je, da lahko ìe- ^jeino določen na- gdvsem na račun l^podinjske opreme rudnika lignita ' tennxaelektrarne ^ tudi nekaterih Imovnih organizacij, jg5ti v zadnjem času ijjjreditov in lastnih .Arfemiz.irala. дгЗТАУА pAREŽNIKA ¿roviteljstvom upra- jjrnotsti V Celju bo­ ji) 18. uri V Napotni- piji odprli razstavo (äda Parežnika, de- јђе javne varnosti iz Otvoritev razstave prU do vključno 20. VITANJE (DUŠENI ZA RITMIKO Eju imajo ritmični 5) za kak večji torag D tako nenavadno, za ;pa je. Otroci, ki ga jo, so nadvse navdu­ šeni, to pa so bili tuili star­ ši, ki so se jim mali kroižkar- ji že predstavili. KONJlCh ZAVIJAJTE KRUH s sklepom občinske skup­ ščine bodo poslej tudi v ko­ njiški občini i>rodajaloi mo­ rali zavijati kruh. Ce kje tega določila ne bodo upoštevali, bodo kaznovani. Konjiški občani so z odločitvijo občin^ ske skupščine zadovoljni, zlasti še, ker le-ta ne sme vplivati na ceno kruha. VZGOJNINA PO NOVEM Podobno kot v sosednjih občinah bodo tudi v varstve- no-vzgojnih ustanovah v ko­ njiški občini v kratkem zače­ li zaračimavati vzgojnino po novem ključu. Prispevek staršev za vartstvo otroka v vrtcu bo odvisen od dohod­ kov na družinskega člana. Ne glede na to, da bo zgornja meja takega prispevka 15 ti­ soč starih dinarjev, pa po­ datki o osebnih dohodkih po­ vedo, da je na tem območju največ takih družin, ki ne ustvarjajo višjega dohodka kot 60 tisoč starih dinarjev na družinskega čhma in st zanje prispevek ne bo bistve­ no zvišal. MLEČNE KUHINJE OSTANEJO Zaradi težav pri financira­ nju >xneobveznega programa vzgoje in izobraževanja«, là zajema financiranje varstve­ nih ustanov, mlečnih šolskih kiLhinj, delavske univerze in glasbene šole, so se začele širiti govorice, da bodo v konjiški občini ukinjali šol­ ske kiihinje. Občinska skup­ ščina p>a je storila nasprotno: zavzela se je za to prepotreb- no obliko pomoči šolarjem in njihovim zaposlenim staršem ter izobraževalni skupnosti priporočila, da kljub težavam materialno in moralno pod­ pre nadaljnje delo in razvoj šolskih in mlečnih kuhinj. Taka odločitev je seveda edi­ no pravilna! V ZREČAH SO PRIDNI Po nekaj mesecih prisilne uprave v kovaški industriji Zreče je upanje, da se bo ko­ lektiv izvlekel iz težav — ob znatni družbeni podpori — realnejše. V zadnjem času so namreč podvojili fizični ob­ seg proizvodnje, izboljšali produktivnost in celo nekoli­ ko zvišali osebne dohodke, kar spodbudno vpliva na ko­ lektiv zreških kovačev. Kljub temu pa še ni moč reči, da bo prisilna uprava po letu dni delovanja prenehala, kajti obstoji predlog, da bi jo — upoštevaje ekonomske razlo­ ge — še иа nekaj časa po­ daljšali. GORNJI GRAD GORNJEGRAJSKI RK NAJBOLJŠI Pred kratkim so člani kra­ jevne organizacije Rdečega križa v Gornjem gradu pre­ gledali svoje delo v preteklem letu. Takrat so organizirali 80-urni tečaj prve pomoči za osnovnošolsko mladino, pri­ pravili so družabni večer za dan žena, krvodajalsko akcijo in vpisali 54 novih članov, ta­ ko da jih zdaj organizacija šteje 275. Ne samo, da štejejo gornjegrajsko organizacijo Rdečega križa za najprizadev- nejšo v občini, za svoje delo so dobili tudi diplomo Rdeče­ ga križa Jugoslavije. Nedvom­ no gre največ zaslug za uspeš­ nost organizacije tovarišicl Vidi Pariš, pa tudi učinkoviti strokovni pomoči osebja zdravstvene postaje Gornji grad. Na občnem zboru so pode­ lili tudi 9 srebrnih in eno zla­ to značko za krvodajalce. ŠENTJUR VODOVOD ZA 38 DRUŽIN Vaščani Gorice pri Slivnici že nekaj let sami gradijo vo­ dovod, Id je zdaj končno v zaključni faai. Opravili so več kot 9 tisoč prostovoljnih delovnih Ш, poleg tega pa veliko prispevali tudi v de­ narju; zdaj bo 38 družin dobi­ lo vodo, kar je lep uspeh. Pa ne samo to. Vaščani so se odločili, da bodo letos tu­ di drugače uredili naselje — očistili in dogradili bodo ka­ nalizacijo in vodovodna za­ jetja, poskrbeli pa tiMi za videz naselja. -msa CESTA TURNO- JAVORJE BO Občinska skupščina šentj^ur je odobrila pet tisoč dinarjev prispevka za dograditev ceste od naselja Turno do Javorja v dolžmi dveh in pol kilo­ metrov. Občana so lani sami naredili odcep od ceste« tret­ jega reda Slivnica — Kozje do Turnega. — Sevçiôa bodo pomagali tudi zdaj. -msa HRASTNIK MIHA MARINKO Revirsko občino Hrastnik je pred kratkim obiskal član sveta federacije Miha Marin­ ko. Političnemu aktivu in mladim komunistom je orisal nastanek, razivoj in vlogo KPJ. Med drugim je Miha Marinko obudil svoje spomi­ ne na delo komimistov v Hrastniku in v revirjih pred skoraj 50 leti, pri čemer je predvsem govoril o vlogi de- lavskoprosvetnih društev Ve­ sna in Svoboda. Poleg tega je predsednik odbora za pri­ pravo proslave ob 50-letnici delovanja KPJ pri CK ZKS Miha Marinko nekoliko glob­ lje opisal pomen ustanovitve KPS in ustanovni sestanek na Čebinah. M. V. TUDI DRUŽBENI STANDARD JE VAŽEN Resolucija gospodarskega in družbenega razvoja Hrast­ nika za letos in prihodnje le­ to upošteva težnjo, da bodo delovni kolektivi povečali ob­ seg proizvodnje in vrednosti poslovanja za najmanj 9 od­ stotkov. Bistvenega pomena je tudi nadaljnje vključevanje v mednarodno delitev dela. Vrednost izvoza iz Hrastnika, skoraj izključno na področje s trdnimi valutami, bo letos presegla 2 milijona 550 tisoč dolarjev. Resolucija pa se za­ vzema tudi za hitrejši razvoj družbenega standarda obča­ nov. V izgradnjo nove dvora­ ne za kulturne prireditve — z odrom, klubskimi prostori — bodo vložili več kot, pol­ drag milijon dinarjev, priče­ njajo pa tudi s pripravami na gradnjo novih šolskih prosto­ rov, pekarne in nekaterih drugih objektov. i ^0 ni zgodbica iz daivne preteklo- 1 Zato ne moremo začeti z bese- í ^i: nekoč je bilo ... To se je zgx>- í v današnjem času. Lahko bi I rekli včeraj, četudi to ni res. ''O pa je pred kratkim in to v do- ' ki je ркЈ vojni zacvetela, tako * jo iz prejšnjih časov ni več spo- «lati. Í , Začelo se je tedaj, ko so v nekem ^ektivu potrebovali enega izmed •¡^i'lnih delavcev. Pa so se po vzor- ñ ? tiste prakse, ko so direktorje in ^Se odgovorne postavljali na nji- ..J'^ delovna mesta zunanji dejav- ' 5^'' ne pa kolektiv, nekateri ljudje ' ?°'^'ili na tovariša X. Poklicali so L ^ sebi in mu rekli: tovariš, ti ^ takšne in taikšne zasluge, kan­ im. didiraj za to delovno mesto, mi smo močno zainteresirani, da pride na to mesto pravi človek, pa čeprav brez ustrezne izobrazbe. Tako je tovariš X. napisal proš­ njo in se odločil za spremembo de­ lovnega mesta, čeprav mu to ni bi­ lo treba. Toda na razpis se je javil tudi nekdo, ki je imel poleg vsega še predpisano strokovno izobrazbo. Kolektiv se je odločil za slednjega. Na srečo tovariš X ni odpovedal prejšnjega delovnega razmerj"a. — Ostal je tam, kjer je bil... toda, ob vsem skupaj ima grenke občutke. Ljudje, ki so ga nagovarjali, naj sprejme novo delovno mesto, po­ zneje niso imeli časa, da bi mu re­ kli kakšno besedo. ŠOLE JE NUiNM Velenje je mlado mesto in čeprav lepo urejeno ni ijrea nekaterih hudih težav. Eîna teh je nedvonmo pretesen šol­ ski prostor. V mestu samem sta dve resda novi in veliki osnovni šoli s skupno približno 2.500 učencev. V dveh iz­ menah za vse niti ni prostora. Zato so morali v tem šol­ skem letu v osnovni šoli »Miha Pintar-Toledo« uvesti na nižji stopnji že 3. izmeno. Niti kotička ni ves dan pro­ stega. Velenje potrebuje glede na ureditev šolskih razmer v prihodnjih letih (torej normalnih razmer) novo — 3. os­ novno šolo. Obstoja predlog, da tako za Velenje, kot za Šoštanj in še nekatere kraje šolske probleme v prihodnjih letih'intenzivneje rešijo. Pot do tega je tudi samoprispevek. In kaj menijo o tem občani? Elfrida Ambrožič, Velenje Sedanje razmere v velenj­ skih šolah so zares težavne. Kot predsednica občinske pi- onii'sike komisije se zavze­ mam, da v Velenju zgradimo novo osnovno šolo. Za pio­ nirsko in izvenšolsko delo je malo možnosti v sedanjih raz­ merah, ker ni prostorov. Urejene šolske razmere so vendar sestavni del standar­ da in smo zato dolžni k temu prispevati v takšni ali dru­ gačni obliki. Vlado Valenčak, Velenje Vsekakor sem za samopri­ spevek. Verjetno pa bi bilo potrebno razmejiti razpis sa­ moprispevka, zakaj v Velenju in Šoštanju .so bolj aktualni šolski problemi, vtem ko so v okoliških predelih potrebne bolj ureditve cest. če bi za šolstvo zbrali denar s samo­ prispevkom, bi s tem razbre­ menili proračun ter bi tako ostalo tu več sredstev za ure­ janje komunalnih zadev, Nina Plesnik Šoštanj Slišala sem že o razpravah za uvedbo prispevka za grad­ njo šol. Toda, zdi se mi, da bi morali kje drugje vzeti de­ nar, saj se ga troši marsikje po nepotrebnem; na primer za nogomet, če bo Samopri­ spevek uveden, bom pač pri­ spevala svoj delež kot vsi dru­ gi, ne glede na to, da nisem poročena. Vida Šme, Velenje Menim, da ljudje v občini ne bodo imeli nič proti, če se uvede prispevek za tako pe­ rečo stvar kot je nova šola v našem mestu. Tudi sama sem za prispevek, saj mi ne more biti vseeno, ali bo imel mo|j 3,5-letni Sergej čez nekaj let nemogoče razmere v šoli. Tudi mlajši zakonci in mladi ki si družine šele ustvarjajo, so zainteresirani za normaflne pogoje šolanja svojih otrok. Ne samo anketiranci, tudi številni drugi, s katerimi smo minule dna navezali pogovor o referendiomu in sa- moprisi)evfcu kot nujni obliki za hitrejše urejevanje proble­ mov šolstva, so bili mnenja, da je takšna pot pravilna. O uvedbi samoprispevka bodo v občini še razpravljali, zakaj šele na jesen bi prišel v poštev razpis referenduma o ob činskem samoprispevku za šolsitvo in komunalo.