim, ki so izpostavljeni daljšemu fizičnemu naporu. Apisnarava tudi lajša znamenja staranja in deluje pozitivno v smeri večje koncentracije človekove »biti«.
Januar - mesec verskega tiska
Že nekaj let zapored je prvi mesec v letu posvečen verskemu tisku, saj v tem mesecu obnavljamo naročnine za posamezne časopise in revije z bogato versko vsebino. Branje samo kaže na našo usmeritev, naš slog življenja in še mnogo drugih podrobnosti; z njim dobivamo tudi izobrazbo in omiko, če beremo tisto, kar nam daje vse to. DJD
Si predstavljate, da bi časopisov ali revij sploh ne brali? Ne samo da bi ne spoznavali lepot in zgodovine ter nešteto drugih zanimivih stvari! Še huje je to, da bi zaprli možnost ustvarjalcem, da nam vse to pokažejo. Kajti če ne prodajnih policah ostanejo Družina, Mavrica, Ognjišče, Prijatelj, Misijonska obzorja in še bi lahko našteval, potem se o dogodkih, čeprav tistih, za katere mnogi ne bi radi nikoli slišali, tudi nič ne izve. Prav je, da sem ter tja preberemo tudi kakšno novičko o tem, kaj je na drugi strani, strani, ki so jo tako cenili naši stari starši in starši. Naj ob mesecu verskega tiska predstavim še knjigo, ki sem jo dobil v prazničnih dneh in jo je napisal odgovorni urednik Družine Franci Petrič. Slovenske božje poti je knjiga, ki bralca posrka vase, čeprav moram priznati, da debelih knjig velikega formata nikoli nisem oboževal. V njej pa tokrat poleg razlage namena romanja najdemo opise tudi 205 božjih poti v Sloveniji, obogatenih z odličnimi fotografijami. Četudi nam je vera postranska stvar, je knjiga zanimiva za branje in odličen predlog tudi za nedeljski izlet.
Lovska družina Lukovica
OBVESTILO
Oškodovance kmetijskih zemljišč obveščamo, da lahko škodo od divjadi na kmetijskih zemljiščih in gozdnih površinah v našem lovišču uveljavljajo v pisni obliki na naslove:
VLADO KVEDER, Mala ulica 3, 1225 Lukovica ali
ANTON RESNIK, Mali Jelnik 7, 1223 Blagovica
UO LD Lukovica
Dedki in babice na obisku
V mesecu decembru se je v Vrtcu Medo dogajalo marsikaj. Med vsemi dejavnostmi smo se posebej veselili dneva, ko so nas obiskali dedki in babice.
Ksenija Capuder, Foto: Klavdija Kren
Sprva smo jim pripravili kratek program, kjer so se predstavili otroci, od najmlajših do najstarejših. S svojim nastopom smo razveselili dedke in babice, ki so nas vedno znova nagradili z velikim aplavzom. Po končanem nastopu so se nam pridružile še ljudske pevke iz Domžal in nas vse skupaj razveseljevale s petjem. Moram priznati, da je bilo druženje s pevkami prav prijetno pa tudi zelo zabavno. Nato smo dedke in babice povabili v igralnice, kjer so skupaj s svojimi vnučki in vnukinjami izdelovali lutke na kuhalnicah. Vsem je šlo izdelovanje dobro od rok in skupaj smo se veselili ob nastajanju prelepih unikatnih lutk.
Druženje se je zatem nadaljevalo v telovadnici ob kavici in prijetnem klepetu. Čas je kar prehitro minil in že smo se morali posloviti! Veseli smo bili, da ste si vzeli čas in nas obiskali. Upamo, da nas boste tudi v prihodnje razveseljevali in nas tudi čim večkrat obiskali! Ob letu nasvidenje!
Metuljčkove jaslice
Z novim šolskim letom smo v skupini Metuljčki (3-4 let) pričeli s projektom Stari običaji. V začetku decembra smo spoznali običaj miklavževanja.
Sledil je adventni čas. V tem času smo prižigali svečke na adventnem venčku in ugotavljali, koliko neprižganih svečk nas še loči do božiča. V začetku adventa smo v gozdu nabrali mah in drug material, ki smo ga potrebovali. Sledilo pa je oblikovanje figur iz gline. Nastale so izvirne in neponovljive figure.
Jaslice smo pričeli postavljati zadnji teden v adventu. Otroci so na mizo pripravili mah in nanj položili ovce in pastirje. Na steno smo razgrnili temno blago, ki nam je služilo za nebo, in nanj prilepili zvezde. Zadnji dan pa smo iz lubja naredili hlev, v katerega smo postavili vola, osla, Jožefa, Marijo, jasli in Jezusa. Nad hlev pa smo nalepili zvezdo repatico. Prižgali smo še "zvezde" in občudovali naše jaslice. Povabili smo otroke iz ostalih skupin, da so si ogledali naše jaslice. Za praznik svetih treh kraljev pa so si otroci čisto sami izrezali in pobarvali krone. Tako so si še bolj približali praznik.
Skupina Metuljčki iz vrtca Medo s Prevoj pri Šentvidu
TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
-	honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve
-	stimulativno plačilo
Os,
Delo bo potekalo na terenu (Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče) in v pisarni.
Prošnje pošljite najkasneje do 6.2.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, ali na info@ir-image.si.
Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si. ^^	" glaševalska agencija
Z baklami okrog jezera
Zdaj je pa res že tradicionalen, pohod namreč! V torek, 16. 12. 2008, smo se planinci z Brda drugič odpravili na zimski pohod okrog Gradiškega jezera.
Povabili smo očke, mamice, dedke, babice, skratka vse, ki so si želeli doživeti nočni pohod z baklami in iskanje skritega zaklada. Tokrat so se nam pridružili tudi planinci iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Obljubili smo si, da se prihodnje leto spet srečamo.
Od prijateljice smo odšli ob petih, zato smo zamudili začetek pohoda. Skupino smo hitro ujeli.
Na pohodu mi je bilo všeč, da smo iskali skriti zaklad, da smo hodili z baklami in to, da smo se družili s prijatelji.
Mlajši so se mogoče bali, ker je bilo temno. Jaz se nisem.
Motil me je le dež na koncu pohoda.
Katarina Ocepek, 6.a
Ko sem prišla na parkirišče, ni bilo še nobene moje prijateljice.
Z baklami smo se odpravili okoli Gradiškega jezera. Ko smo že nekaj časa hodili, smo se srečale.
Razdelili smo se v skupine. V vsaki je bilo po 5 otrok. Jaz sem bila v prvi skupini. Počakali smo na označenem mestu.
Ko je lučka trikrat posvetila, smo odšli naprej. Iskali smo skriti zaklad, ki nam ga je pustil škrat. Na koncu je začelo deževati. Bilo mi je zelo všeč. Tudi drugo leto pridem.
Janja Dolinar, 6. b
Le kaj so nam pustili škratki?
Drugo leto spet pridemo.
Čebelarji ponovno v vrtcu
ČEPRAV SAMO ENO KRATKO DOPOLDNE
Po lanskoletni uspeli akciji Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarskega društva, »MEDENI ZAJTRK« v vrtcih in šolah po vsej Sloveniji, smo tudi letos ta veseli dan ponovili.
čebelarsko društvo Lukovica, Ljubomir Samotorčan, Foto : Barbara Zajc, Marko Borko
V petek, 21. novembra dopoldne smo čebelarji Čebelarskega društva Lukovica, obloženi z raznovrstnim medom in nekaj čebelarske
opreme ter oprave, obiskali oba naša vrtca. Najprej manjšega v Krašnji, za njim pa še Vrtec Medo na Prevojah.
Akcija je tega dne potekala po celotni državi, po vseh vrtcih in tudi nekaj šolah. V večini občin so se obiska otrok, skupaj s čebelarji, udeležili župani, tudi lukoviški je bil med nami, kar v dveh vlogah, kot čebelar in kot župan. Malčki so nas veseli in razigrani z otroško radovednostjo sprejeli. Čeprav so nekateri še od lanskega obiska vedeli, zakaj smo prišli na obisk, je pogovor o čebelarjenju, čebelah in njihovih pridelkih hitro stekel. Pokazali so
Mmmm.....kako je sladek
Ko bom velik bom tudi jaz čebelar
kar primerno znanje o življenju čebel in delu z njimi, kar nekaj jih je tudi povedalo, da imajo čebele doma, pri sosedih ali pa je čebelar kdo od sorodnikov.
Čas je neusmiljeno tekel in že so namakali žličke v med in okušali sladki nektar. Po veselih in zadovoljnih obrazih sodeč je degustacija popolnoma uspela. Poslovili smo se kot stari znanci in prijatelji ter si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Zahvaljujemo se vzgojiteljicam in vodji vrtca za pomoč in organizacijo predstavitve, seveda pa hvala tudi našim čebelarjem, kateri so darovali med.
Peka piškotov
Šola še zdaleč ne predstavlja zgolj učenja iz knjig in reševanje delovnih zvezkov, ampak vnašamo v naš učni program zelo različne stvari, s katerimi lahko dopolnimo in popestrimo učni načrt. Tokrat smo si dan popestrili s peko piškotov.
Sergeja Kosec
Ko je zazvonil šolski zvonec, smo si nadeli predpasnike. Najprej smo morali najti ustrezne recepte in zato smo pokukali v kuharske knjige in si jih poiskali tudi na spletu, kot to počno moderne gospodinje. Ko smo izbrali piškote, ki so nam že zadišali iz knjig, smo zavihali rokave in se lotili dela. Najprej smo zamesili testo, ga gnetili in gnetili ter ga dali počivat, medtem pa pripravili vse potrebno za nadaljnje delo. Komaj smo čakali, da se je testo dovolj spočilo, da smo ga začeli oblikovati. Razdelili smo se v skupine in oblikovali maslene piškote z modelčki, drugi so izdelovali kifeljčke in najbolj spretni so se lotili zvijanja prestic. Prvi pladenj je bil kaj hitro poln, zato smo ga nesli v kuhinjo, od koder je kmalu zadišalo po slastnih piškotih. Zvrstilo se je kar nekaj pladnjev in vsi skupaj smo komaj čakali, da piškotke tudi preizkusimo. Ni samo dišalo, tudi dobri so bili - nekateri so se kar topili v ustih, spet drugi pa so bili zelo hrustljavi - za vsak okus se je našlo nekaj. To se bodo strinjali verjetno tudi vsi tisti, ki so jih nato kupili na sejmu in tako prispevali kakšen evro za naš šolski sklad.
Ogled predstave Mali bober in odmev
V predpraznično sredo, 17. decembra, so si otroci 2. in 3. razredov OŠ Janka Kersnika Brdo v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledali predstavo Mali bober in odmev. Tina Uštar
Zgodba pripoveduje o živalskih mladičih, ki se šele srečujejo s težavami zgodnjega otroštva. V njej se lahko prepozna vsak otrok. Osamljeni mali bober sliši odmev svojega glasu in misli, da se mu z druge strani jezera oglaša prijatelj ... Brž si naredi splav in se z njim poda prek prostrane vodne gladine. Med potjo se mu pridružijo racman, vidra in želva. Na cilju mali bober razočaran ugotovi, da je bila pot zaman. A stari, modri bober mu pojasni, da vse skupaj ni čisto tako. Med popotniki je namreč vzklilo prijateljstvo in prav to je tisto, kar so vsi iskali in si tako močno želeli! Otroci so v predstavi zelo uživali.


Cicibančki v KD Lukovica
Decembra so se prireditve kar vrstile in tako so si tudi otroci, ki obiskujejo Cicibanove urice na PŠ Blagovica in v Vrtcu Medo, ogledali Trnuljčico
v KD Lukovica, ki so nam jo zaigrali učenci Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani. Predstavo nam je podarilo Društvo prijateljev mladine, ki je otroke tudi obdarilo. Za prijazno gesto in sodelovanje se vsem lepo zahvaljujemo.
Sergeja Kosec
Prevojski hokej bo vedno živ, saj letos praznuje že 40-letnico
Hokejski klub Prevoje, HKP, od svoje ustanovitve letošnjo zimo praznuje že 40-obletnico obstoja. Sam sem rojstvo kluba doživel in sem zelo ponosen, da sem lahko sodeloval kot mladinec. V prostorih KS Prevoje smo vsi tako mladi in starejši navijali volno za prve drese HKP, ki jih je nato na stroj spletla žena prvega predsednika HKP Silva Andrejka iz Šentvida. Danilo Kastelic
Na zamrznjenem (Španovem bajerju - ljudsko) na Prevojah letos drsamo in igramo hokej že od 5. januarja dalje. Tako mladi kot starejši si vedno, ko zamrznejo bajerji na Prevojah, obujemo drsalke in izkoristimo
Na dveh očiščenih igriščih se igra hokej, na tretjem pa se drsajo
Hokejisti v akciji
vsak dan za drsanje ali igranje hokeja. Letos je led še posebno trd in dober za igranje hokeja. Stari mački v hokeju se še ne damo in to
dokazujemo kljub letom z dobro igro. Tako kot je bilo včasih, je tudi danes: ko se na Prevojah rodi otrok, ima že drsalke na nogah. Veliko je tudi začetnikov in to navdušuje kljub buškam, ki jih dobijo ob padcih. V nedeljo popoldan, 11. januarja, se je na ledno ploskev na Prevojah podalo že preko 100 drsalcev in hokejistov.
Tudi letos se množično udeležujejo drsanja, vendar imamo problem, saj ponoči vedno ne sveti luna. Dobro bi bilo, da bi ob takšnih dogodkih lahko dobili razsvetljavo. Ko prideš iz službe ali šole, je samo še ura časa in že se stemni. Verjamem, da bi se tudi to dalo rešiti z malo volje že do prihodnjega leta.
Novoletni nastop ritmičnih gimnastičark OŠ Janka Kersnika Brdo
Ob obilici prireditev, ki nas vabijo na oglede v teh decembrskih prazničnih dneh, je mimo nas šel nastop deklet, ki trenirajo ritmično gimnastiko na OŠ Janko Kersnik Brdo.
djd
Koliko vaj in vloženega časa je bilo potrebno, vedo le njihovi starši in one same. Z obiskom njihovega nastopa bi njihovemu delu dali priznanje, vendar je žal vedno tako, da marljivi in delovni ostanejo malce pozabljeni. Seveda se stvari popolnoma obrnejo, ko mlade tekmovalke prinesejo eno ali več priznanj in pokalov. Tokrat smo si v četrtek, 18. decembra, v telovadnici osnovne šole ogledali zanimive nastope vseh skupin mladih ritmičark. Tako so nam svojo vajo s kolebnico pokazale začetnice, ki so prestopile prag ritmične gimnastike šele letos in s pridno vajo že tokrat prikazale nekaj zanimivih točk. Dekleta vadijo in nastopajo pod okriljem Športnega kluba Bleščica in v prvem letu jim ljubezen do ritmične gimnastike podaja Ana Meden, ki je svojo pot začela ravno tako na Brdu in v istem društvu. Brez rekvizitov so nam svojo vajo prikazala dekleta, ki vadijo eno uro več na teden in so svoj nastop na parketu telovadnice za nestrokovnjake izpeljale popolnoma brezhibno. Kako je to vajo videla in ocenila Petra Kamenšek, ki vodi tekmovalno skupino, je pa drugo. Skupina, ki skupaj trenira že več let, nas je navdušila s tekmovalnimi vajami, s katerimi bodo tudi v prihodnje poskušale osvojiti tako občinstvo kot sodnike. Priznati moram, da so nas, ki smo se tokrat zbrali v telovadnici, navdušile. Za popestritev in primerjavo so v goste povabile gostje iz Športnega kluba Sokol Bežigrad, ki so se predstavile s skupinsko vajo z žogo, s katero na tekmovanjih nastopajo v članski konkurenci. Pester je bil tudi zaključek nastopa,
saj so nam prikazale atraktivno, zelo razgibano vajo brez rekvizitov in z začetnicami še osnove baleta. Za vztrajnost pri vajah in uspešen nastop so poleg aplavza dobile še priznanja in skromna darilca. Sicer je bilo opaziti, da vse delajo z lahkoto, da veje v društvu skupinski duh in verjetno se rade družijo ne samo na parketu, ampak tudi drugače. V letu 2009 jim želim čim manj poškodb in čim več uspehov na tekmovanjih in ne nazadnje tudi večje število gledalcev pri naslednjem skupnem nastopu v Lukovici.
Občni zbor ŠD Zlato Polje
Izteklo se je leto 2008, z njim pa tudi dogajanja, ki so mnogim prinesla rekreativna ali nepozabna športna doživetja. V športnem društvu Zlato Polje smo jih strnili na občnem zboru pred božičnimi prazniki. Tone Habjan
V uvodnih besedah je predsednik društva Janez Pogačar pozdravil prisotne, predlagal dnevni red te besedo prepustil delovnemu predsedniku Marku Vrankarju. Ta se je zahvalil za zaupanje in pričel z vodenjem občnega zbora.
Prisluhnili smo poročilu predsednika, ki je poudaril delo in aktivnost upravnega odbora, ki se je sestal kar na dvanajstih sejah. Pohvalil
pa je tudi delovanje celotnega društva. Blagajnik je povedal, da smo kljub majhnim sredstvom pozitivno poslovali, tako da stopamo v novo leto z nekaj rezerve. Prisluhnili smo tudi poročilu tajnika, v katerem so bile nanizane tudi športne aktivnosti preteklega leta. Pohvalne besede so bile namenjene šahistom, pohodnikom, udeležencem družabnih iger in še bi lahko naštevali.
Seveda pa je bil največji poudarek na nogometu, saj smo poleg številnih srečanj organizirali tri turnirje, nekaj smo se jih udeležili tudi v gosteh, tako da smo ob koncu leta zaključili s kar 41 odigranimi tekmami. Ker nam zima ni bila naklonjena, žal nismo imeli smučarskih skokov. Je pa upravni odbor na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se podeli zasluženim članom 15 pohval in 7 posebnih plaket, ki jih je podelil predsednik društva in vsem tudi čestital.
Ob koncu je navzočim zaželel delavno in
razigrano novo leto, polno sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Dobitniki posebnih plaket za delo, športno aktivnost, vodenje pohodov ter dvig kakovosti nogometa v društvu: Damjan Močnik, Roman Hribar, Franci Cevec, Jože Pavlič, Tone Bernot, Rok Gradišek in Rok Hribar.
Vsem čestitamo!
Druženje po končanem občnem zboru (arhivski posnetek)
Mali nogomet -odigranih 6 kol
Malonogmetna Zimska liga Avtomehanika Kveder se nadaljuje. S tem pa po treh tednih prazničnega premora tudi lov na čim več točk.
Rok Avbelj
V zadnji številki Rokovnjača sem postregel z nekaj statistike prvega dela tekmovanja, čeprav ni bilo še popolnoma jasno, kdo se je uvrstil v prvo in kdo v drugo ligo. Zato naj
tokrat zapišem še ostalo polovico razvrščenih ekip.
V prvi ligi poleg pred mesecem naštetih nastopajo še Bar Pri Vodnjaku, Beja Team, Carnium Team, California, ŠD Tuhinj in TD Gradišče, v drugi ligi pa Blagovica, FC 2005, Henčki, Krašnja, Šiškarji in X-Team. V obeh skupinah predtekmovanja do večjih presenečenj ni prišlo, morda so največji skok naprej v primerjavi s prejšnjimi leti naredili nogometaši ekipe TD Gradišče, ki so se uvrstili elitno ligo.
Iz uvodnih tekem nadaljevanja med drugim velja omeniti klasičen derbi zadnjih let, ki se je končal z visoko zmago BS Tehnika nad trojansko ekipo Cosmos Antimon z rezultatom
BS Tehnik je uspešno branil rezultatsko prednost
4 : 0. To je že bila ena od odločilnih tekem za osvojitev prvega mesta. Prav nič drugače ne bo v prihodnje, ko bo prav vsaka tekma zelo pomembna za osvojitev želenega končnega mesta. Tudi v drugi ligi ne bo drugače.
Igranje šaha po internetu
Vedno nimamo na razpolago soigralca. Lahko pa si ga poiščemo na svetovnem spletu. Sicer ga ne vidimo in na osnovi vtisa ne moremo določati njegove kvalitete igranja, ga pa lahko občutimo, če nam greni naše razpoloženje s kakimi vrhunskimi potezami. Tudi tega se lahko rešimo in izberemo nižji igralni nivo, vse do začetniškega, potem pa moramo tudi kakega neznanega šahista iz oddaljene dežele premagati.
VlKTOR JeMEC
Vse to nam omogoča sodobna tehnologija. Spletnih šahovskih strani je ogromno, npr.: Playchess.com, Schach.de, Internet Chess Club (ICC), Free Internet Chess Server (FICS). Sam igram največkrat na Playchess.com, kjer najprej inštaliram program z interneta ali vzamem šahovski program Fritz 7 (zastonj ga lahko dobi vsak učenec osnovne šole) in izberem možnost gosta, ter nato izberem sobo z boljšimi šahisti ali s slabšimi. Izberem nasprotnika, ki je že prijavljen ali sam ponudim igranje partije z določenim izbranim časom.
V nobenem primeru ne bomo uporabljali pomoči računalnika, kar se na uradnih spletnih turnirjih preverja.
Najbolj dorečena pravila fairplaya pri igranju v spletu ima ICC. Poglejmo si ta osnovna pravila:
1.	Pri igri v ICC-ju ne bom uporabljal šahovskih programov s podatkovnimi zbirkami, programov za analizo in podatkovnih zbirk za končnice.
2.	Do drugih šahistov se bom obnašal spodobno in jim ne bom pošiljal žaljivih sporočil.
3.	ICC-ja ne bom uporabljal za komercialne namene.
4.	Svojega uporabniškega imena in gesla ne bom delil z nikomer.
Kazen, ki lahko doleti kršitelja, je ta, da mu vzamejo uporabniško ime kar brez povračila članarine.
ICC ima tudi seznam neetičnih ravnanj, ki sicer niso kazniva, niso pa ravno v čast osebi, ki to počne. Takšna dejanja so:
1.	Ko si izgubljen in čakaš, da ti pade zastavica.
2.	Govorjenje z nasprotnikom med partijo (razen če sta tako dogovorjena).
3.	Neprestano ponujanje remija ali prekinitve partije v izgubljeni poziciji.
4.	Prekinitev partije po prvi potezi ali prekinitev povezave pred peto potezo.
Vsi spletni šahovski klubi imajo posebne strani za računalnike. Kdor misli uporabljati računalnik pri igri, naj se prijavi v sobo z računalniki. Ko pa igra s šahisti, naj bo pošten in naj ne uporablja računalnika. Kot v trenutni svetovni situaciji, se tudi na spletu ljudje obnašajo na način, ki ga zagotovo
Spletna stran Playchess.com
ne bi uporabljali javno - kot da so pod krinko. Posledica ugotovitve, da številni goljufajo pri igranju šaha v spletu je tudi ta, da je priljubljenost igranja šaha v živo, se pravi v pravih šahovskih klubih, spet narasla. Računalniki igrajo brez domišljije in brez napak! Toda ko igram v spletu, bi rad igral s človekom, z nasprotnikom, ki ne igra brez napak.
Zakaj je prišlo do pojava spleta? Zaradi možnosti hitrega komuniciranja, izmenjave idej, zmanjšanja razdalj med ljudmi. A človek ne bi bil človek, če mu stvar ne bi ušla iz rok. Težko je reči koliko. Mnogi ocenjujejo, da goljufanja pri igranju šaha v spletu ni veliko. Ne glede na to, kako dobro igramo, vedno je nekje nekdo, ki je boljši od nas. Pri šahu je vedno prisoten tudi poraz, čeprav je zmaga veliko slajša.
Mojca Kucler Dolinar, foto Denis Zupan
NSi
nova siovenifa
Ob pripravah na kongres Ženske zveze NSi, ki bo konec januarja, smo izkoristili priložnost in zastavili nekaj vprašanj predsednici sveta stranke Mojci Kucler Dolinar.
NSi Lukovica
Kako mora po vašem mnenju delovati Nova Slovenija, da bo dosegla ponoven političen vzpon?
Gotovo nismo pred enostavno nalogo, zato je naša prva skrb, da ohranimo optimizem in delavnost! V nadaljevanju izziv zahteva predvsem dvoje: prepričati Slovence, da smo vredni zaupanja, da sta bila vloga in delo naše stranke za slovenski politični prostor izrednega pomena in da velja to tudi v bodoče. Na preprost način moramo pokazati, čemu naše zavzemanje za odgovoren pristop posameznika do skupnosti in do samega sebe; za nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje; za pravične socialne korektive in podobno.
Kakšna je pri tem vloga sveta stranke in vas kot njegove predsednice?
Svet je najvišji organ med dvema kongresoma. Vlogo sveta in tudi svojo vlogo vidim predvsem v tem, da preko pobud članov, predstavnikov občinskih in regijskih odborov in zvez najdemo novo moč za okrepitev Nove Slovenije. Svet naj bo mesto, kjer bomo odkrito razpravljali o bistvenih vprašanjih, ki zadevajo vlogo Slovenije. Odgovore pa bomo iskali znotraj našega programa. Sestajali se bomo na dobra dva meseca. Kot kaže iz prvih ravnanj nove vlade, nam tem ne bo zmanjkalo ... Glede tega, kaj bo uspelo priti med ljudi, pa bomo tudi v prihodnje predvsem odvisni od medijev. Upam vsaj na minimalno korektnost.
Kako pa naj bi v tem smislu delovali občinski odbori?
Povečini je za naše odbore značilna kar velika aktivnost, ne le pred volitvami, ampak skozi ves čas. Pomembno je spremljanje na lokalnem nivoju, dajanje pobud v okviru občinskih svetov. Mnogokrat so naši člani vključeni tudi v različne druge oblike delovanja civilne družbe: društva, gibanja, skupine ^ Vse to kaže, da nam kot posameznikom ni vseeno, kaj bo z nami kot narodom. Žalostne pa so posamezne zgodbe, ki jih poslušam v teh dneh, ko naše ljudi po volitvah skušajo osramotiti z najrazličnejšimi lažmi in podtikanji: v službi, v domačem okolju ^ Zato se ni enostavno izpostaviti. Še posebej zato, ker je v naši družbi še ogromno pristranskosti. Naj ponazorim s primerom: nek dolenjski umetnik je odkritosrčno priznal, da je član stranke Zares; če bi delal pod znamko Nove Slovenije, bi bil v veliko večji nevarnosti, da bi mu skušali oporekati strokovnost.
Vendar naša odgovornost za narod ostaja in po svojih izkušnjah tako pri delu v našem odboru ali pa kot bivša poslanka in ministrica vidim v občinskih odborih neprecenljivo vrednost. Pomembno gibalo so tudi zveze. Ženska zveza bo imela svoj kongres v vaših krajih. Prepričana sem, da bomo dobile tudi me nov zagon.

Desus Lukovica ni uspel izpeljati še dodatnih tečajev osnov uporabe računalnika za starejše, kar ima še vedno v programu, zato pa vam je z medmrežja vzel tole pesmico, ki jo je vredno vsakomur večkrat natančno prebrati. Vsi bomo enkrat, želimo si biti, na tem! Katarina Cerar
Čemerna starka
Ko je neka stara ženica umrla na oddelku za zdravljenje starostnih bolezni v majhni bolnišnici blizu kraja Dundee na Škotskem, so bili vsi prepričani, da za seboj ni pustila nič vrednega. Ko so medicinske sestre kasneje pregledovale njeno borno zapuščino, so našle to pesem. Kakovost in vsebina sta osebje tako prevzeli, da so kopije obšle vse sestre v bolnišnici.
Ena od njih je kopijo pesmi odnesla s seboj na Irsko. Edina dediščina, ki jo je ta stara gospa zapustila potomcem, je bila objavljena v božični izdaji novic severnoirskega združenja za mentalno zdravje (News Magazine of the North Ireland Association for Mental Health). Ta preprosta, a zgovorna pesem, se je pojavila tudi v obliki diapozitivov. Tako je ta drobna, stara ženica s Škotske brez vsakega fizičnega imetja, ki bi ga zapustila temu svetu, zdaj avtorica »anonimne« pesmi, ki kroži po spletu:
Kaj vidite, sestre? Kaj vidite? Kaj si mislite, ko me pogledate?
Čemerna starka, ne preveč pametna, negotovih navad, z očmi, zasanjanimi v daljavo.
Starka, ki izpljuva hrano
in ne odgovarja, ko ji glasno prigovarjate: 'Dajte no, potrudite se malo!'
Starka, za katero mislite, da ne opazi stvari, ki jih počnete, in kar naprej izgublja nogavico ali čevelj.
Starka, ki vam proti svoji volji ali krotko dovoli, da počnete, kar hočete, jo kopate in hranite, samo da mine dolg dan?
Je to tisto, kar mislite? Je to tisto, kar vidite? Potem odprite oči, sestre, kajti to, kar vidite, nisem jaz!
Povedala vam bom, kdo sem, ko tukaj sedim tako mirno, tako kot ukažete, ko jém na vaš ukaz.
Sem desetletna deklica, ki ima očeta in mamo,
brate in sestre, ki ljubijo drug drugega.
Sem šestnajstletno dekle, s krili na nogah, ki sanja, da bo kmalu srečala svojega ljubega.
Sem nevesta pri dvajsetih, moje srce poskakuje, ko dajem zaobljubo, ki me zavezuje do konca življenja.
Zdaj jih štejem petindvajset,
imam svoje otroke, ki potrebujejo moje vodenje, imam varen in srečen dom.
Sem ženska pri tridesetih, otroci hitro rastejo, med seboj smo povezani z vezmi, ki bi morale trajati večno.
Ko jih imam štirideset, so moji sinovi odrasli in zdoma, toda ob strani mi stoji mož, ki skrbi, da ne žalujem.
Pri petdesetih se ob mojih kolenih znova igrajo dojenčki, zopet poznam otroke, moje ljubljene in sebe.
Nad mano se zgrnejo temni oblaki, moj mož je mrtev. Ko se zagledam v prihodnost, se vsa naježim od groze.
Moji otroci se oddaljujejo,
imajo svoje otroke, mislim na vsa minula leta in ljubezen, ki sem jo poznala.
Zdaj sem starka. Kako kruta je narava! Starost je šala, ki iz človeka naredi norca.
Tiho je postalo v naši hiši, odkar več te ni, a pozabili, oče, te ne bomo, saj tvoj rod naprej živi.
ZAHVALA
1. januarja nas je v 86. letu starosti zapustil naš oče, ded, praded ter tast
FRANC BARLIČ
po domače Mežnarjev ata s Krajnega Brda.
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter znancem za izrečena sožalja, za darovane maše, podarjeno cvetje, sveče in vso ostalo pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala ZD Domžale, patronažnima sestrama Mateji Parkelj ter Irmi Markovšek. Iskrena zahvala gospodu Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gospe Boži Požar za sestavljen ter gospodu Francu Novaku za prebran poslovilni govor ob grobu. Hvala tudi pevcem ter pogrebni službi Verbančič.
Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Ti ne veš,
Kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, Za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
24. decembra 2008 nas je zapustila naša draga žena, mami in babi
AMALIJA GRILJ
z Vrha nad Krašnjo 3.
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Hacetu za pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Potokarju, cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje, Boži Požar in Francu Novaku za lepe poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedela bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
( S. Gregorčič )
ZAHVALA
V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami, mama, in sestra.
FANI PRELOVŠEK
roj. HROVAT,
z Jakopičeve 25, Kamnik.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču in pevkam za odigrane in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo imeli radi in se je boste spominjali.
Žalujoči: mož Marjan, hčerke Nada, Marija in Simona z družinami ter bratje France, Janez in Alfonz z družinami
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spom injali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je 7. 12. 2008 za vedno zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA JAMŠEK
iz Krašnje.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denar za svete maše. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za opravljen pogrebni obred, ge. Boži Požar in g. Francu Novaku za poslovilne besede, sokrajanom za zapete pesmi ob slovesu, DU Lukovica ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si
V meni je pesem, ki je nihče ne zna zapeti. Nihče, razen vetra, mraka in dežja, nihče, razen razdejanega nega. (Svetlana Makarovič)
zahvala
Novembra 2008 je v devetinšestdesetem letu v svojem domu mirno zaspal dragi sin, brat, stric, svak in nečak
ANTON PUSTOTNIK
iz Zg. Petelinjka 5, Blagovica.
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in sošolkam, vaščanom ter znancem, ki ste mu izrazili spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečene sožalje, sveče in rože.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Ladislavu Hacetu, njegovi medicinski sestri, patronažni sestri Ireni Markovšek ter osebju nujne medicinske pomoči. Hvala lepa gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo mašo in pogreb, Ljudskim pevcem iz Blagovice, praporščakom iz Društva invalidov Domžale ter pogrebni službi Vrbančič.
Mama, sestri in brat z družinami
Po tem življenju ne ostane to,
kar smo zbrali,
temveč tisto, kar smo dali.
zahvala
11. decembra 2008 se je v 94. letu po dolgi bolezni in trpljenju od nas poslovila draga mama, stara mama, prababica teta in tašča
IVANA PRELOVŠEK
vojna veteranka, iz Čepelj 3.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Andreju Svetetu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Stojanu Jarcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič. Za skrb in nego med težko boleznijo se iskreno zahvaljujemo sestri Mateji Parkelj in dr. Marjanu Lobodi.
Vsi njeni
pisma bralcev
Spoštovani g. župan Matej Kotnik!
Že od poslovljenega leta 2007 dolgujem sama sebi odgovor na vaš članek, pravite: »Sedmica se poslavlja kaj, g. župan, sedmica, da, ta sedmica, ki gre vedno mimo, ne da bi se poslavljala. Saj ste uganili, katero sedmico imam v mislih!!!
Cvetka Serša-Kralj, Ljuljana
Zdaj se je poslovila že osmica! No, tu pa tako lepo nagovarjate tiste, ki zvesto beremo vaše članke s »spoštovani«! Pa je skrajni čas, da povem, da sem med njimi! Vse prebiram, kar je namenjeno nam. To je tudi spoštovanje do uredniškega odbora! Tako se trudijo, da nam predstavijo vso občino in vse pomembnosti, pa tudi želje bralcev. V tem pismu bi se rada zahvalila g. Brojanu, novinarju, ko v članku (leta 2008) imenuje naselje ZNOJILE. Prosim vas, g. župan, povejte javno, kdo in zakaj je ZNOJILE črtal z zemljevida? Hvala za odgovor.
Gospod župan!
V Trnjavi so postavili ekološki otok, kar smo prebivalci veselo sprejeli in pridno ločujemo smeti. Napolnimo jih približno v dveh dneh, praznijo pa jih
enkrat tedensko, kljub opozorilom po elektronski pošti Prodniku. Ker nisem uspela ničesar doseči, bi morda poskusili vi. Najbrž tudi vam ni vseeno, da se smeti ob vetru raznašajo naokoli. Druga stvar, ki tudi kvari videz Trnjave, pa je avtobusna postaja. Peljite se kdaj mimo in boste videli zakaj. Pa lep pozdrav vam in bralcem Rokovnjača ter srečno 2009. Suzana Žužek, Trnjava
Ločevanje odpadkov in ekološki otok
Nova deponija, s tem tudi nova višja cena odvoza odpadkov, nas je prisilila, da smo pričeli z ločevanjem odpadkov in njihovim odlaganje na prostorih, ki so za to določeni - ekoloških otokih. Ekološki otoki so bili že prej razvrščeni po posameznih vaseh in zaselkih. Nekateri smo se lotili ločevanja odpadkov že prej, drugi so pričeli sedaj, ko smo prejeli nova pravila o tem, kaj sodi v hišni zabojnik. Mateja Zajc
Na področju Prevoj in Šentivida je ekološki otok postavljen ob glavni cesti na meji med Prevojami in Šentvidom. Problem, zaradi katerega tudi pišem, je predvsem število posameznih zabojnikov glede na vrsto odpadkov. Konkretno so na tem otoku naslednji zabojniki: 1x zabojnik za steklo, 1x zabojnik za pločevinke in plastenke, 3x zabojniki za papir.
V gospodinjstvu se nabere največ plastike in podobne embalaže, kajti večina kupljenih dobrin je shranjenih na tak način. Odpadke doma zbiramo, nato pa jih tedensko odnesemo do zbiralnika. Zbiralnik za plastenke in plastiko je vedno poln, zato občani nimamo kam odlagati embalaže in jo postavimo poleg zabojnika, medtem, ko so zabojniki za papir napolnjeni do polovice ali manj. V obdobju 2 mesecev sem imela »srečo« samo enkrat, ko so bili vsi zabojniki prazni, takrat pa me je zmotila nesnaga okoli zabojnikov in v okolici otoka. Občani predlagamo, da se število posameznih zabojnikov razvrsti v tako, da ne bo potrebno odlaganje polnih vreč odpadkov okoli otoka oziroma, Prodnik naj poveča število dni praznenja zabojnikov. Na spletnih straneh Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. je zapisan način pregledovanja in čiščenja zabojnikov iz ekoloških otokov, vendar stanje odpadkov ob zabojnikih ravno ne potrjuje teh pravil.
MALI OGLAS
Prosim dobre ljudi, če bi mi lahko podarili rabljeno harmoniko, frajtonarico ali klavirsko, glasbeni stolp, gobelin, kolo, zimsko bundo št. 50. Iščem rabljeno narodno nošo, moški komplet, konfekcija št. 50 - hlače, srajca 43, škornji 46.
Dušan Kordeš, Livarska 7, 1241 Kamnik Tel: 070 225 232
^ Center tehnike in gradnje Črnuče
Potksejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
PRILAGAJAMO PRODAJNI PROGRAM.
Od 15. januarja dalje
do odprodaje zalog izkoristite
IZREDNE POPUSTE
POMIVALNE STROJE
na označene
^ 4
Mercator
najboljši sosed 60 let