-^   39   «— V. 2.:                                                                                         ........t
Dobra srca.                   :      •   -.;v!
»—y                 «—.     tem hudem času strahovite vojne pač vsi ljudje tek-
\ \         <L               mujejo, kako bi olajšali bolnim in ranjenim hrabrim
\ \     w/                našim bojevnikom njih bolečine, kako bi jim najlepše
1 \ /AV                dokazali svojo ljubezen in vdanost. Tudii slovenska
1  1 ^^                šolska mladina stori vse, kar je v njenih močeh in
I  I   /^L               zmožnostih, da pokaže v dejanju našim vojakom do-
I  I   (JH^              broto svojih blagih srčec.
I  I    V7                     Naj navedem v dokaz te trditve pismo, ki mi ga
/ /     n               je pisala prijateljica-učiteljica z Oorenjskega!       *
II      K                   Draga!
l                                    V torek... sem odposlala po železnfci v Ljub-
ljano na Tvcj naslov vrečo krompirja ter zaboj z orehi in jabolki. Po pošti odpošljem danes tri zabojčke, v dveh je 118 jajc, tretji zaboj pa ima raznoterosti: suho sadje, klobase, tobak in ' cigarete. Jabolka, orehi in suho sadje so darilo mojih šolarčkov. Naro-čila sem, naj od Miklavževih daril vsakdo nekaj daruje za ranjence. S kolikim veseljem so donašali moji malčkii! Vsak je imel culico z jabolki in orehi, poleg pa je še prinesel jajce, ki mu ga je izročila mama zavojake.Na tanačin sem nabrala toliko jajc,drugače jih niti za denar sedaj ni dobiti. Kokoši še rte neso, hranijo pa jajca tud« za praznike. Cigarete so pa darilo dečkov višjih oddelkov. Deklice pa pridno pleto za domače fante, ki so v vojni. 2e sedaj smo vse napletle, da so jim poslali te dni, sedaj pletemo še za one, ki odidejo sedaj k vojakom.
Upam, da boš s poslano pošiljatvijo zadovoljna; sosebno jajca in orehi Vam bodo dobro došli. Eno pošiljatev orehov in jabolk dobiš še od koleginje iz K. Pisala sem ji, ako je mogoče kaj mabrati. Dobia je nekaj, kakor mi včeraj piše.
Moje malčke pa le malo pohvali, res zaslužiijo! Rekla sem, da pi-šem Tebi, da so to njih darovi od Miklavževine. To se jim je zazdelo! Kar svetile so se jkn oči samega veselja! Marsikdo je še hranil jabolko v torbici, da bi ga pojedel sam — pa rajši ga je nesel v košaro, ki je stala na odru...
Tako se glasi pismo moje prijateljice, ki mi ga je pisala še pred Bo-žičem. Vsi darovi so prišli v redu. Naši ranjeni vojaki so jih sprejemali z radostjo, kakor da jim darovi sami govore: »Olejte, ljubezen slovenske mladine mas je poslala — Vam v tolažbo, pomoč in krepilo!«
In tako so vse slovenske šole v teh resnih časih delavnice in zbiral-nice, kjer kraljuje ljubezen in požrtvovalnost in kjer slovenska šolska mla-dina pod nadzorstvom in po navodilih svojega učiteljstva dela in daruje, kar zna in more, da z živirn dejanjem izpričuje ljubezen do domovine!