DELAVSKA POLITIKA
Šiftaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ln sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. '<i*frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, ca Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
štev. 49
Sobota, 22. junija 1935
Leto X
Trajna vojna nevarnost
Po vojni ni bilo vojne nevarnosti neposredno, ker so bile na eni strani zmagovalke, na drugi strani pa onemogle premagane države. Mirovna pogodba se ni izvršila, vsaj ne v tem zmislu, da bi se poiskal izhod iz kritičnega finančnega in socialnega položaja, ki je nastal kot posledica vojne in mirovnih pogodb. Obupna borba premaganih držav se je vršila povsod za izboljšanje razmer. V vseh državah je demokracija pohlevno nosila težka bremena in čakala na uvidevnost mednarodne politike, da koncedira modus vivendi v tej ali oni obliki državam, ki so bile v stiski. To se pa ni zgodilo in to je bilo povod, da je v Evropi začel dvigati diktatorski fašizem svojo glavo, opirajoč se na nacionalni šovinizem in strastno nacionalno sovraštvo med narodi.
Strastni nacionalni fašizem pod vodstvom svojih diktatorjev je pa nespravljiv. Nacionalno sovraštvo je življenjski živec diktatorjev, edino geslo, s katerim mamijo »svoje narode«.
Razumljivo je, da diktatorskim režimom ne more nihče zaupati, ker slone na sovraštvu do narodov. Nihče, Govore sicer platonično o miru,
o	spravljivosti, v praksi pa ne delajo za mir. Neprestano se oborožujejo in s tem pospešujejo nezaupanje v mednarodni politiki, ki ima to posledico, da se oborožujejo tudi vse druge države, ki bi bile morda vesele, če bi mogle rabiti svoje finance za bolj pametne stvari.
Ta atmosfera vpliva tudi na socialistične in delavske stranke, ki imajo v svojih deželah še demokracijo. Zaradi obrambe pred diktatorskim fašizmom se strinjajo z nacio-alno brambo. Vedo, da je nevarnost za mir, da goje fašizmi sovraštvo iz imperialističnih razlogov, kar pomeni pripravljanje na vojno. To je vzrok, da se izjavljajo za oboroženo obrambo socialisti in komunisti.
Pripravljanje na vojno postaja na ta način nekakšen sestavni del narodovega mišljenja, ki kaže, da je notranja sila naroda proti vojni popustila ali opešala, ker se zaveda vojne nevarnosti.
Sklepajo se pakti. Toda pakti zopet zbujajo ljubosumje. Z njimi ne morejo biti zadovoljne Italija, Ogrska ali tudi Bolgarija, kako šele Nemčija? Pravega zaupanja tudi ni ne v Nemčiji in ne v Italiji za podonavski sporazum. Torej sama nesoglasja, samo nezaupanje!
Kdo in kako naj reši svet pred vojno nevarnostjo, če se ne dvigne zopet duha svetovnega miru?
Intervencija v japon-sko-kitajskem sporu
Japonski imperializem, ki hoče dalje osvajati kitajske pokrajine, je zbudil Francijo, Anglijo in Zedinjene države. Na poziv Kitajske, ki si sama v svoji anarhiji ne more pomagati, so se začele velesile posvetovati glede intervencije. Kitajska je domena kapitalistov velesil, zato je prošnja Kitajske dobrodošla. Varovale pa bodo samo mednarodni dogovor, po katerem je zajamčena nedeljivost Kitajske. V mandžurskem sporu interesi teh držav še niso bili tako ogrožani.
Mednarodni urad dela za 40-urni delovnik načelno
Komisija mednarodnega urada dela za skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko je 16. t. m. sprejela prvi del besedila z 38 glasovi. Besedilo glasi:
»Vsak član mednarodne organizacije dela, ki ta dogovor ratificira, izjavlja, da pritrjuje načelu štiride-seturnega delovnega tedna.«
Po daljšem razgovoru je komi-
sija sprejela tudi drugi del besedila z 31 glasovi proti dvema glasoma. To besedilo glasi:
»... ter se zavezuje, da bo to načelo v vseh kategorijah zaposlovanja uveljavil v zmislu podrobnih dispozicij, ki bodo za vsako kategorijo zaposlovanja ratificirane od dotič-ne države, določene s posebnimi dogovori.«
Socialisti oživljajo gospodarstvo
Belgija živi dva meseca pod so-cialistično-meščansko koalicijsko vlado. Poleg katoliškega ministrskega predsednika Vana Zeelanda je zastopnik ministrskega predsedstva s. Vandervelde in socialist Hcndrik de Man vodi najvažnejše ministrstvo v tej vladi — gospodarski resor.
V	Belgiji so osem let neprekinjeno vladale meščanske stranke. Kako je prišlo do take spremembe?
Belgija je majhna Idržava. Toda na ozkem prostoru prebiva osem milijonov ljudi. Nobena evropska država ni tako gosto naseljena. Belgija je kot ena gigantska zapadno-ev-ropslca tovarna, v kateri je dva milijona delavcev. Za te množice je delo, kruh in blagostanje le, če inozemstvo kupuje njihove izdelke. Belgija pa lahko izvaža le toliko časa, dokler poceni producira. Ko je po vojni tudi Belgijo zajela inflacija, je imela njena industrija visoko konjunkturo, ki je trajala tri leta dalje kakor v drugih zapadnih državah.
Kasneje sta funt in dolar opustila zlato podlago. Belgija je pa vztrajala pri zlatem bloku. Vedno več funtov je bilo treba plačati za belgijsko jeklo, ki je sčasoma izgubilo radi tega inozemski trg. Plavži so ugašali drug za drugim — samo v Charleroi in Borinagu je postalo 80.000 plavžarjev in kovinarjev brezposelnih, v vsej državi je poskočilo število brezposelnih na 400.000, t. j. petino industrijskega prebivalstva. Meščanska vlada je hotela krotiti krizo z znanim kapitalističnim receptom: znižanje plač, s. stiskanjem pasov okrog delavskih trebuhov. Ta recept je popolnoma odpovedal tako kakor drugod tudi v Belgiji. Padla je kupna moč prebivalstva, zmanjšal se je promet na domačem trgu, eksport se ni dvignil, ljudi se je lotila panika, kapital je bežal iz države — klerikalno - liberalna vlada je gospodarsko popolnoma zavozila državo.
Ob najhujši stiski je kralj poklical na krmilo delavsko stranko. Stranka je za oživljenje gospodarstva predlagala dobro premišljen konstruktiven in realen načrt. Hend-rik de Man je avtor tega programa. Delavska stranka žal še ne more vladati sama, ker še nima večine. Njen
aktualni program še ne pomeni socializma, pač pa velik korak k nje-j mu. Po tem gospodarskem načrtu se bo zmanjšala brezposelnost v dveh letih za polovico, v nadaljnjih dveh letih bo popolnoma izginila. Ta načrt podrejuje banke in glavne industrije j državni kontroli, jih torej približuje
1	socializaciji, dočim na drugi strani ščiti obrtnika in kmeta.
Pri prvih glasovanjih pod novo vlado so se v parlamentu razcepili meščanski klubi. Od katolikov je za socialističen načrt glasovalo samo levo krilo, to so zastopniki krščan-sko-socialnih delavcev, od liberal-cev je glasovalo tudi samo levo krilo, ki zastopa predvsem nameščence. Čisti meščanski del obeh klubov je ostal v opoziciji proti novi vladi. Že s tem je dosegla delavska stranka velikanski uspeh: katoliški delavci in liberalni nameščenci so se približali socialistom in s tem je podan prvi pogoj za enotno fronto vsega belgijskega delovnega ljudstva proti kapitalizmu.
Konkretno je vlada v kratkem času dveh mesecev napravila že veliko: 1 milijardo frankov je dala na razpolago za velika javna dela, namesto prejšnje omejitve je razširila kredit, uredila je, da kredit bank redno doteka v gospodarstvo, z davčnimi olajšavami je znižala režijo, vrednost belgijskega franka je znižala za 28%, s kontrolo trga je preprečila špekulantom dviganje cen. Prve posledice teh ukrepov so bile, da se je začel kapital iz inozemstva vračati nazaj v deželo, okrog 150 milijonov vsak teden, radi nove vrednosti franka ljudje spet kupujejo tekstilno blago, pohištvo, zaloge se praznijo, brezposelnost pada tako, da je že v prvem mesecu nove vlade bi-
lo	14.77% manj brezposelnih.
Vse bi še mnogo lažje šlo, če ne bi socialistov na vse načine ovirali klerikalci in liberalci. Med ljudstvom narašča socialistični vpliv, ker ljudje vidijo, da so meščanske vlade samo reducirale ali gledale razvoj s prekrižanimi rokami, dočim se sedaj dela po premišljenem načrtu — in to resnično delo vzbuja v ljudeh navdušenje in trdno upanje v bodočnost.
KmetiSki pridelki naj-cenejši v Jugoslaviji
Kmetje obubožavajo
Na podlagi podatkov mednarodnega urada dela v Ženevi so agrarni pridelki v Jugoslaviji bili lani najcenejši.
To potrjuje naše trditve, da gospodarski krogi, kapitalisti in karte-
li	tu delavce in kmete najbolj izkoriščajo.
Državna gospodarska politika naj bi pred vsem temu zlu posvetila vso svojo pozornost.
Razdelitev sklada za javna dela
Ministrski svet je dne 15. junija t. 1. sklenil, da se državni sklad za javna dela razdeli po banovinah naslednje:
dravska
savska
vrbaska
primorska
zetska
drinska
dunavska
moravska
vardarska
Beograd
Din 1,000.000, Din 2,300.000, Din 3,700.000, Din 3,800.000,
4.500.000,
4.000.000,
2.200.000,
3,700.000,
Din 3,700.000, Din 1,000.000,
Din
Din
Din
Din
Turiija zavaruje Dar-danelle
Bosporus in Dardanelle pri Carigradu je že od nekdaj važna morska ožina. Turčija hoče sedaj to morsko ožino zonet armirati,
Zaradi pozdrava obsojen na tri dni zapora. V Nordhausenu je naglo sodišče obsodilo starejšega moža na tri dni zapora, ker ni hotel pozdravljati in odzdravljati s »hajl Hitler«. Pozdravljal je le dober dan ali dober večer. —
Dalje je dodeljenih še več posameznih zneskov. Tako v dravski banovini za regulacijo Save Din 200 tisoč in za regulacijo Drave Din
700.000.	Enako tudi drugim banovinam.
Pohod francoskih socialistov
S. Leon Blum piše v »Populaire« o francoskem socialističnem kongresu v Miihlhausenu:
»Kako so se veselili! Zopet se je enkrat (so trdili desničarski listi) stranka izkazala kot oslabela, kot nesposobna in sama v sebi v razsulu; ne bo več mnogo ostalo od nje, zakaj komunisti jo nameravajo požreti. Nam pa so delegati potrdili, kar smo itak vedeli: da se socialistično gibanje v Franciji poglablja in širi, to so dokazali naši uspehi pri zadnjih občinskih volitvah, da dežela pozdravlja socializem kot svoje zadnje, ali mnogo bolj kot svojo prvo nado. Obrekujejo nas, ker se nas boje, ker smo močni.«
Poljska volilna reforma
Opozicija svari pred reformo
O poljski volilni reformi smo že poročali, kako je reakcionarna, ker izključuje narod od volilne pravice. Te dni se je reforma obravnavala v senatu. Prej je volilo senat 13 milijonov državljanov, po novem volilnem redu bo pa teh volilcev le pol milijona. Socialistični poslanec Nie-dzialkowski je grajal reformo in protestiral proti ropu narodovih pravic. Zlasti je krivično, da naj bodo vo-lilci v senat odlikovanci z vojaškimi in civilnimi redi.
Briand na primer ni hotel sprejeti nobenega reda in tudi Pilsudski je rede malo cenil.
Red se sploh ne more smatrati kot merilo za zasluge državljanov. Tudi vse druge opozicionalne stranke v senatu reformo odklanjajo kategorično, češ, da bo nje sprejem škndnval državi.
Notranji minister o volilnem boju
V	razpravi o verifikacijskem poročilu v narodni skupščini je govoril notranji minister Popovič. Govoril je o toleranci vlade napram opoziciji. Vladni organi niso delali opo-zaciji težav pri agitaciji. Kraljevska vlada se niti ni ozirala na nekatere napake kandidatne liste Maksimoviča, čeprav so bile proti volilnemu zakonu. Ni ovirala postavitve njegove liste, čeprav liste niso podpisali kandidati pri sodiščih, ki so bila poverjena z verifikacijo.
Volilni boj opozicije je bil naperjen proti državi in socialnemu redu. To dokazujejo mnoga teroristična dejanja. Vsak si lahko misli, je rekel minister, v kakšnem položaju so bili nacionalni patrijoti, ki so prišli na volišče, da izpolnijo svojo patriotič-no dolžnost.
Opozicija je skušala s tatarskimi vestmi vplivati na volilce. Pripovedovali so, da je vlada z ukradenim denarjem pobegnila v inozemstvo itd. Vsak je bil torej junak, ki je glasoval za vlado.
Jako ostro sta kritizirala notranji in pravosodni minister ravnanje velikega dela duhovščine, tako katoliškega kakor pravoslavnega, ki je deloma odgovorno za napade kmetov na žandarmerijske organe. Notranji minister je govoril tudi o nedovoljenem vmešavanju v volilni boj zagrebškega nadškofa drja Baura in njegovi spomenici na regentski svet, ki jo minister odločno odklanja.
Govora ministrov sta precej posvetila v dogodke ob volitvah v narodno skupščino dne 5. maja in pred njimi,
Dvig notranjega kcn-zuma neobhodno potreben
(Iz čehoslovaške vladne izjave.)
Stalno višanje domače porabe je v bistvu odvisno od medsebojne izravnave rentabilnosti kmetiških, industrijskih in obrtnih podjetij, ter od temu primerne višine prejemkov in zaslužkov oseb, ki so ali zaposleni v privatnem gospodarskem življenju ali v javni službi. Padec pod to višino bi bil narodnogospodarsko škodljiv in krivičen. Tudi neutemeljeno podraževanje katerihkoli življenjskih potrebščin zmanjšuje porabo in se zaradi tega ne sme dovoljevati.
Tak je program meščanske vlade ne najslabše socialno situirane države.
Trocki v Oslu na Norveškem.
Norveška Vlada je dovolila Trockemu, ki je bil izgnan iz Francije, šestmesečno bivanje v državi s pogojem, da se ne bo udejstvoval politično, zlasti proti državam, ki so v prijateljski zvezi z Norveško.
Tone Maček:
175
Stucat ICum&ec^et
»... da prepustimo ravnateljstvu, ki bo gotovo znalo najti najboljšo pot, da bo vsem ustreženo. Ne pozabimo, da nam že krščanska vera nalaga spoštovanje do predstojnikov in da je najlepša krščanska čednost pokorščina ...«
Dalje ni mogel govoriti. Nastal je silen vrišč, v katerem je popolnoma utonilo odobravanje posameznih Brumnovih pristašev. Rudarski zaupniki na balkonu so se porogljivo smehljali, kakor da hočejo reči:
»No? Ste ga slišali?«
Iz mase so se med ogorčenim vptijem začele dvigati žilave pesti. Kletvice in psovke so frčale kakor puščice proti balkonu:
»Fej!«
»Sramota!«
»Je to rudar?!
»Plačanec!"
»Ajmohtarh
Dol z njimf
Strah pred strojem v AmerikiI Doma in po svetu
Državni podtajnik v kmetiškem ministrstvu Zedinjenih držav Rexford F. Tugwell je nedavno izjavil, da je najvidneja posebnost sedanjega gospodarstva ogromna produkcijska sposobnost. Ta sila stroja nas navdaja s čudom in strahom. Ne vemo, kaj bi počeli s tem. Krotiti jo bomo morali in omejevati nje svobodo gibanja, ali pa razdeljevanja blaga iznova tako urediti, da bodo konzumenti ta ogromni veletok produktov lahko sprejemali. Če smo pripravljeni, sprejeti odgovornost za posledice iz-
najdb, izpopolnitev pridelovalnih procesov, napredka znanosti, razvoja vseh prometnih sredstev, tedaj moramo poskrbeti tudi, da bo ta tok blaga odtekal dalje.
S temi stavki je označen naravni zakon sedanje kapitalistične družbe, ki absolutno zahteva temeljite re-medure. Izrekel jih je kapitalistični strokovnjak. Zato naj bodo opozorilo vsem evropskim sanjačem o stanovskih državah in taboriščih, ki ne morejo prinesti niti olajšanja, kaj šele socialno »rešitev«.
Socialisti o poljski politiki
Poljski socialistični dnevnik »Ro-botnik« piše o obisku dr. Beneša v Rusiji. Izrecno poudarja, da imajo med mednarodnimi pogodbami in dogovori pomen samo pogodbe o medsebojni pomoči, ki sta je sklenili Francija in Čehoslovaška z Rusijo. Le ta pogodba more služiti obrambi pred Nemčijo. Čehoslovaška je priznala Rusijo šele pred enim letom, pa ima že z njo pogodbo o medseboj-ni popioči ter sklenjen finančni in trgovinski dogovor. Čehoslovaška je republika, demokratičen otok v fa-
šističnem morju, ki more biti varen le v taki zvezi.
Potrebno bi bilo, da tudi Poljska vzpostavi diplomatske odnošaje z Rusijo, ki bi poglobili gospodarske stike med obema državama. Pogodba o nenapadanju z Nemčijo ne jamči Poljski ne vzhodne in ne zahodne meje niti miru, pač odbija Poljsko od Francije in Rusije. Poljska ima z Rusijo 14 let diplomatske odnošaje, toda niti ene trgovinske pogodbe še ni sklenila z njo. Zato, meni »Robot-nik«, bi bila čehoslovaška politika tudi za Poljsko najbolj pametna.
Zmaga stavkujočih delavcev v Celju
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista sta v soboto dne 15. t. m. izbruhnili v Celju v opekarnah »F. Sodin« in Unger-Uhl-mann stavki, ker nista podjetji pristali na zvišanje plač. Po treh dneh stavke sta obe podjetji pristali na zvišanje plač in sicer »Sodin« na 20 do 25%, Unger-Uhlmann pa na 20% zvišanje. Napravljeni so pismeni sporazumi, s katerimi se ureja poleg plač tudi ostalo službeno razmerje.
Stavki je vodila Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije po svojem centralnem tajniku s. Jako-
minu.
Delavstvu, ki je bilo v boju solidarno, na uspehu čestitamo.
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, ki agilno deluje, je izvedla v zadnjem času še stavjri tudi v tekstilni tovarni »Triglav« v Kočevju, ki je trajala 16 dni in je delavstvo zmagalo, kakor tudi v tovarni Zelenka v Mariboru, kjer je delavstvo s solidarnim nastopom izvoje-valo 8% zvišanje plač.
Delavstvo vseh podjetij naj se kompaktno organizira, ker nas čakajo novi boji, Le v organizaciji je moč!
Izletnikom v Celje 7. julija
Razglas Zletne pisarne
Prehrano izletnikov je mogoče brezhib-organizirati le pod pogojem, da se izletniki že pred izletom pravočasno naroče kosilo in se točno ravnajo po dobljenih navodilih. Kosilo velja Din 8.— in obsega juho, meso in dve prikuhi. Denar je treba poslati obenem z naročilom kosil centrali Svobode v ljubljano in to nemudoma, najkasneje pa do 27. t. m.!
Ker prihaja v poštev za izdajo kosil le kakih 30 gostiln s povprečno 50 porcijami, bo treba organizirati izdajo kosil v dveh izmenah. Prva izmena bo dobila kosilo od 12. do 13. ure in druga od 13. do 14. ure. Nakaznice bodo izdane že v naprej in bo na vsaki označeno, v kateri gostilni in ob katerem času bo dobil izletnik kosilo. Pri nakazilu gostiln se bo pazilo, da dobe izletniki istega društva in po možnosti istega kraja nakazilo na isto gostilno. Izletnik, ki bo hotel dobiti kosilo brez zadržka, se bo
javil ob določeni uri v nakazani mu gostilni, kjer bo zavzel prazen prostor in položil predse nakaznico, da bo gostilniško osobje brez zamude lahko streglo. Izletniki, ki bodo dobili kosilo v prvi izmeni, morajo najkasneje ob 13. uri napraviti prostor onim izletnikom, ki bodo dobili kosilo v drugi izmeni.
Promenadni koncerti se bodo vršili v vseh delih mesta tako, da bodo nastopile po možnosti vse godbe. V načrtu so promenadni koncerti, ki se bodo vršili med 10. in 12. uro na naslednjih krajih, oz. lokalih: 1. na trgu pred kolodvorom: 2. v mestnem parku; 3. na trgu pred magistratom; 4. v Gozdni restavraciji; 5. restavracija »Stegu«; 6. nogometno igrišče »Skalna klet«, kjer se bo ob tem času vršil brzoturnir delavskih športnih klubov; 7. Vrt gostilne »Amerika«; 8. Vrt gostilne Jugoslovan; 9. pred gostilno Svetel; 10. vrt restavracije Petričck.
Pcslanec Djordjevič je v narodni skupščini odgovarjal notranjemu ministru ter ugotovil, da je šele sedaj izvedel, kaj je uganjala opozicija med volilno borbo. Če bi bila tiskovna svoboda, bi to ne bilo mogoče. Mnenja je, da bi bilo treba tisku dati svobodo. — .
»Boj« razpuščen. Glasilo ministra dr. Marušiča je objavilo vest, da je banska uprava razpustila Združenje borcev »Boj« v Ljubljani z vsemi krajevnimi skupinami. »Boj« se je prej naslanjal na bivšega župana in bana dravske banovine, ter je bil sedaj razpuščen zaradi prekoračenja statutarnega delokroga.
Kongres inozemskih Nemcev v Konigsbergu je dal marsikomu misliti, zlasti vladam držav z večjimi ali manjšimi nemškimi narodnimi manjšinami. Nastopali so z govori visoki funkcionarji nacionalnosociali-stične vlade, ki so povdarjali, da Nemčija ni samo geografski pomen te besede, označen z mejami današnje Nemčije, temveč etnografski, narodnostni. Nemčijo tvorijo vsa ozemlja, koder prebivajo Nemci, ki jih ni samo 60 milijonov, temveč 100 milijonov, povezanih med seboj ne samo po narodnosti, jeziku in duševnosti, temveč tudi po politični zavesti, ki se bodo vselej odzvali, kadar jih bo klicala njihova matična država. Potemtakem res ne vemo, čegavi državljani so erdeljski Švabi; rumunski ali nemški —. Kongresa v Konigsbergu so se udeležile nemške narodne majšine iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije. Ob zaključku kongresa se je vršila svečana prisega vseh inozemskih delegacij nemški nacionalno - socialistični in državni skupnosti
— Kaj mislite, kaj bi se zgodilo, recimo delegaciji kakih nemških komunistov, ki bi se vračala na primer iz Moskve, kjer bi bila javno prisegala zvestobo sovjetom, komin-terni in Stalinu?
Jezikovni pouk v srednjih šolah. Dijakom srednjih šol je v bodoče dovoljeno, da se odločijo, ali se od tretjega razreda dalje hočejo učiti nemščine ali angleščine. V tem oziru je potrebna razbremenitev in svobodna izbira. Zakaj, srednja šola je predvsem izobraževalnica intelekta, razuma. Tudi je mnogo dijakov, ki za jezike niso nadarjeni, za realne predmete, matematiko, naravoslovje pa so. Z jezikovnim poukom se te talente ubija in ne bomo se motili, če povemo, da je v izobrazbi, splošni namreč, (nagromadeni tuji jezikovni pouk, ki ostane nedovršen, velika ovira.
Novinar Jože .Petrič je umrl v
Ljubljani de 19. t. m. Rojen je bil 13. marca 1877 na Vrhpolju pri Radečah na Dolenjskem. Študiral je za profesorja ter malo časa poučeval v Ljubljani in na Dunaju. Pozneje je bil vzgojitelj. Med vojno je bil v vojnem tiskovnem uradu. Po vojni se je na-
Redki Brumnovi pristaši si niso upali, da bi ga vzeli v zaščito; tik poleg hiše je stal eden izmed njegovih, ki ga je hotel opravičevati, pa se jih je zato pošteno nabral. Pol ducata pesti je zakrožilo nad njegovo glavo in mu zbilo klobuk na tla. Kurent, ki je to opazil, se je nagnil z balkona čez ograjo in zakričal doli:
»Mir! Kaj se ravsate! Naš namen ni, naše prepričanje drugim s pestmi v glavo vbijati!«
Pustili so ga in mož je užaljen pobral klobuk iu izginil za vogalom.
Shod je bil zaključen in zborovalci so se razhajali z glasnim govorjenjem. Na obrazili nekaternikov je bilo videti slabo prikrivano skrb, medtem ko je z večine obrazov sijalo veselo zadovoljstvo in zmage siguren zanos.
France je šel v družbi tovarišev, ko ga je nekdo pocukal za suknjič. Bila je Meta:
»Si kaj videl Janeza? Zgrešila sem ga.«
»Najbrž je z odborniki. Poča- ; kajva tule nanj. Odšel še gotovo ni.
Mimo se je valil val prepirajočih se in gestikulirajočih zborovalcev. Pojavilo se je tudi jedro zborovanja, lokalni stavkovni odbor z delegatoma. Iz množice so vedno pristopali posamezniki, zdaj k Kurentu, zdaj k Sitarju in so zahtevali raznih pojasnil. Zunanja delegata sta spe-šila na kolodvor, kamor ju je spremljala gruča rudarjev. Janeza je Meta zadržala:
»Pojdimo raje domov. Mraz je.« Daleč zadaj so videli iti Brumna s troje svojih tovarišev. France je vprašal Janeza:
»Zakaj pa imenujejo Brumna in njegove »ajmohtarje« ?
»Pred dvemi ali tremi leti so bile neke volitve: ne vem več, ali v občinski, okrajni ali v zastop bratovske skladnice, ker takrat še nisem bil tu. Skratka, zavedni rudarji so postavili svojo kandidatno listo, ki pa niti rudniškemu ravnatelju, niti župniku, niti županu ni bila po volji. Zato se je storilo vse, da bi se enotnost rudarjev razbilo. V ta namen se se poslužili članov odbora društva svete Barbare z Brumnom na Čelu. ki so na dan volitve zbobnali skupaj
svoje pristaše in prijatelje k Logarju v posebno sobo, kjer jih je odposlanec nasprotne fronte pozdravil in poučil, za koga in kako imajo glasovati in podpirati svoje glasovnice, nato pa so bili vsi skupaj pogoščeni. Vsak je dobil vrček piva, eno žemljo iu porcijo telečjega ajmohta (obare). Kdo plača, je vedel samo gostilničar.
To seveda ni ostalo skrito irj rudarji so hitro zvedeli, zakaj je bil onemogočen enoten volilni nastop, ki bi jim bil lahko prinesel večino. Znana so postala tudi imena vseh, ki so se udeležili pojedine ajmohta, skoz in skoz pošteni klerikalci in kjerkoli se je kdo izmed njih pokazal, so bili obsipani z zbadljivko »ajmohtar«, ki se jih še danes trdno drži.«
Stavka je trajala že teden dni. Nekaterim gospodinjam je začelo primanjkovati kuriva. Pred separacijo so ležali velikanski kupi premogovega zdroba. A čez dan se ni moglo do njega. Orožniki so patru-lirali tam okoli. Pod kritjem noči so si upali s koši v bližino, iz ozadja, od brega, porašenega z grmovjem.
IZ NAŠIH KRAJEV
Naribor
Nevarnost malarije
Skrbimo pravočasno da se Maribor ne okuži.
Do svetovne vojne je bila v Sloveniji malarija skoraj nepoznana. V povojnih letih obolevajo na malariji naši fantje, ki služijo vojake v južnih krajih ‘države. Teh je precej. Vendar, da 'bi ljudje pri nas doma obolevali za malarijo, še ni bilo slišati. Zadnji čas se pa dogaja tudi to, V mariborski bolnici se čudijo, da prihajajo v bolnico tudi ženske in otroci. Po skrbnem poizvedovanju so zdravniki dognali kot izvor teh ikužonj pri zastajajočih vodah v stranskih rokavih reke Mure na Prekmurski strani med Radgono in Ljutomerom. Tu se zadnja leta zadržuje in plodi komar ansfeles, ki kot prenašalec malaričnih kali povzroča to
bolezen. Dokler ne bodo tiste stoječe vode ob Muri osušene, bo nevarnost vedno obstojala, ne samo za dotični kraj. Maribor ni zelo oddaljen od Mure. Potom močnega vetra ali na kak dtrug način se komar-ano-feles lahko zanese tudi v mariborsko okolico, kjer bi v gnilih vodah pri .treh ribnikih našel izborno plodišče. Po malariji okužen Maribor pa dvomimo, da bi privlačil promet tujcev. Zato bi bilo potrebno na kak način poskrbeti, da bi omenjeni ribniki dobili ali stalno tekočo vodo (s sesalkami iz Drave?) ali pa se naj popolnoma izsuše. Tiste smradljive idile nam ne bo žal.
Posiv vsem naročnicam »Ženskega lista"!
Glasom sklepa konzorcija »Žen- j skega lista« obvešča konzorcij vse | članice Zveze del. žen in deklet in naročnice »Ženskega lista«, da je list iz finančnih razlogov s 1. junijem t. 1. prenehal izhajati.
Konzorcij opozarja vse naročnice, da je pričel izhajati v sklopu naših razrednih strokovnih organizacij »Ljudski glas«, ki se tiska v veliki nakladi in ki je namenjen poljskim delavcem, kmetom in obrtnikom.
Naša delavska žena spada že po naravi v krog teh stanov in se bo iz tega razloga vodila vbodoče v »Ljudskem glasu« posebna ženska rubrika. List izhaja enkrat mesečno in stane letno le 10 Din.
Konzorcij se vsem organiziranim ženam in naročnicam toplo zahvaljuje za zaupanje
Konzorcij »Ženskega lista«.
selil v Ljubljani ter je bil nekaj časa tudi v uredništvu socialnodemo-kratičnega dnevnika »Naprej«. Nadarjeni mož je imel jako burno življenje, ker je bil velik sovražnik licemerstva. Pozneje se je udejstvoval v raznih listih. Zadela ga je kap, kateri je v kratkem podlegel.
Avtomobilska cesta Ljubljana— Sušak. V nedeljo so imeli v Zagrebu konferenco, na kateri so sklenili graditi avtomobilsko cesto iz Ljubljane na Sušak. Dobra cesta za to zvezo je vsekakor potrebna.
Italija pobira zlato in srebro. Zaradi abesinske vojne, ki je domala neizogibna, je Italija odredila, da državljani oddajo njej zlato in srebrni denar.
Tudi Titulescu pojde v Rusijo.
Rumunski zunanji minister Titulescu pojde v Moskvo, da podpiše varnostni pakt.
V Grazu imajo nov monstre proces proti marksistom. Letos spomladi so v Leobnu odkrili ilegalno marksistično organizacijo, ki je'pod vodstvom nekega Walscherja vršila široko razpredeno propagando po Gornjem Štajerskem. To delo pa kljub aretacijam ni ustavljeno.
S. dr. Fran Soukup zopet predsednik senata. S. dr. Fran Soukup je bil zopet izvoljen za predsednika čehoslovaškega senata.
Švica odklanja diplomatične stike z Rusijo. Švicarski parlament je odklonil komunistični predlog, da naj švicarska vlada sklene z Rusijo di-plomatični in trgovinski sporazum. — Razumljivo. Švica živi v glavnem od turistov, ne pa od prometa z daljnjim svetom. Stališče je vsekakor značilno z ozirom na švicarsko »nevtralnost«, katero bi priznanje Rusije prav nič ne onečastilo.
Tuje delavce izganjajo. V Franciji je mnogo inozemskih delavcev. Izgnali bodo najprej one iz Pariza in drugih mest, pozneje tudi iz industrije po deželi. — Ameriška vlada je sklenila, da odpusti vse inozemske kurjače in monterje na ladjah, ki so večinoma tujci. Vlada pravi, da se dogajajo nesreče z ladjami (tri v zadnjem času), ker so ti delavci jako slabo plačani in zaradi tega brezbrižni.
Dobra letina v Sovjetski Rusiji.
V južnih delih Sovjetske Rusije se obeta letos bogata letina poljskih pridelkov, ki bo znatno nadkrilila pridelke iz leta 1933.
V Rusiji so te dni dokončali novo topilnico. Martinova peč deluje s kapaciteto 500 ton dnevno.
Centralni eksekutivni komite v Sovjetski Rusiji je odlikoval 53 vodij, inženerjev in delavcev z' Leninovim redom, z redom rdečega delavskega prapora in s častnimi listinami za uspešno delo v tovarnah nafte »Asncft .
Ce sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — i
Okrožni zletni odbor za izlet v Celje v Mariboru prosi vse zaupnike, ki posedujejo nabiralne pole, da iste prinesejo nazaj in obračunajo, da zamore odbor obračunati centrali. Odračunava se lahko v soboto od 14. do 18. ure, v nedeljo dopoldan in v pondeljek ves dan v tajništvu Krajevnega medstrokovnega odbora v Mariboru, Sodna ulica 9-11. — Nadalje prosimo vse zunanje sodruge, ki se nameravajo peljati z nami s posebnim vlakom, da prijavijo število udeležencev svojega kraja najkasneje do pon-deljka, dne 24. t. m. popoldne, ker je to zadnji dan. — Okrožni zletni odbor.
Čast komur čast! Mnogi tovarniški in drugi delavci se obračajo na nas s vprašanjem., če dobivajo naši organizacijski in obratni zaupniki plačilo za njihovo agitacijsko delo. Neverjetno se jim; namreč zdi, da naši zaupniki z veliko vnemo in požrtvovalnostjo agitirajo za poedine naše prireditve, kakor za razne akademije, sestanke, shode, za zlet v Celje itd. — Vsem tem odgovorimo javno in z velikim ponosom, da naši zaupniki za njihovo delo še nikoli in nikjer niso dobivali nobenega plačila, ker opravljajo to delo zgolj iz idealizma do naše skupne stvari in kot edini in močni stebri našega pokreta. — Krajevni Med-strokovni Odbor v Mariboru.
Proti priključitvi okolice k mestu s.o samo mekater.ni.ki, predvsem gostilničarji in večji hišni posetniki, vsekakor manjšina. Mogoče tu in tam tudi kak občinski funkcionar, ki se boji za svoje mesto. Vse to pa je prazen strah; javne dajatve so 'bile ponekod, n. pr. v Pobrežju1, že sedaj večje ko v mestu, davek na .najemnine je pa s .prihodnjim letom itak odpravljen. Kar se pa tiče občinskih častnih in plačanih funlk-cij, naj si pa nihče glave ne beli; novi mestni okraji .bodo tudi v razširjenem mestnem svetu imeli svoje zastopnike, kamor bodio lahko voljeni, če so se dozdaj trudili v prid občanom in jih bodo isti še naprej marali za svoje zastopnike. Plačani občinski funkcionarji in organi bodo pa tudi gotovo prevzeti po mestni občini, če so za svojo službo sposobni, saj razširjena mestna občina bo rabila še enkrat toliko nameščencev ko doslej, ki bodo svojih islužb gotovo bolj sigurni kakor v malih predmestnih občinah. Državni uslužbenci bodo s priklju-
Trbovlje
Za socializem -— proti razbijačem!
Podružnica delavskih žen in deklet v Trbovljah, je na zadnjem občnem zboru zveze, ki so ga na svoj način pripravile znane ljubljanske gospodične, dobila odvezo za svoje razdiralno delo, ki ga je vršila v škodo naših zadružnih, strokovnih in kulturnih organizacij in s tem seveda mandat, da to, kar je počenjala doslej, lahko počenja tudi nadalje. Glavno besedo v trboveljski podružnici so imele Gnilškova, Batisti-čeva in Strnišetova. Zelo navdušeni za njihovo »delo« proti našim funkcionarjem pa so bili znani izdajalci delavskih strokovnih organizacij, ljudje, ki so prodajali interese strokovno, kulturno in gospodarsko organiziranega delavstva fašistom, tem največjim nasprotnikom svobodnega delavskega gibanja in njegovih ustanov. Delavstvo jih je končno moralo odstraniti iz svojih vrst, kakor se odstrani črva iz dobrega sadja. Ti izdajalci še danes vsepovsod odobravajo »žensko akcijo«.
V čem pa obstoja ta akcija? Znana nam je vsebina pisem, ki so bila poslana na Jesenice, v Ljubljano, v Zagorje, v Črno in drugam. V teh pismih mrgoli nedostojnih izpadov, sumničenj in podtikanj na najbolj požrtvovalne sodruge v marksističnem delavskem gibanju.
Mi se temu nikakor ne čudimo. Kajti mi poznamo tiste, ki to mentaliteto zanašajo v revirje, poznamo gospodične sufler-ke, ki vodijo »akcijo« iz Ljubljane, ki se ogrevajo za to, da se pod firmo »enotne fronte«, delavstvo vprega magari v klerikalni in fašistični voz, zato bomo tudi temu primerno znali nastopiti v obrambo vsega, kar je resnično naše. Ne bomo se dali več izigravati, ampak bomo vsem, ki nam bodo stopili nasproti, predvsem strgali krinko z obraza, da se bomo spoznali. Zelo se motijo vsk ki mislijo, da bomo mi tudi še nadalje mirno trpeli, da bi nekdo, ki sam nima niti toliko poguma, da bi javno povedal kaj hoče, ki špekulira samo na to, kako razdvojiti in razkropiti naše organizacije s frazersko demagogijo, lahko kaj takega počenjal v naši hiši. Ako bi odgovorni funkcionarji tudi v bodoče, po vseh teh žalostnih izkušnjah, kaj takega dopustili, potem bi jih delavstvo res moralo pozvati na odgovornost.
Toliko na naslov tistih, ki se jih to
tiče.
čitvijo dosegli prvi draginjski razred, okoliško. .prebivalstvo, .ki je brez premoženja, ho pa vsaj smelo upati, da se ibo v slučaju .potrebe vendar nekje zantj skrbelo. Torej, več smisla za skuipne koristi, manj nerganja in vse se .bo z lahkoto .preneslo. Za 'deset let se bomo sami svoji današnji tnmi smejali.
Tri in pol milijona so dali za mariborski grad, zdaj pa študirajo, kaj bi z njim. Baje so ga kupili, da bi napravili iz njega magistrat. To .bi stalo še enkrat toliko kakor grad sam. Strokovnjaki vele, da izpod 6 do 7 milijonov ni .misliti na prezidavo. Torej bi ta stvar navsezadnje stala deset milijonov in še bi imeli samo staro grobljo ‘kamenja, z meter debelimi, vlažnimi zidovi in mračnimi, zatohlimi prolstori, ikot nalašč vir .jetike in revmatizma. Za denar, ki bi ga zahtevala preureditev gradu, bi se lahko postavilo novo magistratno iposlopje, udobno, ki bi imelo dovolj zraka in svetlobe in v katerem bi nameščenci z veseljem delali. Nekdo je predlagal v to sv.rhio. .parcelo pivovarne »Union« pred okrajnim glavarstvom. Se priključujemo. Reprezentativna in diobra koncentracija ‘javnih uradtov. Za grad se bo pa že še našla uporaba. Naj stoji. Postopoma, kolikor bodo dopuščala sredstva, naj se skuša preurediti v mariborske iPriopileje: v njem naj se zmesti muzej, arhiv, študijska knjižnica, na arkadnem hodniku pa eventualna galerija slik. Novi Veliki Maribor naj ima tudi novi veliki magistrat, ki bo odgovarjal novemu času. V novega .poslovanje, staremu spoštovanje.
Sprejemni izpiti na realni gimnaziji se bodo vršili 26. in 27. junija ter 1. julija s pričetkom o.b 8. uri zjutraj. Prošnje, kolko-vane s 5 Din se morajo predložiti do dne 25. t. m.
Na smrt na vešalih je bil minulo sredo pred mariborskim sodiščem, obsojen Jakob IJudja, posestnik iz okolice Ljutomera, njegov sin Ivan Budja na 20 let robije in rejenec Vincenc Kolbl pa na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic ter na 10.000 Din odškodnine in ostalih stroškov. Obsojeni so bili spoznani krivim, da so dne 10. februarja t. 1. iz maščevanja umorili soseda Jakoba Vrhovnika in njegovo ženo Nežo hudo ranili. Na umor je oba mladeniča naščuval stari Jakob Budja.
Ob granitnem zidu delavskih marksističnih organizacij so se razbili fašisti, klerikalci in drugi zavajalci. V blatu, ki ga mečejo na naše organizacije in funkcionarje, se bodo vtopile tudi vse tiste gospodične, ki so mislile, ali še mislijo, da bodo v naše revirje lahko pripeljale trojanskega konja, neko žensko organizacijo, s čije pomočjo bi potem zadavili naše gibanje in naše funkcionarje. Ne boš! Konec mora biti demagogije! Žene, ve pa spreglejte, dokler je čas.
Zagorje ob Savi
Smrtna nesreča rudarja
Dne 18. t. m. v zgodnji jutranji uri je razburila našo sajasto dolino žalostna vest, da se je v kotredeškem rovu smrtno ponesrečil rudar Prašnikar Jože.
Pokojni je na nočni tretjini delal na izbetoniranju jaška s svojima tovarišema Šinkovcem in Grčarjem. Delo se je vršilo že 80 m nad dnom. jaška. Delali so na lesenem podstavku ali takozvanem »pinu«. Okrog 2. ure ponoči pa se je nad njimi utrgal veliki kos odkrušene cementne mase, katera je prebila »pin«, potegnila seboj v globino 80 m J. Prašnikarja, ki je bil takoj mrtev, Šinkovec se je pa v zadnjem trenutku vlovil za neko vrv in se tako rešil gotove smrti. Gorčar je bil med tem odsoten.
Ne bomo podrobno razmotrivali o vzrokih, ki so zopet zahtevali novo žrtev, omeniti pa moramo, da se vsakomur, ki delovnih razmer v obratu Kotredež ne pozna, čudno zdi, kako da se ravno v tem obratu dogaja zadnji čas toliko nesreč. Zato mi, kotredeški rudarji, najprej pometimo pred svojim pragom, potem bomo še le začeli pometati pred sosednjim pragom in veliko manj bo žrtev in nesreč.
Hrastnik
Pevski odsek »Svobode II.« Hrastnik, k',i je dne 9. junija t. I. gostoval v Kranju na koncertu o priliki kongresa Splošne del. strok, zveze Jugoslavije, se tem potom naj-prisrčneje zahvaljuje vsem sodirugom in so-.družiicam, kakor tudi vsem Svobodašem .pevcem iz Kranja za prisrčen sprejem v Kranju! in za vso pozornost, ki so nam j.o izkazali. Posebno pa se moramo zahvaliti s. Kerču, s. Vehovcu in vsem drugim sodru-gom, ki so nam preskrbeli brezplačno prenočišče in nam delali družbo, tako, da smo se počutili v Kranju kakor doma. Mogočen
utis kongresa iz Kranja in krasen izlet nam ostane v neizbrisnem spominu. Zavest, da smo tudi mi en del tega pokreta nas bodri, da se še trdneje oklenemo naših organizacij. Sodrugom iz Kranja pa kličemo: na svidenje v Celju. — Družnost!
Senovo pri Rajhenburgu
Vpisovanje v I. razred tukajšnje meščanske šole se bo vršilo dne 27. junija t. 1. predpoldne .od 8. do 12. ure. Pri tem vpisovanju je .treiba predložiti samo spričevalo v .dovršenem IV. ali višjem razredu osnovne šole. — Zo odloku ministrstva prosvete z dne 29. januarja t. 1. so v okoliš te šole vključene poleg .prejšnjih tudi občine Blanca, Sevnica, Zabukovje in Planina.
Kranj
Izletniki v Celje, kakor tudi vsi oni, ki se žele še naknadno priglasiti, se pozivajo, da se udeleže sestanka v nedeljo, dne 23. t. m, ob 9. uri v društ. dvorani rest. »Semen«, kjer dobe tozadevne informacije in navodila glede izleta.
Jesenice
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Valček sreče« z Marto Eggerth v gl. vlogi. Dodatki običajni. Sledita Tarzan in njegova družica.
Šoštanj
Izletni odbor za izlet v Celju dne 7. julija je v pondieljek imel .svojo sklepno sejo in ugotovil, da se je skupno z svojci priglasilo 300 udeležencev, kar je za Šoštanj prav lepo, vendar pa .bi to število bilo lahko še višje, ako bi se tudi obrtništvo bolj zanimalo za delavske prireditve. Ponosni pa sm,o kljub temu. Začelo, se je res tudi pri nas daniti, in če bo delovno ljudstvo vedno tako' na mestu kakor je bilo zadnje čase, in da se obrtnik ne bo sramoval delavca, potem je pričakovati izboljšanje celokupnega položaja. Delavec, kmet in obrtnik, »mo rekli pred volitvami, morajo skupaj, da si skupno krčimo pot v boljšo bodočnost, radi tega tudi po volitvah te parole ne smemo opustiti in. moramo iti na delo za skupne interese, da bomo vedno pripravljeni, kadar bo treba nastopiti za naše pravice za svobodo in enakost vseh trpečih.
Strokovni shod delavstva tovarne Fr. Woschnagg se je vršil 16. t. m. v Zadružnem domu, Okrog 400 navzočim delavcem je referiral s. Jakomin iz Ljubljane. Delavstvo se nahaja v .mezdnem gibanju, ker z dosedanjimi prejemki nikakor več izhajati ne more. Delavstvo zahteva kolektivno pogodbo. Več o tem bomo .poročali prihodnjič, vendar pa moramo ugotoviti eno, kar vsa leta po vojni ni bilo in to je, da so delavci vsi kot eden in so .pripravljeni na vse, kar bi prišlo. Spoznali so, da »o ljudje in ne vprežna živina in da se morajo skupno boriti za svoje pravice, če hočejo, da kaj dosežejo. Obrtniki in kmeti jim stoje ob strani in so veseli nedeljskega odločnega nastopa. Z organizacijo naprej!
Resnica v oči bode! Po mestu krožijo govorice, dia tukajšnje delavstvo prezira tukajšnjo inteligenco, .posebno pa učiteljstvo. Ni naš namen, da bi koga blatili, posebno, ker mi delavci hrepenimo po izobrazbi, vendar pa moramo ugotoviti, da jer ravno nasprotno res. Hvaležni bi bili vsakomur, ki bi prišel v naše vrste in pomagal graditi, orati in zidati temelje boljše bodočnosti. Ali ni ga in ga ni, in 6e je že kje kateri, je prišel zgolj radi tega v delavske organizacije, da bi dobil vajeti v svoje roke in počasi in sigurno zafural v fašistične struje. Ali, dragi šoštanjski inteligenti, tega ne boste dočakali. Mi smo kot železo. Mi smo Jugoslovani, nočemo biti brezdomovinci, zato pa tudi hočemo dobiti vpliv in besedo v dtržavi. Kdor pa misli, da bi m.i, ki vse ustvarjamo, bili komu za stafažo, morda celo .za nacionalitstično štafažo, ki jo potrebujejo' nasprotniki .delovnega ljudstva, se pa moti. Če delavstvo .kritizira današnje razmere, je to .popolnoma razumljivo, ker se gotove kroge vidi povsod1, samo tam ne, kjer bi morali biti. Vemo, da je marsikakšnega inteligenta sram biti v družbi med nami in da nas ne marate vzgajati v socialističnem duhu. Ali nikar ne pričakujte, da bomo radi tega razbili naša delavska kulturna ali pevska društvia. Mi ostanemo kakor smo ibili, pravi star pregovor. Zato ne bomo nikdar pustili, da 'bi vi, če že nočete biti med namli, razbijali naše vrste. Delavstvo uvidieva, da je edini izhod iz današnjega stanja izobrazba in ker ne vidi nikdar med seboj .kakšnega inteligenta, potem ni čudo, če vidi v inteligentu svojega nasprotnika. Vabimo Vas, kultuironosci, pridite k nam, hvaležni Va.m .bomo, če nam boste pomagali. Videli boste, da znamo mi delavci tudi visoko spoštovati tiste, kateri so med nami in ki jih ni sram povedati, da hočejo z nami v boj za boljšo bodčnost!
GuStanj
Zborovanje zadrugarjev. Načelstvo in nadzorstvo Konzumnega društva za Mežiško dolino., sklicuje in vabi vse svoje člane za prodajalno v Guštanju na člansko zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 23. junija t. 1. Začetek ob 9. uri dopoldne v prostorih pri Iliade ju v Guštanjiu. Člani udeležite se polnoštevilno zborovanja!
Prijatelj Prirode
Prijatelj Prirode« v Mariboru. Ponde ljek, dne 24. junija se vrši v društvenem lokalu s pričetkom ob 20. uri širša seja. Vabljeni so vsi člani.
Anglija in Nemiila
Pomorski kompromis gotov
Nova Anglija pravi, da hoče voditi svojo politiko v okviru Društva narodov, to je, da se vrše določbe mirovne pogodbe. Kljub temu je sklenila pomorski dogovor z Nemčijo, v katerem priznava, da sme Nemčija imeti 35% močno vojno mornarico v primeri z angleško. Dogovora Društvo narodov še ni odobrilo, vendar je pa s tem postavljena Francija z Društvom narodov pred dejstvo, ki nujno sili, da se tudi Francija približa sporazumu z Nemčijo in da potem zagovarja angleški pakt tudi v Društvu narodov.
Diplomatski korak Anglije ni prav mednarodnopolitičen po načelih Društva narodov, marveč je le angleškopolitičen, ker skuša s tem pridobiti zaveznico proti Francosko-ruski zvezi. Angleško-nemška zveza in francosko-ruska zveza sta dve ve-
lesili, ki onemogočata vojne eksperimente v Evropi, obenem pa tudi v območju angleškega imperija, zlasti, ker Anglija nedvomno obljublja Nemčiji tudi nekaj kolonij.
Kakor v japonsko-kitajskem sporu, sedaj v abesinskem, je Anglija čuvala le svoje interese ter postavljala Društvo narodov pred gotova dejstva.
Politika Anglije silno otežkoča s svojimi potezami konsolidacijo srednje Evrope, ker hoče deliti Evropo v vojnopolitične zveze, ki so obenem največja nevarnost za trajnost miru.
Ugovori Pariza in Rima, ki zahtevata sporedno tudi dogovor glede vojske na kopnem, ne bodo zalegli in bodo prišli v razpravo pred Društvom narodov, kjer utegneta dobiti nekaj kompenzacije.
Strokovni pokret
Veličasten potek V. kongresa Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije
Dne 9. in 10. junija se je vršil v Zagrebu V. kongres ZPNJ, ki je potekel vseskozi v znamenju notranje izgraditve in konsolidacije. Poleg delegatov vseli podružnic so bili na kongresu tudi zastopniki internacionale privatnih nameščencev sodrug Kertesz Nikola iz Budimpešte, nadalje sodrug Weil Robert iz Prage v imenu srednjeevropske delovne skupnosti svobodnih nameščenskih organizacij, nadalje delegati bratskih nameščenskih in delavskih strokovnih organizacij ter zastopniki oblasti in poedinih socialno-političnih ustanov.
Pred otvoritvijo kongresa je delavsko pevsko društvo »Enakost« zapelo pesmi »Zdravo hrabri bojevniki« in »Internacionalo«, nakar so se vršili pozdravni govori inozemskih in domačih delegatov in zastopnikov raznih forumov in ustanov. Prečitani so bili tudi pismeni pozdravi iz vseh delov naše države, kakor tudi iz inozemstva.
Po konstituiranju potrebnih komisij in odborov je kongres začel s stvarnim delom, ki je obsegalo najaktualnejša socialno-po-litična vprašanja, kakor: socialno zavarovanje. zakonito reguliranje delovnih in mezdnih pogojev, zakonska zaščita, davčna obremenitev privatnih nameščencev itd.
V zvezi z gornjimi vprašanji je kongres zahteval, da se penzijsko zavarovanje privatnih nameščencev čimprej razširi na vso deržavo in na vse nameščence ter, da se uvede starostno in invalidno zavarovanje za delavce ter zavarovanje zoper brezposelnost. Nadalje zahteva kongres, da se našo socialno-politično zakonodajo vsakokratnim našim potrebam odgovarjajoče izpopolnjuje, da se kategorično odklanja ideja po ustanavljanju posebnih nameščenskih zbornic, da se za vse nameščence utrdi 8 urni delavnik, odnosno največ 40 ur na teden, nadalje, da se preneha s pobiranjem 1% izrednega doprinosa na službeni davek po § 14 fin. zakona za 1. 1934/35, da se davka prosti minimum od Din 400.— mesečno zviša na ono stvarno višino, ki jo rabi nameščenec ali delavec za kritje svojih najnujnejših življenskih potreb. V pogledu saveznega delovanja v zadnji poslovni dobi je treba podčrtati, da je isti na brezposelnih podporah izplačeval nad Din 1,200.000.—.
V novi centralni odbor saveza, ki je bil soglasno izvoljen, so prišli s strani oblastne podzveze za Slovenijo Vidovfč iz Maribora, Pibrovc iz Celja ter Avžlohar iz Ljubljane kot namestnik.
Razno
Stanovska zborovanja v Ljubljani. Da
ne sledimo raku na poti v srednjeveško zaostalost, tega ne more trditi nihče. In v znamenju te poti nazaj — se vršijo na Petrovo v Ljubljani stanovska zborovanja, nekaj okrog 20. Poglejmo, kake stanove imamo zdaj v 20. stoletju: kmečki fantje, kmečki možje, možje-katoliški delavci, delavska moška mladina, delavska dekleta, obrtniška in trgovska moška mladina, obrtniška m trgovska ženska mladina, uradnice, služkinje itd. Na teh zborovanjih bodo predavanja raznih duhovnikov, odvetnikov, profesorjev itd., tako n. pr. za delavce: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« — »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« in »Gospod, h komu pojdemo, besede večnega življenja imaš«. Prvo predavanje bo imel kaplan Sladič iz Polja pri Ljubljani, drugo delavec Renko Miloš iz Trbovelj, tretje urednik »Slovenca« dr. L. Kuhar. Torej čujte — Vaše kraljestvo ni od tega sveta? A — drugih je? Najbrž, ker sicer je čudno, zakaj nimajo industrijalci in kapitalisti tudi predavanja v takern-le smislu: »Ne izkoriščajte, ne zasužnjujte, saj ne ponesete bogastva in zakladov na oni svet« — »Bogastvo, ki ga kupičite in izsesavate iz teles delavcev, ni od onega sveta« — »Kdo Vam je dal pravico zatirati in izmozgavati svoje delojemalce, ki so prav tako kakor Vi ustvarjeni po božji podobi« — »Če teptate in mučite delavce, mučite boga, ki je delavce tudi ustvaril po svoji podobi« itd. Taka predavanja bi morda imela kak praktičen uspeh — če bi padla na rodovitna tla v dušah nekaterih — v pravem smislu besede — krščanskih podjetnikov. Za vse drugo se Vam bo lačen delavec zahvalil.
Državljanske pravice je vzela nemška vlada zopet večji skupini nemških emigrantov-in te lektuialcev. Gre že za četrto listo izobčenih s 36 imeni znanstvenikov, pedagogov), zd(ravtnik)pv, pisateljev in novinarje v. Med temi se nahajajo imena: B. Brecht, [pisatelj; dr. R. Hilferding, bivši načelnik Reichsbannerja; dr. Max Hodan, pisatelj in socialni zdiravnik-seksuolog, učenec dr. Ma-gunsa Hirschfelda, ki je nedavno umrl kot emigrant v Nizal; Erika Mann, književnica; Walter Mehring, pisatelj; K.rescencija Mtih-sam, vdova po Erichu .Miihsam,u, ki je umrl v koncentracijskem taborišču; Josef Schneider, novinar; dr. Friedrich Wolf, socialni zdravnik; dr. Arthur Wolf, odvetnik, ki je zagovarijal pred sodišči levičarje. Že poprej je bilo vzeto državljanstvo tudi znamenitemu gledališkemu umetnillai in režiserju Ervviniu Piscator-ju, ki je sedaj sovjetski državljan v Moskvi in svetiovnoznamemu, demokratičnemu književniku !Ieinricbu Mannu, ki je zaprosil za državljanstvo Čehoslovaško.
Prepoved redovniških in duhovniških oblek. Turčija izda zakon, po katerem bo
prepovedano ijavino nositi duhovniške in redovniške obleke. Duhovniki, menihi in nune ne bodo ismeli javno hoditi v svojih uniformah.
Atentat na Hitlerja? Neki angleški list poroča, da je bil izvršen na Hitlerja atentat. Atentator pa je težko ranil le njegovega spremljevalca, Nemški listi so vest zanikali.
Enajstletnica StambolijsVega smrti. Bolgarski kmetiški voditelj Stamboliijski (in predsednik vlade) je bil pred enajstimi leti nasilno uimorjen. Bolgari so na dan obletnice razobesili črne zastave tudi na mnogih javnih poslopjih, tako v Sofiji,. Plovdivu in Varni ter po telegrafskih drogovih ob železnicah. S Stambolijskim je bil umorjen tudi kmetiški minister Petkov dne 9. junija 1923. Priredili so tudi spominsko zborovanje, ki se ga je udeležilo v Sofiji mad tisoč oseb. iZastave so bile kmalu odstranjene.
Strela je udarila v procesijo. V ru-
muinski vasi Gandiesti se je vila procesija preko polja.	Med pet-
jem in molitvijo' je .pa iz pooblačnega neba nenadoma treščilo v procesijo. Strela je ubila enega kmeta, 30 oseb je puh vrgel na tla, več žensk je doibilo živčni napad, d-ve osebi sta od! strahuj 'izgubili tdar govorjenja.
Na zahtevo Sovjetov je turška policija izvršila v Carigradlu pri mnogih ruskih emigrantih hišne preiskave, ki so spravile na dan dlovolj idlclkaznega materijala, da so ruski emigrantski krogi iz Carigrada organizirali v Kavkazu vstaško1 gibanje. V podobni! zadevi so se Sovjeti pritožili tudi pri bolgarski vladi proti 'belorusom na bolgarskem. Za države, včlanjene v Društvu narodov, je obvezen sklep Društva z lanskega leta, da ne smejo trpeti na svojih ozemljih nobenih emigrantskih ali podobnih ak-. cij, naperjenih iproti drugi državi-sočlanici.
Zopet velik proces v Hamburgu.
Pred tretjim senatom v Hamburgu v Nemčiji se zagovarja 74 komunistov, ki so obtoženi veleizdajstva, poskusnega umora, nemira, upora in drugih deliktov. Zakrivili so te zločine dne 6. marca 1933. Fašisti so ta dan po zmagi v Altoni priredili bak-ljado in komunisti so izprevod napadli z orožjem. V spopadu so bile ubite tri osebe in 16, med njimi fašistični napadalci in en policijski uradnik, poškodovanih.
Vaši lepoti služi: trajni kodri, vodna ondulacija, marcel ondulacija, pedikura (pod vodstvom priznanega pedikerja g. Nagyja) SALON KNEZ - Maribor - Sodna ulica 9
(palača Delavske zbornice)
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu 2e pridobil »Delavski politiki*1 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! •—
Poljska diktatura
Nova ustava Poljske republike
da;e tako moč njenemu prezidentu, da je ta praktično neodvisen odi parlamenta.
On imenuje ter odpušča ministre z ministrskim predsednikom vred, kadar hoče. Imenuje vrhovnega poveljnika oborožene sile, dalje preidseidhika najvišjega sodišča v državi, sklicuje in razpušča parlament, ima pravico veta (niepoziwalam) glede sklepov parlamenta in je s tem parlament tako rekoč breiz moči, ker ima prezident republike tudi pravico napovedati vojmoi in skleniti mir po svoji lastni inicijativi, dalje ima tudi; pravico določiti enega izmed 2 kandidatov kot svojega naslednika. Drugega kandidata za mesto 'državnega predsednika določa kolegij sestavljen iz:	predsednika
senata, predsednika parlamenta, predsednika ministrskega sveta, vrhovnega poveljnika armade in 73 delegatov parlamenta in senata.
Ako res/umiramo pravice* jprezidenta Poljske republike tedaj vidimo, da je on faktični diktator dlržave s pravicami, ki daleč presegajo pravice ustavnega monarha.
Nova Poljska ustava je izvedena po zamislih maršala Pilsudfekega, ki ni učakal, da bi po nji vladal.
Nova volilna pravica na Poljskem,
katere oibjava je bila odložena na tekoči mesec radi smr ti maršala Pilsudskega, predstavlja končno dejanje v trenju, ki traja od znanega maršalovega državnega udara v maju 1927, za nov političen red v tej dr-
žavi. Vkljiu.b zatrjevanju Poljske vlade, da so demokratični principi ohranjeni, ;e oči* vidno, da so ukrepi povzročili take dtra-stične spremembe, ki bi jih drugod smatrali kot ekstremno nedemokratične. Število- poslancev v sejmu (Poljski parlament) bo odslej 20S (doslej 444). Glasovalna pravica bo svobodna, enaka in tajna za državljane preko 24 let stare (mesto dosedanji starosti 21 Fet).
Novi	senat ibo	imel 96	članov, mesto
•prejšnjih	111. Emo	tretjino	senatorjev	bo
imenoval	preizident	republike, medtem	ko
besta dve tretjini voljeni od	oseb, ki so	do-
segle 30 let starosti :n so bile odlikovane za državne zasluge, ali pa imajo gotovo stopnjo izobrazbe. Prva kategorija volilcev obsega one, ki posedujejo1 red belega orla, virtuti militari (vojaško .odlikovanje), Pol!o-nia restitu.ta (obnovljena Poljska) itd., medtem ko draga kategorija volilcev obsega visoke armadne častnike, sodnike, župane, rektorje univerz in člane univerzitetnega sveta, člane zdravniških, 'pravniških in notarskih zbornic, predsednike trgovskih in industrijskih zib.ornic, industrijskih in obrtniških združenj in tako dalje.
Kandidati za senatorje morajo biti nad 40 let stari.
Parlament je predimetne spremembe sprejel.
Pravilnik za nove volitve na podlagi nove volilne pravice b.o objavljen v jeseni.
Po »The Cerrtral Eulppean Observer-u«, J. V.
Športna rubrika
V nedeljo je moštvo SK »Dobrne« odigralo kar tri tekme, in sicer z visokim, rezultatom 15 : 3. Z delavskim »Olimpijo« iz Zagreba 3 : 3. Tekma je bila bolj slabo obiskana, to pa vsled tega, ker je »Amater« napovedal tekmo ob istem času s koncertom. Delavske godbe iz Trbovelj.
Sporazum z delegatom Amaterja v O. O. je bil, da ne bode konkuriral in pustil prost termin, saj je bilo določeno, da pojde eno moštvo Amaterja v Ljubljano, a drugo pa v Zagorje v goste. Pa ni držal. Nek
funkcijonar se je odpeljal v Ljubljano in iskal do sobote dopoldne moštvo za v Trbovlje, ki ga je tudi dobil.
Približno isto se je zgodilo pri delavskem športnem pokalnem tekmovanju. V Trbovljah se je moralo na pritisk Amaterja igrati v soboto, v času obratovanja pri rudniku. Rezultat je bil — deficit. Najbolj dobičkanosne so prireditve v Trbovljah ob nedeljah. Binkoštna nedelja je bila prosta. Vse to breme naj nosi odbor Amaterja, ne pa 3 članski odbor Del. šport, podzveze.
Delamo
da Vas dobra in
psšteno oblečemo
Naše cene s@:
Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke .
Hlače ...............
Otroške obleke . .
Sportske kape . . Nepremočljivi hubertusi
320, 260, 160
Diss 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18
TIVAR-OBLEKE
2a konzorcij izdala in urejuje Viktor Eržen * Maribor*. — Tiska: Ljudska tiskarna, <L d. t Mariboru, predstayitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.