-16. štev. V Kranju. 49. aprila 1902. III. leto. GoRoaee Političen m gospodarsld list. Vabilo na naročbo. iSKRL?? za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Puško v koruzo! Za politika ne velja kot za sodnika: minima non curat praetor; temveč, kdor se poda na trnjevi pot javnega delovanja, mora se brigati za vse, tudi za malenkosti. To ve tudi kranjski tehant. Zato pa ne vtika svojih prstov le takrat vmes, ko se gre za volitve v državni in deželni zbor, ko se gre za občinske volitve, za volitve v cestni odbor, ampak tudi takrat, ko se gre za volitve v okrajno bolniško blagajno. In šele tu se nam je pokazal v pravi obliki, tu je nastopil prav kakor tisti junak, ki v temni noči počaka s kolom na rami svojega nasprotnika za plotom. Kako bombastično se je bralo v znani interpelaciji, s katero so se dne 7. marca 1902 blamirali v državnem zboru dr. Šusteršič in tovariši o bolniški blagajni v Kranju. •Načelnik te blagajne je liberalni poslanec za kranjsko mesto, Ciril Pire, blagajnik pa neki Kokalj. Zadnji je zaradi malverzacij na škodo kranjski godbi, kateri je bil blagajnik, v preiskavi —.» Če morda Koblar in Pogačnik ne razločujeta med preiskavo in poizvedbami — in le o teh bi se bilo smelo govoriti — moral je vedeti dr. Šusteršič, da je tu več trdil, nego je res. To je* bil torej tisti plot, izza katerega je kranjski tehant naskočil okrajno bolniško blagajno. In kako klavern je bil uspeh! Kakor se mu je godilo pri vseh sedanjih volitvah, godilo se mu je tudi sedaj in še slabeje. Kakor še do-sedaj pri vsaki praski, priščipnilo se je nekaj njegovih podrepnikov svoje prste in morda sčasom ti reveži celo pridejo do spoznanja, zakaj da pravzaprav nosijo svojo kožo v stroj. Preiskave proti gospodu Kokalju sploh bilo ni, in poizvedbe, ki se morajo vršiti na vsako še tako iz trte izvito ovadbo, vstavile so se, ne da bi se bila preiskava zaukazala. Vsa Koblarjeva armada poskrila se je pa pred bitko kakor murčki po krtinah. V «Slovencu» smo brali, da imajo «naši» med delodajalci in delojemalci veliko večino, da se pa volitvo niso udeležili, ker smatMgo volitev za neveljavno, in sicer zaradi tega, ker se je razpisala, predno je bila rešena zadnja pritožba malkontentov. Izgovor je — ne zamerite — preneumen, da bi se bavili ž njim. Ali recimo, da so imeli naši »krščanski socijalci* res kak vzrok »prepričanim biti», da je razpis volitve neveljaven, ali more biti to zadnje povod volitve ne udeležiti se? Če imajo, kakor sami trdijo, res večino med delodajalci in med delojemalci, potem bi bili z udeležbo pri volitvah itak dosegli svoj namen — naj je razpis tudi neveljaven — in svojo tanko vest bi bili potem brez težave sanirali. Namen vsega boja je bil vendar izviti okrajno bolniško blagajno preklicanim liberalcem iz rok, odstraniti iz nje sedanjega načelnika, blagajnika in morda še koga drugega, in na to mesto postaviti pristne krščanske socijalce. In če gospodje smatrajo svoje stremljenje za pravilno in so bili prepričani, da imajo večino na svoji strani, je naravnost greh, da so se poskrili med volitvami. Sicer smo pa mnenja, da tiči vzrok kje drugje. Kakor dosedaj pri vsakih volitvah, tako se je kranjski tehant tudi sedaj prepričal, da se v Kranju juha ne je tako vroča, kakor s« kuha pri Sinku, prepričal se je, da je tudi sedaj bilo grozdje prekislo. Nasproti vodstvu okrajne bolniške blagajne bil pa je pravi prerok Bileam. Ne le, da je blamiral samega sebe in slovanski centrum v državni zbornici, ne le, da je preskrbel svojim podajačerh precej sitnosti in troškov, pripomogel je, da sta bolniška blagajna in njen blagajnik dobila od poklicane strani javno priznanje, da je okrajna bolniška blagajna v Kranju med najbolje opravljanimi v celi deželi. Pri tem položaju se prav nič ne čudimo, da je Koblar vrgel konečno puško v koruzo in da pravi, t da hoče počakati, kaj bo iz te kolobocije.» Je tudi naj-pametneje, kar more storiti. Vrteč zaradi Celja. (Dopis.) I. Slovenci živimo v vsakem oziru majhno življenje, ker nimamo nobenega večjega "gospodarstva in nobenega večjega duševnega življenja. Človek, ki dobiva svojo plačo iz davkarije, je najmerodajneši; večji in srednji kmet pa le mislita na svojo revščino, zategadelj se malo brigata za javnost. Ravnotako se izgovarjajo neproduktivni ljudje meščanstva, kakor rokodelci, trgovci, industrijalci in delavci kmetije, obrtov in industrije, češ: «Bodo že drugi opravfli.» Ob volitvah se zažene nekaj ljudi za kak smoter v boj, potem 'pa zopet vse miruje. Ljudje učenjaške discipline mislijo in delajo potem za vse drugo. 156 To ni dobro in to ne more imeti uspehov za narod, kajti glavni produktivni sloji so neobčutljivi in se ne brigajo za drugo, kakor za boj, za biti ali ne biti, dasiravno bi le-ti imeli odločevati, kaj ima dežela in država storiti v pospešitev njihovega gospodarstva ter duševnega razvoja njih mladeži. In tako se lahko zgodi, če kdo izmed voditeljev izreče kako misel, ki ne ugaja vsem »učenjakom«, da nastane prav velik vrišč med temi učenjaki, med katerimi je dovolj zgolj osebnega boja in konkurence. Dr. Tavčar, kateremu morejo le cape odrekovati domoljubno poštenost in ki nadkriljuje v domoljubni požrtvovalnosti marsikaterega, je odkritosrčno izrekel neko misel glede slovenske dvojezične gimnazije v Celju. V času, ko so pobiti Nemci iskali povoda, da bi vladi delali sitnosti, tega ni bilo treba. Naši poslanci bi morali na tihem diplornatično rešiti to stvar. Ali v nobenem vprašanju le-ti niso edini. Klerikalci srpo zasledujejo liberalce, da bi jim napravili nevšečnosti, in narobe. Tako mora vse na veliki zvon javnosti in včasih pride kaj o nepravem času. Ako bi naši — imenujemo jih — produktivni ljudje bili v dandanašnjih razmerah odločilnejši ali vsaj količkaj merodijni, lahko bi se kaka zgolj praktična stvar odpravila brez vsega vrišča. Toda «akademiki» vedno jemljejo kako stvar z »visokega stališča* in to dela vrišč. Provincijalizem ima v nas Slovencih tudi še trdne korenine in kmalu je ogenj v domači strehi, kajti inter-nacijonalec, kosmopolit, duhovnik vliva v ta ogenj olje. Stvar je namreč ta-le: Okolica Maribora je v nevarnosti, da utone v nemštvu. Dovolj ravnine je tam in vsled tega germanizacija tam lažje liže naprej pod slovensko streho. Pred 300 leti je bila slovenska meja nad Lipnico, danes že ni več v okolici Maribora. Srednja šola z aparatom učiteljstva in učencev je gotovo precejšnje agitatorično sredstvo. V Mariboru bi praktično kazalo ustanoviti tak zavod. Celje leži sredi kompaktnega slovenskega ljudstva. Po prav navadnih socijologičnih zakonih sčasoma okolica spravi mesto bodisi glede vere, kakor tudi glede jezika pod se. Ako se Slovenstvo ohrani, ni misliti na to, da se more nemščina v Celju držati še dolgo. Iz kmetije se obnavlja meščanstvo. Premehki naravi Slovenca in kozmopolitizmu podlistek"8 Srakarjev gospod. Oče mu je bil premožen kmet. Dal ga je v šolo, da bo «gospod».Ni vprašal, ali bo za to ali ne; hiša je premožna in gospoda morajo imeti pri hiš'. Izdelal je osmo šolo in maturo. Prišel je domov, trdno odločen, da ne pojde v lemenat. Hodil je po hribih in po skrivnih kopališčih opazoval kopajoče se vaške nimfe. Pričel je živeti. Minulo je 8 tednov in treba je bilo odriniti na vseučilišče. Oče ni imel denarja za tja, mati pa potoke solza. Vaščani so se ga ogibali, sestre so ga zmerjale, tam v bližini župnišča so pa sklenili, da je to »Srakarjev lump». Kmetje so si pravili: »Lej Srakarjevega potuhnjenca, vlačugarja, toliko je požrl, lump, zdaj pa ne bo za drugega kot za na Grad. Meni se stariši smilijo in Micika, ki ne bo šla k njemu za kuharico. ^ — Prosil je k pošti, prosil k železnici, povsod je bil vsprejet, toda brez denarja ni upul nikamor. duhovščine je šteti v račun, da to mesto še ni padlo, med tem, ko so kranjska mesta razen Tržiča in Kočevja že davno. Nevarnost je tedaj v Mariboru in tja kaže pot agitacije. Ako bi imeli v Mariboru močno slovensko zaslombo, tedaj bi se okrepil boj v vseh drugih mestih. Okolica Maribora je bogatejša, kakor kraji ob Savinji. Izvzemši savinsko dolino vlada povsod drugod velika revščina. Ravnina ob Dravi in Muri ima še precej dobre zemlje in vsled tega imajo tudi ljudje duševne potrebe. Celjsko okrožje daje po večjem premogarje za Gorenje Štajersko in Vestfalsko. Ubogemu je treba pomagati, ali z boljšimi ljudmi se vendar lažje pride naprej. To bi se tudi dalo v kratkem s stališča štajarskega Slovenca omeniti o tem vrišču, katerega je povzročil »Slovenski Narod* s člankom o kompromisu. Seveda, ko bi dobili Slovenci dve popolni srednji šoli, namreč v Celju in Mariboru, to bi bilo še boljše. V Kranju, 19. aprila. Shod zaupnih mož so napravili Spodnještajarci dne 10. t. m. v Celju. Udeležilo se je tega shoda okrog 200 oseb, skoro sami duhovniki. Zaupni shod je zahteval, da ostanejo gimnazijski razredi v Celju in da se razširijo v popolno gimnazijo, ker je prepričan, da tak zavod nikakor ne bi zadostoval v kakem drugem kraju celjskega okraja. Zato odklanja kompromis, naj pride od te ali one strani. Delegaciji se snideta dne 0. maja t. I. Obnovitev trozveze. Te dni je prišel nemški naicelar Biilovv na Dunaj pogajat se zaradi trozveze. Revolucija v Belgiji. Ta teden je nastal splošen štrajk. Štrajkujočih je nad 200.000. — Ministrski svet je sklenil ukazati, da mora vojaštvo takoj streljati, ko bi se kalil mir, a socijalistični voditelji so sporočili vladi, da vzlic temu ne odjenjajo in začno boj. Vse vojaštvo je na nogah, a nekaj ga je na strani štrajkujočih. Iz južne Afrike. Listi poročajo, da se burski voditelji pogajajo z Angleži glede miru. V Klerkdorpu so zbrani vsi burski voditelji. Tja je tudi prišel zastopnik angleškega kralja, ki pritiska na angleške generale, da čimpreje sklenejo mir. Angleži zahtevajo, da se samostojnost burskih republik odpravi, namesto tega pa dobe Buri najširo avtonomijo, popolno odškodnino in spregled vsake kazni; nasprotno pa Buri vstrajajo pri popolni neodvisnosti obeh republik. S Kitajskega poročajo, da je v Ningpo buknila proti Evropejcem ustaja. Predavanja na vseučilišču so se pričela, pouk v le-menatu tudi; toda Srakarjev lump je še vedno lazil po gozdih in nosil v mečo zelene tepke in zrele kosmače, da si je ž njimi ob kritičnih dneh prve vrste tolažil tolažbe potrebni želodec. Bilo je 16. oktobra, Srakarjev ril je z vročo glavo v seno in premišljeval, ali živi sedaj pasje življenje, ali ga bode živel v semenišču. Oče prirohni na hlev, nastavi mu vile na hrbet: »Lump, v lemenat, ali te paprederem; vsi ljudje se me zaradi tebe izogibljejo, lump!» Dijak zakolne med zobmi, skoči k starcu in ga trešči ob tla, potem pa zbeži, vzame spričevala in hiti preklinjaje zemljo in svet v — lemenat. »Izgubljen sem za svet!» de bolestno in potegne za zvonec pred semeniškimi vrati. Štiri leta pozneje pokajo topiči, zastave vihrajo, po cestah od vseh strani pa vozijo rejeni konji rejene gospode župnike. Ljudje pa pravijo: »Lep gospod so Srakarjev. Dolgo že ni bilo pri nas nove maše.* Zaničljivo Dopisi. Z Gorenje Save. Človek si bi mislil, da v tako majhni vasi, kakor je Gorenja Sava, ni mogoče, da bi tudi tam vladala razprtija. A čujte! Človek strmi in posluša, kako glas glasu odmeva, vrata ropočejo in veseli obrazi se izpreminjajo v jezne. Te dni bi bil vsak Človek lahko naletel na kopo žensk, ki so glave skupaj stikale in se pogovarjale v čudnih razmerah, ki so se začele v tem bornem kotu. Zdaj pa le strmite, kaj se je tam groznega pripetilo. Vsa vas je bila na nogah in vse navskriž se je jezilo. In zakaj ? Mleko se je podražilo! Doslej smo ga plačevali polič stare mere po 5 kr. in sedaj bi ga morali 1 kr. dražje plačevati. Kdo bi kaj oporekal tej zvišani ceni, ko bi se ga plačevalo samo en dan v mesecu. A mesec ima 30 dni in tako znese račun vsak mesec 30 kr. več. To je pa že od sile! Zdaj pomislite! Koliko stane «kofe», če se ga kupi, že sama zrna so tako draga in sedaj naj bi se moglo še mleko dražje plačevati?! Ni se čuditi, ako so ženske, glave skupaj stikale in se posvetovale, kaj jim je storiti. Po hišah so hodile razne agitatorice, ki so nagovarjale gospodinje k štrajku, češ: «Nikar ga ne jemajte, jaz ga tudi ne bom, — bom rajš ,Rusiš te' kuhova, naj bo pa mlek sama imeva in pa puter devova, bo pa vidva, kaj več nese.» Vendar se te pogumne agitatorice nikakor niso zbale neke gospodinje, ona je samo to odgovorila: »Tako ga pa že ne bom dajava, rajši bom mlek kisova in sir devova, — če Č'te ga jemajte, drugač ga pa p'stite.» Torej kakor vidite je bil vsak še tako energičen nastop pri tej gospodinji brezuspešen. Vendar niso pustile razžaljene odjemalke mleka to impertinentno dejanje brez maščevanja. Sklenile so, ako ga katera popolnoma ne opusti, naj ga saj manj jemlje in to se je tudi zgodilo. Par gospodinj je mleko popolnoma odpovedalo in kuhajo rajši »Rušiš te», druge pa jemljejo namesto 3 poličev, ki bi bil zdaj vsak G kr., samo 2 in tako so kaznovale tisto vrlo gospodinjo, ki je sprožila to misel. Ena gospodinja od razburjenih je sprožila še celo to misel: »Mlekarsko zadrugo b' se napraul, pol bi pa meva in bo tud' za Kranj bolje, pol se pa že ne bo tako postavljava s tisto vužo, pol naj 'b pa mlek' svinam pitova, al pa sama jedva.» Iz Mojstrane. (Naše občinske razmere.) Pri nas imamo v celi občini samo eno babico, a še ta je precej stara. Ta babica je nekaj bolna, vendar namesto nje nismo dobili še nobenega nadomestila. Dne 12. t. m. je bil tukaj porod. Kaj smo hoteli? Poklicati smo morali na pomoč babico z Javornika, ki je od nas tri ure oddaljen. Ne vemo sicer, kdo je vzrok, da se temu ni od-pomoglo, menda vendar ne gospod okrajni zdravnik? — Naš občinski odbor nam je letos zopet naložil nov davek, namreč onim, ki imajo koze. Od vsake je treba plačati po 60 vinarjev. Ako je prišel prej ogleda gledat mrliča, plačati smo morali po 70 vinarjev, sedaj pa so poskočili kar na dve kroni. Bogve, kdaj se bo upeljal še pasji se ozirajo po ljudeh iz drugih vasij, češ, pa še pri vas imejte novo mašo, če imate gospoda. Bled, upadel in tresoč se stopi novomašnik pred altar. Vidi se mu na obrazu, da še ni izgubil vsega poštenja, da še čuti, da je dal Bog človeku prosto voljo. Bolestne poteze obraza in mrtvi pogledi pa pričajo očitaje; «Umorili ste.me, uničili ste me — prokleti.* Na prižnico prisopiha, mal sila rejen gospod. Pogladi si lepi trebušček in otare mastni obraz. V dolgem, puhlem govoru predočuje poslušalcem neomadeževano življenje novomašnika, poklic, ki ga je čutil že v zgodnji mladosti za sveti duhovski stan, hvalil očeta, ki je pustil sinu •prosto voljo, da si je izbral po notranjem nagonu sveti poklic. Slikal je silne težave duhovnikove, naporno delo, noči brez spanja, velikansko odgovornost in samozataje-vanje, ter si pri tem nevedoma zopet gladil tolsti trebušček. Konec pride. 157 in mačji davek, ali pa davek od kokoši, katere že itak preganjajo. Dragi občinski odborniki, kdaj boste pa sklenili, da se malo popravijo občinska pota in mostova, ki so v tako slabem stanu. Kaj si vendar morejo misliti hribolazci, ki pridejo k nam? Zlasti mostova v Mojstrani sta prav slaba; eden, ki nima nobene ograje, je ravno tako potreben poprave, kakor drugi, ki je ves polomljen. Upamo, da bo novi g. župan vendar poskrbel, da se ti in še več drugih nedostatkov odpravi. Gospod urednik, na svidenje ! Več občanov. Novlčar. Na Gorenjskem. Celje. Dne 10. t. m. vršil se je v Celju veliki shod spodnještajarskih zaupnikov, ki so se imeli izjaviti o kompromisu glede šolskega vprašanja. Izrekli so se soglasno za to, da naj slovenski gimnazijski razredi ostanejo v Celju. Ker se je že od začetka tega nesrečnega prepira vedno povdarjalo, da imajo to stvar konečno odločiti štajarski Slovenci, kar se je sedaj zgodilo, gojimo željo, da bi ponehal vsak nadaljnji prepir glede te točke, da bi vsa slovenska delegacija in vsa javnost stala zopet solidarno za celjskim vprašanjem. Prepričani smo, da bi vsak prepir o tej zadevi, koristil Nemcem, slovenski stvari pa škodoval. Kranjski občinski odbor je v svoji včerajšnji seji nastavil začasnim občinskim redarjem Rafaela Postišeka in se ugodno izjavil o prošnji J. Likozarja za koncesijo žganjetoča na drobno. — Na predlog finančnega odseka se je pritrdilo nasvetu upravnega odbora mestne hranilnice, da se izviša hranilničnim uradnikom letna plača, in sicer Ivanu Valenčiču za 400, Ivanu Pircu za 400 in Juriju Depoliju za 360 kron. — V tajni seji se je oddala stavba nove klavnice stavbeniku Juriju Jenkotu, (ki je napravil najnižjo ponudbo) za K 37.943*51, t. j. 10°/0 pod ofertno ceno. Volitev zastopnikov in odposlancev v okrajno bolniško blagajno za občino Kranj se je izvršila minulo nedeljo mirno in brez vsakega nasprotstva. Vsled razsodbe c. kr. deželne vlade klerikalcem ni bilo več mogoče slepariti, kakor prvikrat in zato se volitve sploh niso udeležili. Mesto da bi o tej novi blamaži lepo molčali, jo pa še obešajo na veliki zvon. V »Slovencu« od ponedeljka se izgovarjajo, da se niso udeležili volitve, ker jo smatrajo za neveljavno, ker še ni rešen rekurz zaradi preložitve prve volitve in nekako namigavajo, da bi bili za slučaj udeležbe prodrli. Res škoda, da niso prišli in zmagali, potem bi jim vsaj ne bilo treba čakati rešitve piškave pritožbe, s katero so že propadli v dveh instancah in bodo propadli tudi v tretji! Dobro vedoč, kako je jalov ta izgovor, skušajo pozornost od svoje blamaže odvrniti in pišejo oni, ki si niso upali na volišče — da so se v nedeljo blamirali liberalci. Pravijo, da je volitev sijajno dokazala, kako malo simpatij in zaupanja vživajo liberalci v nedavno popolnoma liberalnem mestu Kranju. Poročajo, da se je vkljub strastni agitaciji udeležilo volitve izmed 150 opravičenih delodajalcev samo 23 mož, izmed delavcev pa le kakih 75 in da so bili liberalci vsi poparjeni radi velike blamaže, ki se je pokazala v neudeležbi lastnih pristašev. V dokaz, da so naši klerikalci ravno taki, če ne še večji lažnivci, kakor drugod, naj podamo nekoliko pojasnil. Kakor hitro se je izvedelo, da so nasprotniki vrgli puško v koruzo, se je volilcem sporočilo, da naj pridejo le oni volit, ki gredo lahko od doma ali se zanimajo za volitev. Od 120 (ne 150)" opravičenih delodajalcev se jih je udeležilo volitve 36 (ne 23). Ker ni bilo nikakega nasprotstva, je načelnik takoj zaključil volitev (trpela je celih 10 minut). Ko so že volili delavci, je prišlo še 6 delodajalcev in čez 20 je bilo doma pripravljenih, ki bi prišli na prvi migljaj. Klerikalci med delodajalci ne bi bili dobili niti 30 glasov. Od 353 opravičenih delavcev jih je volilo 153 (in ne 75), to število bi pa liberalci vsaki čas lahko zvišali na 200, med tem ko bi klerikalci z največjim naporom zbobnali skupaj komaj 100 delavcev! Z neumno lažjo, katere bi se sramovalo vsako otroče v prvem razredu, skušajo tedaj 158 kranjski klerikalci prikriti svojo blamažo. Neumni so pa ravno toliko, da umejo biti še nekoliko zlobni, a tudi ta zloba je grozno neumna in smešna. V »Slovencu* objavljajo imena 23 delodajalcev, ki so se udeležili volitve. To naj bi bil nekak poziv k bojkotu! Uboge reve, pazite raje, da nam kaj tacega ne pride na misel! Ostali neobjavljeni volilci ne vedo, s čim so si zaslužili toliko obzirnosti od strani »Slovenčevega* poročevalca, in pravijo, da si tako preziranje ne štejejo nikakor v čast, ker se kar nič ne boje ciganskega namigavanja k bojkotu, imena neobjavljenih so v uredništvu našega lista na razpolago «Slovenčevemu» dopisniku, da jih lahko objavi, če misli, da jim na ta način v svoji krščanski ljubezni more kaj škodovati. Prosimo pa, da pošlje ponje koga izmej svojih prijateljev, ki bo vsaj dostojnemu človeku podoben in ne koga izmej mnogoštevilnih barab, ki se zbirajo krog njegove častite osebe. Se pa ne gremo! Nafti malkontenti so čudni ljudje. Kadar jim kaj izpodleti — in izpodleti jim redno vsak korak — takoj zajavkajo kakor trmasto olroče, če ne obvelja pri igri njegova: se pa ne gremo! To opažamo zlasti pri vsakokratnih občinskih volitvah. Komaj propadejo v tretjem razredu, se že poskrijejo po kotih, na-pravljajo konfuzne pritožbe in žugajo iz varnega zavetja, danebodoveč »delali* za občino in nehvaležne volilce. No, občina in volilci se pri tem počutijo prav dobro. Isto komedijo uprizarjajo sedaj, kose jim je ponesrečil naskok na okrajno bolniško blagajno. Ker so vedeli, da ne morejo zmagati, se volitve niso udeležili. Pritožbo zoper odgoditev volitve sta jim zavrnili že dve instanci in ker sj jim je začelo svitati, da tudi tretja instanca njim na ljubo ne bo kršila zakona, nočejo kar nič več slišati o okrajni bolniški bagajni. Hrbet ji hočejo pokazati za vedno. Pravijo, da se sedaj prav res več ne grejo, kajti zasnovali hočejo — svojo blagajno. Ta malkontentov vredna, a žalibožc neizvedljiva ideja nam silno imponira. Ivo se bodo pri prihodnjih občinskih volitvah zopet blamirali, zahtevali bodo prav gotovo svoj rotovž ter svojega župana, in pozneje menda tudi svojega državnega in deželnega poslanca, svojega tehanta (Saj ga že imajo! Opomba stavčeva) in slednjič svoje «gauge»! Zadnje bi ne bilo tako napačno. «Slovenec > prinaša pretresljivo vest, da imamo sedaj v Kranju panoramo, ki stoji v bližini bolnice, kjer se je vršila volitev za bolniško blagajno. Nadalje poroča, da se je prepovedala godba v panorami med volitvijo, menda zato, da ne bi motila liberalcev pri oddaji glasov. Ta »Sloven-čeva* notica je izjemno enkrat še precej resnična, le zadnji odstavek ni istinit. Res je sicer, da se je prepovedala godba, ni pa res, da se je zabranila zato, da ne bi motila liberalcev pri oddaji glasov, ampak res je, da se je godba ustavila samo zato, da ne bi motila na volišče došlih »zaupnikov* kranjskih malkontentov kamnoseka Jegliča in lectarja Sinka, ki sta prišla štet liberalne glasove. Kljub tej nežni obzirnosti sta se č. gospoda vendarle zmotila, kakor kaže »Slovenčevo* poročilo o izidu volitev. Jeglič je menda preveč mislil na svojo raz-pokano, podprto in za življenje nevarno škarpo, Šink pa na svoj »krogeljc*, katerega je pozabil doma. Taki ra-čunarji spadajo vsekako v »ekstrakabinet* panoramo. Vstopnina 10 vinarjev. Otroci in malkontenti plačajo polovico. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje dne 1. maja t. 1. ob dveh popoldne v Naklem s sledečim sporedom: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika in blagajnika; 8.volitev pregledovalcev računov; 4. formalne stopnje pri pouku, poročevalec Fr. Gartner, Kranj; 6. volitev delegatov za glavno skupščino »Zaveze*; (>. volitev odbora; 7. nasveti. K zborovanju uljudno vabi vse čč. gg. koleginje in kolege, kakor tudi prijatelje učitejjstva odbor. Zgorelo je v torek ponoči na Zgor. Brnikih gospodarsko poslopje Antona Ropotarja in Kočcvarjeva kajža. Škode je kakih 2000 kron. Na Jezici je; izvoljen županom gospod Anton Vilfan, znani gostilničar po domače »Aleš*; svetovalcem pa Vinko A hI i n, Miha Dimnik, Fran Plevnik in Josip Škerlep. Občinski odbor škofjeloški je imel v četrtek 17. t. m. svojo sejo. 1.) Zapisnik zadnje seje z dne 8. aprila t. 1. se je prečital in odobril. 2.) Sklenilo se je na stroške [mestne občine napraviti pri bodočem vodovodu na onih mestih, katere je pri komisijonelnem ogledu določila komisija iz nekaterih članov občinskega odbora in gasilnega društva, več hidrantov. Določilo se je za najpotrebnejša mesta 17 hidrantov, v slučaju tudi več. 8.) Glede zgradbe mestne klavnice se sklene, da se določi prostor na parceli št. 180./I. na Studencu. Dalje naj se takoj naprosi, da se vrši politični ogled, kateri naj bi odobril prostor ter se navzočega državnega tehnika naprosi, da izdela potrebne načrte. 4.) Kar se tiče naprave mestne tehtnice, se določi isto postaviti na parceli št. 30. v kapucinskem predmestju in sicer tako, da bi lesena uta stala na vrtu g. Gašperja Moharja, tehtnica sama pa na cesti. Županstvo naj se samo domeni z do-tičnim posestnikom, pod kakimi pogoji odstopi omenjeni prostor. 5.) Prošnji Marije Hafner, mestne uboge, stanujoče v tukajšnji ubožni hiši, za povišanje mesečne podpore, se v toliko ugodi, da se ista zviša na 4 K mesečno. G.) Prošnja Frančiška Kržišnika za domovinsko pravico se je odklonila, ker isti ne more dokazati, da biva že 10 let nepretrgoma v Škofji Loki. — Konečno se zahvali gospod župan navzočim gg. odbornikom za tako polnoštevilno udeležbo, obžaluje pa, da je primoran enega gospoda občinskega odbornika (ime še pri priliki navedemo) zaradi prezanikarnega obiskovanja sej kaznovati po § 42. občinskega reda z globo 10 K. Okrajno glavarstvo v Radovljici. »Deutsche Stimmen* poročajo, da se še ni opustila misel, preložiti okrajno glavarstvo iz Radovljice na Bled. Tudi sodnija in davkarija se namerava razdeliti za Bohinj, Bled in Gorje ustanoviti posebno okrajno sodnijo in davkarijo na Bledu. Koliko je na tem resnice, ne vemo . . . Blizu Črnivca pri Radovljici je našel 14 let stari Janez Balah v gozdu skupaj zvit sveženj, katerega pa ni natančno ogledal. Naslednji dan se je zopet mudil na ravnotistem mestu in opazil, da je v dotičnem svežnju zavito otroško mrtvo truplo. Hitro je naznanil to orožnikom v Mošnjah, ki zasledujejo brezsrčno mater. Bralno društvo »Straža* se snuje na Selu pri Bledu. Oglasilo se je k pristopu že okrog 30 članov. Pred kratkim ondi ustanovljena kmetijska podružnica zida za shrambo kmetijskega orodja novo poslopje. Le vrlo naprej! Izvanredni občni zbor škofjeloškega vodovodnega društva se je vršil v nedeljo, 13. t. m. Sklenilo se je razpisati vsa dela za zgradbo vodovoda konkurenčnim potom. — V 15. številki »Gorenjca* z dne 12. t. m. je bilo v notici, tičoči se komisijonelnega ogleda vodovodnih naprav, pomotoma izpuščeno sledeče: komisije se je udeležil kot zastopnik deželnega odbora deželni inženir g. Sbrizaj in kot zastopnik dunajske tvrdke Rum pel &Gomp. inženir g. Josip Zuber. Pretep. V noči 12. aprila je prišlo več fantov, večinoma StaroloČanov iz gostilne na glavnem trgu. Pričeli so kričati in glasno peti, na kar jih jo upozoril mestni stražnik Josip Perko, naj bodo mirni in naj nikari ne razgrajajo po mestu. Komaj je pa izpregovoril, že ga je eden izmed fantov s kamnom ali z železom po glavi udaril in ga lahno poškodoval. V zadnjem času so kmetski fantje iz bližnje mestne okolice sploh zopet nekako podivjali. Treba bi jim bilo jasno povedati, da mesto ni kraj, kjer bi divjali in zbijali >voje neslane šale. Nesreča. Iz škofjeloškega okraja nam poročajo: Ponedeljek 14. aprila popoldne sta šla šestletni Peter Mesec in njegov brat sedemletni Frančišek Mesec, sinova dva-inštiridesetletnega Jožefa Meseca, posestnika v Grngrobu št. 8. pri Školji Loki, občina Stara Loka, na obisk k sosedu in strijcu Janezu Mesecu, posestniku v Grngrobu. V nekem vežinem kotu sta našla dečka nabasano puško. Otroška radovednost je prisilila malega Franceta, da je vzel puško v roko in jo pričel ogledovati. Pri tem pa mu je padla puška iz rok in nesreča je bila na mestu: pri padcu se je puška izprožila in mali Peter je bil zadet v piščal desne noge. Na peterih krajih je ranjen obža- lovanja vredni otrok. Dečka so takoj odpeljali v deželno bolnišnico v Ljnbljani. Jožef Mesec je oče osmim še živečim otrokom. — Tu je pač vnovič na mestu opomin: stariši, ne dajte otrokom stopati v bližino tako nevarnih predmetov kakor so puška, žvcplenke itd., kajti, nesreča ne počiva nikdar! Na Oešnjici ja šla v nedeljo okoli poldevetih zvečer — kakor se nam piše— neka žena iz hiše g. Kem-perla. Ko pride v bližino svojega stanovanja, zasliši ropot in metanje kamenja, a videla ni nikogar, pa tudi ne, komu je bilo to kamenje namenjeno. Prestrašena se je vrnila k Kemperlu. Tam je povedala, kar je cula. V njenem spremstvu je šlo več oseb na določeni prostor, da bi se prepričali, kdo in zakaj meče kamenje. Opazili so dva fanta, ki pa o vsej stvari nista hotela ničesar vedeti. Kar pa priteče od zadaj 22 letni Kemperlov hlapec Janez Šmid ter prime za vrat enega onih dveh fantov, namreč 22 letnega, na Češnjici rojenega Lušino, češ, ti gotovo veš, kdo je kamenje metal. Fanta sta se pričela ruvati. Šmid vrže Lušino na tla, a Lušina se ga otrese, in preti Šmidu z nožem roki. Smid pa vzame poleno, katero je imel že pripravljeno in udari Lušino dvakrat po glavi. Baje se je Smid izrazil, da bi ga lahko še veliko bolj »pritisnil*, kakor ga je. Iz Šenčurja. Gospod urednik; Moj dopis v zadevi volitev v Vogljab, katerega lem Vam poslal zadnjič, je hudo razburil duhove iz Vokla. Na ta moj dopis je prinesel »Slovcnsk* list» odgovor, ki pa je zelo puhel. Na malenkosti pisca-kapelana, ki pere učitelja Kosa, se mi ne zdi vredno odgovarjati na tem mestu, ker se bode najbrže v kratkem moral odgovarjati Kos sam. V časopisih ga ne maramo več opominjati, toda skrbeli bomo že na primernem mestu, da bo kosilo med poukom kuhal kdo drugi. Dotakniti se hočem le toliko Kosa, da vprašam, če je to hvaležnost, katero bi moral skazovati ravno gospodu županu za mnoge stvari, da je nastopil on zoper njega. Nesramno je suinničenje, da je gospodu županu na tem, da bi obhajal svojo 25 letnico. Gospod župan Molj ni toliko častihlepen kakor Kos, kateri baje namerava opustiti službo in se upokojiti ter sesti na županski stolec. Če je gospod župan Molj — kar pa piscc-kaplan ne more dokazati — glasoval pri zadnjih volitvah za narodno-naprednega kandidata, je gotovo glasoval po svojem prepričanju, ker je mož, ki si ne pusti zapovedovati od nezrelih ljudi. Da pa »Gorenjec* zagovarja g. župana Molja, stori to iz dostojnosti in ne iz hinavščinc, kakor to delajo klerikalne korifeje. »Gorenjec* je pošten list in zagovarja vsakega poštenega človeka. Dopisnik naj dokaže le eno stvar, katera bi ne bila resnična. Kar pa se tiče strahu pred volitvami, Vam pa povemo le toliko, da bi se prav nič ne strašili, Če bi vedeli, da pride občinska uprava v dobre roke. Ko-nečno še pripomnim, kdor bi očital g. županu Molju kaj nepoštenega, je nesramen obrekovalec, najsi bo tudi v blagoslovljeni suknji. Dekan Koblar se je pripeljal predzadnjo nedeljo v Voglje h ondotnemu župniku. Seboj je pripeljal tudi ka-pelana. Čudili bi se, ko bi ne bile občinske volitve pred durmi in skoro gotovo se ne motimo, če trdimo, da je prišel agitirat. Kakor v Kranju nima pri volitvah sreče, tako jo najbrž tudi v Vogljah ne bo imel. V Trbojah se vrši jutri v nedeljo ob štirih popoldne šolska veselica v ondotnih šolskih prostorih. Čisti dohodek je namenjen v korist šolski mladini. Na Kranjskem sploh. ljubljanske občinske volitve se vrše drugi teden. Boj bode najbrž hud. Lampe — pomiloščen. Čitatelji »Gorenjčevi* se še spominjajo, da je bil dr. Evgen Lampe pred kratkim pred ljubljanskim sodiščem obsojen zaradi pregreška žaljenja časti na 1000 kron. Ker je vložil zoper to kazen ugovor, mu je višja instanca prisojeno kazen zvišala na tri mesece zapora. Dr. Lampe je prosil cesarja za pomiloščenje, in cesar je dovolil, da se dr. Lampetova kazen višje instance izpremeni v globo tisoč kron, vzdržuje sodno kazen na zapor, ako ne plača globe. — Obenem je cesar pomilostil tudi g. Andreja Gabrščeka v Gorici, da se mu vsled 159 ovadbe dr. Antona Gregorčiča prisojeni zapor premeni v globo. Osuševanje barja. V svrho osuševanja ljubljanskega barja hočejo pričeti še to leto s poglobljenjem struge Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Zato bodo podrli v Ljubljani tri mostove, ker nimajo temeljev dosti globoko. Vsa dela bodo trajala pet let. Troški so cenjeni na 4,184.000 kron. Križem sveta. Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je minuli teden razpravlala o ljudskem šolstvu. Med drugimi je govoril tudi slovenski poslanec dr. Žitnik, ki je omenjal o celjskih vzporednicah in o ljudskem šolstvu na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. — Poslanec Plantan je vprašal naučnega ministra, zakaj ne izvršuje zakon gleda plač nasproti slugam na kranjskih gimnazij in zakaj se tistim ne daje zakonito pristoječa službena obleka. — Dne 15. t. m. so bili pri železniškem ministru "VVitteku poslanec dr. Tavčar, dr. Ploj ter župan Hribar pozve-dovet, da se v Ljubljani napravijo nameravane železniške delavnice. Minister jim je dal taka pojasnila, da se omenjene delalnice skoro gotovo grade v Ljubljani. — Delegatom za Kranjsko je izvoljen dr. Šusteršič. Kardinalom bo imenovan zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič. Dvojčka, ki sta bila zraščena, je porodila kmetica Štefanija Berinec v Vojnem križu na Hrvaškem. Dvojčka, deklica in deček sta takoj umrla, mati pa je nevarno bolna. Umoril je ruskega ministra Sipjagina dijak Bolšana, ki se je hotel maščevati nad njim, ker je bil lansko leto kaznovan povodom nemirov na kijevskem vseučilišču. Iz prostovoljne roke se prodasta 2 \rsi)r)'\k& L>Sep)Cti§ar) Eden, imenovan »Ledina*, leži zraven posestva župana Šavnika iz Kranja, drugi, imenovan »Potok*, pa za 62—1 Orančevo opekarno. Več se izve pri lastniku Francu Kozini na Okroglem. Pfaffovi šivalni stroji so najboljši- *W 64-i To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaflbvi tovarni -za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffbvim. Pfaffovi iivalni stroji delajo celo po 10letni rtibi še vedno brezšumno, so ne-presegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno, se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom 10 let. Nihče naj ne zamudi pred nakupom ogledati si Pfaffove šivalne stroje. Jaloga ^faffoLJir) |uJ«lr)lr) $trojct> O bjtibljar)i, $\). Jakoba trg F. TSCHINKEL. Zastopnik za Gorenjsko: JERNEJ STRNIŠA, čevljar v Kranju. Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše. 160 Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za dijaško kuhinjo v Kranju dtmije namesto venca na grob pokojnega Aleša Berganta 1 K gospodična N. Šlajpal. v Šenčurju. Viljem Požgaj v Kranju, glavni trg 132 63-1 priporoča slavn. p. n. občinstvu svojo knjigoveznico, v kateri izdeluje vezi priproste do najfindjše, kakor tudi galanterijska dela točno in po jako kulantnih cenah. nad Škofjo Loko bo 5. maja». 61 v Zeleznato vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobha se vlekarnah, a-rkrepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Ü. Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu» Ljubljana dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GrABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 166«—61 znesek po poštnem povzetju. Predtiskarija Predtiskarija RANJA IW ERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-31 MAnogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce na peresa In posteljno opravo, »aloga pohištva, priporoča vsake vrste muiirocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otroCjin vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, dlvan) in 60—1 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami puAlje zastonj m poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Kazpošiljanje točno. (Vellacher Sauerbrunnen) 3—8 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo* reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—52 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Zaradi popolne WBT opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. LtelM prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189-24 3*10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4'50 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1'40 pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr. » flanele........78 » » 20—22 » » » barhanste rute.....kos » 19 » » » žepne rute............3 » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti, posebno, ko ima vsak pravico blage, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti. "W Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—43 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. *■ 1785 JA Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu ■ Gorenjca". 1_16 159-32 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročil* se iz- Trtujejo točno in po najnižjih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano. &a -ftope^i, faahot tudi hipe, va&e in dvuye< glinaste i&detke v vseh bazvati, tzpc&nc in cene -priporoča -ptva in nayvecya tovazna v Sju&ljani. 73-60 161 Vnovič znižane eene! Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 0*-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje se dobijo v najboljši izvršitvi v skladišču 108—42 Fran Zeman v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") Tvrdka R MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani, da je že popolnoma založena s spomladanskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—52 Spoštovanjem R. Miklauc. it i i* 8T JOSIP WIIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBL.IANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoro, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike I-1, d. 85-4* Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). C. kr. prlv. tovarna strojev, brizgalnle, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi In pasov R. A. SMEKAL v Cecbu pri Prostjevu ii SmicJiow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13—13 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnioe, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, leitre i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in o Plačila po dogovoru. Podružnica R A. Smekal v Zagrebu. U2 Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97—46 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)ar)& D\drr)ar-\a 5irtig«rja \) bjtiblj«r)i; dunajska ee$ta 11, Stavbinska kleparska dela vsaki vrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega deU. — Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. IstMovljeio 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na znhlevanje brezplačno. 114—39 Optični zavod Jos. Ph. Goldstein LJubljana, pod trančo št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—52 JOS. POGAČNIK I krojaški mojster v Radovljici štev. 41 m priporoča slavnemu občinstvu |y svojo delavnico za izdelovanje S aznovrsinih oblek = za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristiskih in kolesarskih oblek, havelokov, ?^ površnikov za spomladansko in letno sezono. W Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno K 14—13 v zalogi. iiffifififffiffifS Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad nad 36.000 K. Posojilnica ? Mirljiti registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4/2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—13 Satigrad pri Kranju ob železniški progi Ljubljana-Trbiž. — Letovišče za tujce pod zdravniškim nadzorstvom, med gorami v samoti, 405 metrov nad morjem. Vsakovrsten kom-fort. Izvrstno bivališče za rekonvalescente. Sezona od maja do oktobra. Cena 6 K na dan za zdravo in tečno hrano z vinom, zračne, peščene, solnčne, gorke in mrzle kopeli ter električno razsvetljavo. — Treba pa je, da se zato takoj oglasi. Gena po dogovoru. — Dvakrat na teden obišče zdravnik letovišče. 40—7 Lastnik: dr. E. Globočnik v Kranju. bftaje vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, n četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dem stane za celo leto 80 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Z« oznanila plačuje se za petitvTsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo posfljaci naročnina reklamacije, oznanila, sploh vae upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcrj € Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampiet v Kranju. Priloga „Gorenjcu" št 16 iz I. 1902. O razglednicah. Poučen spis za vsakogar, ki se zanima za razglednice ali ima kakorkoli opraviti ž njimi. Dalje. Razglednice so iznajdba mode, ki že od nekdaj igra veliko ulogo v kroju, noši, umetnostih, običajih in sploh v vseh javnih napravah in zadevah, ki se dado spreminjati in težijo po napredku. Moda, ki večkrat dobiva drugačno ime, poskuša kazati svetu vedno nekaj novega, zanimivega, izvanrednega. Ali ker ni mogoče eno in isto stvar spreminjali tako, da bi bila vedno lepša in popolnejša, spravi moda čestokrat na dan kako prav neokusno in nezmiselno iznajdbo. Zaradi tega hitro sledi jedni moderni iznajdbi druga tako, da za nekatere take iznajdbe komaj dobro izvtedo nižji ljudski sloji, in že jih nove iznajdbe zatemne ter pahnejo v pozabljivost. Včasih pa tudi moda iznajde kaj lepega, dobrega in pametnega. Proizvodi take iznajdbe se hitro razširijo in udomačijo po mestih in na deželi ter zadobe trajen obstanek med ljudstvom vseh stanov, četudi jih razni «moderni» časlihlepneži in ko-zistolovei kmalo začno presukavati z različnimi popravami in izpremembami. Tako na primer je bil enkrat pameten in moder krojač izumil pri človeški obleki za roke prikladne vrečice, katerim pravimo «rokavi*, in te vrečice so ostale po izjemi ogrtače v pri vseh zgornjih oblekah do dan-našnjih dni, dasi jih moderni krojači in krojačice na vse mogoče načine neprestano pačijo in izpreminjajo v obliki. Tudi razglednice so se povsod hitro udomačile, ker so lepa in pametna moderna iznajdba v poštnem prometu. Toda vkljub temu se jih je že po parletnem obstanku začelo izpodrivati z dopisnicami, na katerih so naslikane razne cvetlice, živali, gledališki in družinski prizori itd. Ali to niso nikake razglednice, ker na njih ni upodobljenih razgledov, in za dopisnice, ki teko iz kraja v kraj, so vsekako najprimernejši okraski lepe in lične krajevne slike. Zato bodo prave razglednice ostale vedno v prometu in bodo imele svojo veljavo, naj se jih še tako izpodriva z navedenimi novotarijami! Ako v kaki večji slovenski vasi, kamor zahajajo tudi tujci, še nimajo razglednic, jih brez skrbi lahko še tudi zdaj dado napraviti. Manj nego tisoč pa jih seveda ne kaže naročevati, ker bi bile pri manjši naročbi povprečno precej dražje. Pri naročbah razglednic naj se pred vsem gleda na to, da bodo v lični in prikupljivi obliki ter v Čistem tisku izdelane in da bodo napisi na njih pravilno sestavljeni. Radi tega naj se jih izroči vselej v delo le takim tvrdkam, ki izdelujejo vobče vedno lepe in od izvedencev pohvaljene razglednice, če tudi so nekoliko dražje kakor pri kakih slabih židovskih tvrdkah, ki se ne brigajo za to, da bi zadovoljile založnike in občinstvo s svojim delom, ampak skušajo s hitrim in površnim izdelovanjem kolikor mogoče dosti zaslužiti. V ta namen hočejo z nizkimi cenami pridobiti si mnogoštevilnih naročb, in dokaj ljudi je res takih, ki bolj gledajo na nizko ceno nego na dobro blago; ali ti so skoro vselej prevarani. Prvotno je bilo po slovenskih krajih, posebno na deželi dobiti največ razglednic od znanih dunajskih tvrdk: «Karl Schwiedernoch» in «Weiss & Dreykurs». Prva jih izdeluje navadno v barvotisku, druga pa v svetlotisku, a obe se sme prištevati med najslabše izdelovateljice razglednic. Razglednice Schvviedernoch-ovega dela so izdelane v živih nenaravnih barvah in največkrat niso natančno risane po predlogah, ker se to delo izvršuje zavoljo hitrejše dogotovitve večinoma le z ravnimi, kratkimi in dolgimi črtami, na in med posameznimi predmeti se večkrat marsikaj izpusti, a nasprotno se včasih naredi iz majhnih lesenih bajt in kozolcev velike večnadstropne hiše. Razglednice iz Weiss & Dreykursove delavnice pa imajo eno, dve ali tri male, navadno zelo motne, nerazločne ter kaj maloobsežne sličice z neukusnimi vnanjimi oblikami in z še ncukusnejšimi okraski. Ta tvrdka je je razposlala svoje agente po vseh slovenskih krajih in je sama dala naredili fotografije za razglednice. Torej se ne more izgovarjati, da so ji bile poslane slabe predloge. Razglednice teh dveh tvrdk so pravo židovsko delo in zaradi svoje slabe izdelave niso v čast našim krasnim pokrajinam. Kdor Slovencev hoče imeti lepe razglednice ali kako drugo umetnino, naj si tega sploh ne naroča na Dunaju, ker imajo tamošnji Nemci kaj čudne pojme o nas in se nasproti nam najraje ravnajo po njim lastnem izreku: «Za Kranjce je vse dobro!« Zaračunajo pa nam svoje slabo blago prav tako kakor komu drugemu dobro, ali pa celo še dražje. Več takih slučajev bi vedel povedati o ravnokar imenovanih dunajskih tvrdkah. Slovenci sami sicer nimamo takih umetniških zavodov, v katerih bi dali narediti različne razglednice in druge podobne reči; ali z vsem tem nam lahko in radi postrežejo bratski Cehi, ki se morejo meriti z avstrijskimi Nemci v vseh kulturnih zadevah. Za izvršitev razglednic je pred vsem treba dobrih predlog, za katere se rabijo fotografije, risbe in slike. Fotografije, ki služijo v ta namen, morajo biti zelo razločne in čiste, to je vsak predmet na njih mora biti na eni strani dobro razsvetljen, na drugi strani pa obdan z močno senco tako, da se dobro loči od ozadja in od zraven stoječih stvari. Tudi risbe in slike, ki so namenjene za predloge razglednicam, morajo biti izgotovj^ne na ta način. Na njih se morajo torej razločevati tri, oziroma štiri toni in sicer: bel, sivkast, temen in črn. Zelo temne ali preblede fotografije se dado popraviti z belo in črno barvo; še boljše pa je, ako se jih preriše z močnimi potezami ter se da po risbi narediti razglednice. V mestih, trgih in večjih vaseh navadno dado napraviti za vsak znamenitejši del in za vsako večjo in ime-nitnejšo stavbo posebno razglednico z jedno sliko in potem eno ali več s splošnim razgledom od ene ali več strani na tisti kraj. Razglednica te vrste je najlepša, ako se slika na nji razprostira zgoraj in ob straneh prav do robov in je le spodaj kake 2—3 cm. širok prazen rob ali pa da je tudi zgoraj in ob straneh xj% cm. širok bel robček. Za manjše vasi, kjer se založi le eno vrsto razglednic, pa naj se dado te napraviti z več sličicami, katerih glavna in največja naj kaže razgled na vso vas, druge manjše pa znamenitejše vaške dele in posamezne večje stavbe. Vsaka sličica naj ima za okvir ozek bel robček ali kak primeren preprost okrasek in naj bodo vse ukusno med seboj zvezane v eno celoto tako, da bodo pokrivale vso dopisnično stran skoro do roba zgoraj in na obeh ožjih koncih, le spodaj ali pa samo v desnem spodnjem oglu naj se pusti majhen prazen prostor za pismene beležke. Tudi se poda. ako se nariše za okrasek na primernem prostoru med sličicami ali ob robeh njih kaka taka cvetlica ali rastlina, ki je lastna dotičnemu kraju. Ge se nakopiči mnogo takih ali drugačnih okraskov na eni razglednici, to pa več ni lepo in niti umestno, ker so razglednice določene le za pokrajinske podobe. Se nadaljuje. Tedenski sejem ▼ Kranju dne 14. t. m. Prignalo seje 172 glav goveje živine, 2 telet, 16 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9'—, prosa K 6-50, ovsa K 8-—, rži K 7'—, ajde K 6-—, ječmena K 7*50, krompirja K 1*50. Posamezne številke „ Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Skofji Loki pri g. M. Ž i gonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. Soba s popolno opravo in hrano se oddaja. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 57—2 Loterijska srečka dne 12. aprila 1.1. Gradec: 78 18 86 83 48 —> -> -t- —> -t- CJsojamo se naznaniti s tem, 10" 3M 1()2« 34« 1031 354 407 1()55 420 U04 42U 1111 430 H M 4*1 1118 444 535 553 m m (>45 m m 724 73^ 742 7« 801 8« m m 8" 84H 8™ 4»! Odhod 435 y 447 r,o7 525 53T f)35 r,48 554 $R 610 r,2o 620 f,38 650 gftl 700 V Prihod 709! Odhod 7i2l Prihod Trbiž . . . . rlateče-Bela Peč Kranjska Gora . Dovje . . . . Jesenice . . . .lavornik , . . Žerovnica o. p. . Lesce-Bled . . Radovljica o. p. Otoče o. p. . . Podnart-Kropa . Sv. Jo.št o. p. . Kranj • • • Škofja Loka Medvode . . . Vižmarje . . . Ljubljana drž. k. Ljubljana j. k. Prihod Odhod Prihod Odhod 1255 1241 122 1209 11« 11« 11« 1118 IIOJJ 10» 10** 1012 221 2«4 162 143 133 1X2 109 105 1250 1040 1246 1004 1O0S U&4 1000'1151 309,10»: 715 gU 1018 70T 243| 1004 6*9 942 62? 9" 611 91* 904 853 841 8» 823 gos 8°4 747 733 713 7O8 705 1230 121« 1206 600 541 629 616 511 456 451 43& 4*1 410 402 3&9 35« B. Proga Kamnik-Ljubljana. 205 218 2^1 242 260 300 305 319 650 704 707 728 737 748 753 807 728 741 744 805 813 828 828 842 Odhod Ljubljanadrž.k. Prihod y Tavčarjev dvor Cernuče o. p. Terzin . . Domžale . . Jarše-Mengiš Homec o. p. Prihod Kamnik Odhod 610 5" 553 533 520 515 508 455 1106 1053 1049 1029 10»2 1012 1006 953 649 63» 63« 612 6»5 552 f)43 580 Mestna hranilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—9 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K '2,781.352-91. Stanje hipotečnih posojil K 1,758.759-86. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 166~32 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. i Gričar & Mejač I Ljubljana, Prešernove ulice o I Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah -8KX&- Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 43—6