ROLETAREC STEV.—NO. 870. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO,-ILL., 15. MAJA (May 15), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. J. S. Z. OD IV. DO V. REDNEGA ZBORA. Meseca maja 1923 se je vršil prvi zbor Jugoslovanske socialistične zveze po vojni in četrti od njene ustanovitve, ki je opravil mnogo konstruktivnega dela. Posledica je: Večje število članstva. Več aktivnosti v naših vrstah. Večje število naročnikov "Proletarca". Besnejši napadi sovražnikov napredka na J. S. Z. Danes je Jugoslovanska socialistična zveza najjačja politična organizacija jugoslovanskega delavstva v Zedinjenih državah. Njeno glasilo se širi. Naši klubi postajajo aktivnejši. Propaganda za socializem je bila med masami od nekdaj težko delo. Toda bili so tudi časi, ko je bilo za slovenskega naprednjaka v Ameriki v modi, da je bil član socialistične organizacije. Kakor posameznik, tako tudi stranke ne gredo zmerom po gladkih potih. Prišla je vojna, z njo propaganda za klanje, za osvoboditve narodov in take reči, ki so spravile mišljenje ljudi v vrtince konfuzije. Mnoge je potegnil iz organiziranih vrst že prvi veter. Druge je pomedla večja burj^. Tretji so se umaknili v zavetje in čakali, da se zve-dri. Nekaj jih je ostalo in se upirali viharjem. Njihovemu vztrajanju gre zasluga, da naše gibanje živi, da je prestalo najhujše krize in se vzpenja zopet navzgor. Tudi J. S. Z. je imela svoje krize, hude krize in preizkušnje. Kar je bilo v nji slabega, je odpadlo. Nekateri, ki so bili pred leti njeni člani radi mode, jo danes napadajo in rujejo proti nji — seveda ne da bi mogli kaj doseči. Socialistična organizacija potrebuje socialiste, ne pa samo člane. J. S. Z. je organizacija socialistov, ki delujejo socialistično, in v tem je njen pogoj za nadaljno razvijanje. Ameriško delavsko gibanje prehaja v novo fazo. Unije, ki so vse doslej nasprotovale samostojni politični akciji, bolj in bolj spoznavajo, da je njihova taktika napačna — škodljiva delavstvu in koristna kapitalističnim strankam. Tu se odpira socialistični stranki povečano polje za propagando — polje, na katerem bo mogoče tudi žeti kar smo sejali tekom zadnjega dvajsetletja. Mi smo del socialistične stranke. Četudi po številu ne mnogobrojni, smo po aktivnostih in ker smo organizirani, sila, ki se jo vpošteva. Tisti, ki trdijo, da smo kot narod premajhni, da bi kaj šteli v ameriški javnosti, ne poznajo organiziranega dela, ne razmer. Mi nismo tu skupina, ki bi stremela odločevati proti vsem drugim. Mi smo del ameriškega delavskega gibanja in v tem gibanju imamo svojo besedo. Mi nismo aktivni samo med svojimi rojaki delavci, ampak med vsem AMERIŠKIM DELAVSTVOM v interesu ameriškega delavstva, katerega del smo tudi mi. Mi nismo nacionalistična skupina, ampak organizacija, ki je sestavni del mednarodnega delavskega gibanja. Kot organizacija, četudi po številu članstva majhna, štejemo v delavskem gibanju te dežele več, kot tisoče neorganiziranih proletarcev. Privatni interesi žele, da bi se delavci družili v patriotičnih, v "narodnih" organizacijah in se NE BRIGALI za izboljšanje svojega življen-skega stanja. Ker se borimo proti kapitalizmu, nas smatrajo za nevaren element. Šovinistične gonje, naperjene proti zavednemu delavstvu, nas ne strašijo. Organizirali se bomo naprej in borili se bomo naprej. Mi nismo osamljeni. Mnogo nas je. In naše vrste se množe. J. S. Z. ima pred seboj mnogo dela. Večina naših delavcev je še izven organizacije, ker ne razume njenega pomena, ker se ne zaveda važnosti delavske vzgoje. Naloga prihodnjega zbora je storiti korake, ki bi dovedli do večjih aktivnosti na polju izobraževalnega dela. Brez razumnega delavstva ni napredka. Kapitalizem je držal mase toliko časa v absolutni podložnosti ker so bile nevedne. Čim manj nevednosti med delavsko rajo, toliko šibkejši postaja vladajoči razred. Vprašanje našega tiska zahteva istotako vse pozornosti. Socialistično časopisje je naše naj-f boljše agitatorično sredstvo. Na takozvane delavske liste, ki so delavski radi naročnikov, se ne moremo zanašati. Ti ne propagirajo organizacije, ampak kritizirajo kapitaliste, zato ker to povprečnemu delavcu ugaja. Kapitalizmu taki listi nič ne škodujejo, medtem ko so delavskemu gibanju v kvar. V početku je bilo delavsko gibanje v prvi vrsti boj za skrajšanje delavnika, povečanje plač in druge podobne izboljšave. Ob enem je bilo protestno in propagandistično gibanje. Toda to ni moglo zmerom ostati. Jačalo se je, dobivalo odgovornosti in se moralo učiti konstruktivno delati — vežbati svoje člane za upravljanje gospodarskega življenja. Mi hočemo odpraviti ekonomski red kot je in ga nadomestiti s socialističnim. Za to je treba ne samo volje, ampak tudi sposobnosti. Ekonomsko delovanje unij, socialističnih zadrug in podobnih organizacij je šola, ki nam daje priložnosti za izpopolnjevanje v gospodarskem delu. Tako si pridobivamo praktično znanje, brez katerega naše institucije ne bi mogle uspevati. Poznati moramo strukturo industrij, produkcijo in distribucijo, agrikulturo — gospodarski sistem kakor je, da bomo znali razumeti, kako se bo razvil pod socializmom. Predno se snidemo na V. rednem zboru J. S. Z., je potrebno, da proučujemo dnevni red — razna vprašanja in načrte, o katerih bomo razpravljali. J. S. Z. bo beležila od prošlega do V. zbora, ki se snide 11. julija, zadovoljive uspehe. Toda nas ne smejo zadovoljiti. moramo delati naprej, da dosežemo še več in še večje uspehe: Še več aktivnosti, več članov, več naročnikov našemu glasilu, še večji vpliv in ugled Jugoslovanski socialistični zvezi v ameriškem delavskem gibanju! Kongresnik Berger u revidiranje versailske pogodbe. Socialistični kongresnik Victor L. Berger je v kongresu predlagal, naj ameriška vlada skliče mednarodno konferenco za revidiranje versaill-ske pogodbe na podlagi 14. točk, na katere so pristale vlade centralnih držav predno so podpisale premirje. Bergerjeva resolucija nalaga predsedniku, naj povabi v Washington zastopnike vseh vlad, ki So podpisale versaillsko pogodbo. Resolucija nadalje določa, naj se imenuje komisijo strokovnjakov, ki bi dognala, kaj so bili vzroki, ki so dovedli do vojne. Predlagatelj resolucije pravi, da je v arhivih zavezniških vlad mnogo dokumentov, s katerimi bi se dokazalo, ako se jih obj avi, da so vojno povzročile v večji ali manjši meri vse države, ki so bile vanjo zapletene. Berger naglasa, da so "fakti", na katerih sloni versaillska pogodba in ki zvračajo krivdo za vojno samo na nekatere vlade, že davno ovr-ženi in jim ne verujejo več niti tisti, ki so to infamno pogodbo skrpucali. SEMINTJA. Enakopravnost ženstva v cerkvi. — Po-sledica biblijske pravljice. — Justica na delu. — Zločini in kazni. — Sprejem novih kardinalov. — Stavke v Egiptu. — Burns odstopil. Na generalni konferenci duhovnikov meto-distične cerkve, zborujoča v Springfieldu, Mass., so ženske zahtevale, da se jim da isto pravico izvrševati duhovniško službo, kakor jo imajo moški. Madelain Southard, predsednica medna rodne ženske duhovniške organizacije, se 'je uprla nazorom starih škofov o ženskah, zahtevala na konferenci besedo, in ker ji je škof Fr. M. Bristol, predsednik konference, ni dal takoj, je šla na stopnice pred govorniškim odrom in si jo sama vzela. Škof ji je nato dovolil govoriti. * m * Ženske, ki hočejo biti duhovnice, so na me-todistični konferenci dosegle delno zmago. Škofje in drugi višji duhovniki so jim po burnih debatah z večino glasov dovolili izvrševati duhovniško službo, toda duhovnice ne bodo imele istih pravic kakor duhovniki. Tudi ne bodo mogle postati članice generalne konference meto-distične cerkve, ki je najvišja oblast v metodi-stičnem krščanstvu. Smele pa bodo poročevati, krstiti otroke in deliti sveto obhajilo. Toliko so dosegle po štirih letih boja za enakopravnost. Z borbo za enake pravice bodo nadaljevale. Če so lahko nižje duhovnice, zakaj ne bi bile žup- nice in zakaj bi se jim odrekala škofovska čast? * # * Bili so časi, ko so cerkve trdile, da ženska nima duše. Ene so še sedaj tega "mnenja." Tudi katoliška cerkev je dolga stoletja zapostavljala ženo in jo še danes. Šole so bile ženskam za- pirane, v družbi so bile podcenjevane. *< * * Adam ne bi grešil, če ne bi bilo Eve, ki ga je zapeljala. Radi njenega greha se je svet spremenil v dolino solz in od tistega časa daje zemlja človeku le osat in plevel, ako jo v potu svojega obraza ne obdeluje. Otroci, ko se rode, so že grešniki in treba jih je očistiti s svetim krstom. Eva je kriva. Pravljica o raju, Adamu, Evi in kači je žen-stvu mnogo škodovala. Veliko so pretrpele radi nje, veliko še bodo. * # # V ječi Tangipahoeške občine v Louisiani je bilo 9. maja obešenih šest Italijanov radi umora, ki so ga izvršili pred tremi leti, ko so poskušali oropati banko. Obešanje je vzelo uro časa. , Eden obsojencev se je malo prej predno bi imel iti na vislice, zabodel z nožem. Zdravnik mu je ustavil kri, obvezal rano in izjavil, da poškodba i. nevarna. Potem so ga odgnali v spremstvu H hovnika na vešala, mu zadrgnili zanjko okoli vratu in sprožili podlago. -V Eddyvillu, Kentucky, so dne 9. maja vze-1" življenje na električnem stolu trem morilcem; eden izmed njih, Frank Thomas, je bil star že nad 7° let> najstarejši zločinec, kar jih je še kdaj umrlo pod roko justice v Kentuckyju. * * * V Chicagi so obsodili neko žensko radi u-m0'ra na dosmrtno ječo — tretjo v kratkem času. Razgrnite dnevnike: Novice o umorih, ropih in umorih. Potem nekaj obešenj, par elektro- ' kucij in obsodb na dosmrtne ječe. Listi pa nadaljujejo s poročili o umorih, ropih in umorih. Kako to, da vislice, električni stoli, plinske celice in ječe ne izpreobrnejo ljudi, ali jih vsaj ostrašijo? ★ * * ^ Človek počasi spoznava, da je razumnejše preprečiti zločin, kakdr pa kaznovati zločinca. Veliko boljše je bolezen preprečiti, kakor pa jo zdraviti. Človek, kadar postane res človek, bo znal odpraviti vzroke, ki vodijo k zločinom; iztrebil bo barbarizem iz sebe; odpravil bo ekonomski sistem, ki je zgrajen na tatvinah. Veliki tatovi so vladarji, mali jih poskušajo posnemati. Gnilobe je mnogo in družba je okužena. Ozdravila bo, civilizacija se bo civilizirala, kar vzame čas. * ★ * George Mundelein in Hayes, nova ameriška kardinala, "princa" rimske katoliške cerkve, sta dospela v Zedinjene države. Sprejeta sta bila s pompom, kakor se za kardinale in prince spodobi. Tituliraj tega ali onega človeka, obleci ga v lepe uniforme ali duhovska ogrinjala, pa ga bo nevedna masa častila. Ako bi se npr. ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič oblekel kot kmet in šel nepoznan na shode ali na "žegnanje", kjer se^ zbira mnogo ljudi, — kdo bi se zmenil zanj? Če pride v far o kot škof, oblečen kot škof, tedaj se pripogibajo kolena, odkrivajo glave in tresejo ustnice v svetem spoštovanju. Oblecite Mundeleina v navadno obleko, dajte mu v roke kovček kot jih nosijo agent-je in potniki, denite ga v železniški voz, pa bi bil enak drugim Zemljanom. Sopotniki bi kramljali z njim, ga vpraševali od kod je, kam potuje, kaj so njegovi opravki. Toda če mu daste "visoke naslove" in spremstvo, če mu prirejate ovacije in ga slavite s paradami in banketi, če naslikate vsak njegov korak, se enim ljudem zdi to imenitne, drugim pa sveto. Civilizacija, ki slavi uniforme in ti tule, ni še civilizacija. * ★ * Delavci domačini v Egiptu so se navadili stavkati. To je v Egiptu nekaj novega in za podjetnike zelo neprijetna stvar. Vzrok nezadovoljnosti med delavci v Egiptu so našli v — Moskvi, ki hujska Arabce na upor proti gospodarjem. Vzrok nezadovoljnosti je doma, pred durmi, ampak pijavke delavske krvi in mozga ga ne vidijo. Zato jih bodo delavci prisilili, tudi če ne bi bilo Moskve. * * * Veliki detektiv, lastnik Burnsove detektivske agencije, načelnik federalne detektivske (špijonske) službe, William J. Burns je odstopil. Daugherty, do pred kratkim generalni pravdnik, je imenoval Burnsa za poglavarja svojih detektivov. Preiskave v kongresu so dognale, da so ti možje ameriške justice počenjali zelo nepravične reči, ki so jih hoteli zakrivati z odkrivanjem "komunističnih zarot". Burns ne bi smel nikdar dobiti službe kot jo je imel. Marsikakemu stavkarju in uniji je njegova "detektivska" agencija povzročila mnogo neprilik in nekatere je popolnoma ugonobila — unije in posameznike. Burnsova in Daughertyjeva justica je kapitalistična justica in radi tega ni in ne more biti justica. Kadar bo ameriško ljudstvo hotelo, jo bo pomedlo in nadomestilo z justico, ki bo vredna tega imena. Dotlej pa bodo Burnse nasledovali drugi Burnsi, enaki prejšnjim. 5,5® t^® Volitve v Franciji in Nemčiji. Volitve v francoski parlament dne 11. maja so prinesle poraz strankam, ki sestavljajo večino Poincarejeve vlade. Zmagale so stranke levice. Provokatorska politika sedanje vlade je dobila nezaupnico, kakršne ni pričakovala. Reakcionarne stranke so šle v volilni boj z devizo, da je treba nadaljevati z nasilno politiko napram Nemčiji. Kazale so na rezultat volitev v Nemčiji dne 4. maja, iz katerih so prišle stranke, ki so Franciji odprto sovražne, ojačane. Na-glašale so, da je treba proti taki Nemčiji nastopati še bolj brezobzirno. Volilci so mislili drugače in glasovali drugače kakor sta zahtevala Ale-xandre Millerand, predsednik republike, in Raymond Poincare, ministerski predsednik. Izmed strank levice je prišla francoska socialistična stranka iz volilnega boja zelo ojačana. Komunisti so dobili nad 20 poslancev, socialisti nad sto deset. Ko pišemo ta članek, ni bilo še popolnega poročila o nedeljskih volitvah v Franciji. Natančen izid nemških volitev, ki so se vršile 4. maja, bo znan šele koncem tega tedna. V Nemčiji je bilo pri zadnjih volitvah oddanih okoli dva milj ona glasov manj kakor pri volitvah 1. 1922. Najbolj so napredovali komunisti in nacionalisti, največ glasov pa je izgubila socialna demokratična stranka. Toda oboji, socialisti in komunisti skupaj, so dobili kljub napredovanju slednjih manj glasov kakor 1. 1922. V prejšnjem državnem zboru, ki je bil raz-puščen 13. marca to leto, so imeli socialisti 173 in komunisti 15 sedežev, skupaj 188. Sedaj jih imajo socialisti sto in komunisti 62, torej obe stranki skupaj 26 poslancev manj kot sta jih imele v prejšnji zbornici. Socialistična stranka je tudi sedaj najjačja skupina v državnem zboru; dobila je okoli 5,-600,000 glasov. Nekatere nacionalistične stranke se poskušajo združiti v enotno skupino v žbor-nici in ako se jim posreči napraviti sporazum, pridejo one na vlado, stranke levice in centru-ma pa bi šle v opozicijo. Jasno je bilo že pred volitvami, da se bo mnogo volilcev zateklo v en ali drugi ekstrem. To je zasluga politike francoske vlade in nemških kapitalistov. Večina volilcev v Ruhrskem okrožju, ki je vsled francoske invazije največ trpelo, je glasovalo za komuniste. V nekaterih drugih okrožjih so se izrekli za reakcionarne stranke. • Dasi so se komunistični glasovi pomnožili, je število glasov, ki so jih dobile reakcionarne stranke, naraslo v toliki meri, da so vrgli z vlade sedanje Marxovo koalicijo. Zmaga reakcionarjev pa ni niti od daleč popolna. V kakšni smeri bo šla bodoča politike Nemčije, odvisi od grupacije strank. Nobena posamezna stranka nima večine. Tudi bodoča vlada bo koalicijska, pa naj pride z desnice ali cen-truma. Nemčija bi bila danes prospevajoča dežela, ako bi ji francoska in belgijska vlada ne nastavljale noža na prsa in jo ovirale pri rekonstrukcij skem delu. Dokler bodo zavezniki insistirali, da mora ostati versaillska pogodba neizpremenjena, bo živelo nemško ljudstvo v bedi. Francija neizprosno tirja vojno odškodnino, toda vsote, ki jih zahteva, so večje kot jih nemško ljudstvo more plačevati. Nemški kapitalisti zvračajo vse breme vojne odškodnine na delavstvo. Podaljšali so mu delavnik in znižali plače. Od časa do časa zapirajo tovarne in rudnike, kar bedo povečava. Tako kot je ne more ostati. Naj se obrnejo razmere kakorkoli, ljudstvo je dalo duška nezadovoljnosti nad sedanjo situacijo. Sovraštvo proti Franciji, oziroma njeni vladi, kipi. Oba ekstrema ga izigravata. Odvisno je, kakšno politiko bodo vzele stranke francoske levice, ko pridejo na vlado. Ako se bodo odrekle Poincarejevi politiki in pokazale voljo za tak sporazum z Nemčijo v pogledu vojne odškodnine, ki bo izvedljiv, tedaj se bodo razmere obrnile na bolje. Sedanja angleška vlada se trudi, da se tak sporazum med Nemčijo in Francijo doseže. Belgija ni več pri volji slediti histerični politiki Poincarejeve vlade. Celo Mussolini nasprotuje mrcvarenju Nemčije. Rezultat nemških volitev ni iznenadil nobenega poznavalca razmer v Nemčiji. Jasno je bilo, da bo šlo mnogo volilcev v znak protesta v en ali drugi ekstrem. To se v krizah, kakršna je sedaj v Nemčiji, vselej dogaja. Kadar pride situacija v normalen tir, se ji morajo ekstremne stranke prilagoditi in prenehati biti ekstremne, ali pa izgube glasove. Ameriški kapitalistični listi, ki so po volitvah pisali, da je socialzem v Nemčiji skrahiral, bi bili pravičnejši, če bi povedali, da je kapitalistična politika evropskih vlad doživela nov krah. Nemčija ni imela socializma, torej ni mogel skrahirati. Intrige kapitalističnih vlad pa so dosegle, da je Nemčija začasno izgubila precej pridobitev, ki jih je izvojevala z revolucijo. Nemški proletariat se bo opomogel. S pomočjo mednarodnega delavstva bo našel izhod iz kriz in pot v sporazum, ki bo prinesel nemškemu ljudstvu stabilnejše razmere. Zmage, ki jih dosega delavstvo v evropskih deželah, dokazujejo, da bo tak sporazum mogoč in kapitalizem v Evropi bo dobil s tem nov udarec. Poincare je na nekem volilnem shodu dejal, da Francija ne bo trpela vmešavanja evropskih socialističnih strank v njene notranje razmere in si ne bo pustila diktirati, kakšna naj bo njena politika napram Nemčiji. To je dokaz, da Poincare čuti možnost sporazuma, kakršnega hočejo delavske stranke. Njegova večina je padla, zastopstvo francoskega delavstva pa je prišlo v zbornico ojačano. Rešitev Evrope je v sporazumu. Prave stabilnosti pa v Evropi ne bo, dokler jo bo vladal kapitalizem. Delavsko gibanje gre za tem, da ga napravi neškodljivim in končno odpravi. To je naloga, ki zahteva časa, toda delavstvo, jo bo izvedlo, ker ni druge poti. i^® t^ Ugonabljanje politikov. Senator Burton K. Wheeler iz Montane, ki je vodil preiskavo oljnih škandalov v senatni komisiji, si je nakopal jezo mogočnih korumpi-rancev, ki so prišli napram njemu s protiobdol-žitvami. Obdolžili so ga raznih dejanj, ki se smatrajo za nepoštene in senator Wheeler je sedaj sam na zatožni klopi. Daugherty je bil na pritisk javnega mnenja vržen iz kabineta, sedaj pa hoče Wheelerju poplačati z enako vslugo. Koliko je kriv in koliko ni kriv, bo dognala preiskava. * Toda njegov ugled je radi napadov na njegovo poštenje padel, kajti listov, ki so mu sovražni, je mnogo, tistih, ki bi ga branili, pa malo. Wheeler je bil izvoljen v senat na listi demokratske stranke in je član progresivnega bloka. ANGELO CERKVENIK: MARIŠKA. (Nadaljevmnje.) Spiesser pa je stal miren in tih; smejal se ;e Pa je stopil med nje in je zarjul: "Živali! Mir, Red! Če ne vas postrelim, kakor zajce!" In ni čakal. Nameril je in sprožil, enkrat, dvakrat, trikrat, in padel je prvi, drugi, tretji. Ukročeni so obstali, po kratkem premoru pa so se s huronskim tulenjem razbežali na vse strani . ■ ni: "Prasec . . ." "Norec . . ." "Morilec . . ." "Čakaj ti, mi ti bomo pokazali!" A on je zopet ustrelil. In zbežali so še bolj daleč. Nikomur ni pa prišlo na misel, da bi bil dvignil puško in nameril na Spiesserja. Režal se je, stopajoč proti Mariški. "No, lepa Mariška, sedaj pride tvoj mož, še danes pride in tedaj devičica dobiš lepega, postavnega . . ." Njene oči so pele pesem vstajenja, razgo-varjale so se ž njim, ki je že davno šel od nje in v veselem pričakovanju so porajale solzo za solzo. Celo Spiesser se ji je zdel tako lep in dober. . "O Spiesser, vi poj dete; ubogi mož. Ženo so vam vzeli, in lepa je bila." "Tiho vlačuga, nisi nič boljša, nego je bila ona!" "Hudo mu je revežu. Trpljenje mu je raz-jedlo možgane in srce, da ne ve, kaj govori, da ne ve, kaj dela," je mislila in glasno mu je rekla: "Hudo vam je, gospod Spiesser, pa potolažite se, tudi za vas bo boljše!" "Kakšen gospod?! Reci mi "ti"! Saj si bila moja priležnica!" "Nikdar nisem bila priležnica nikomur," je mirno odgovorila. "Sedaj, vidiš, sedaj ti zapalim še hišo, da bo tvoje srce srečno in veselo!" Mimo je stopal počasi, majhen mož, oblečen v razcapano uniformo avstrijskega vojaka. Gledal je v tla. Roki je držal v žepih. Približal se je. Zasmejal se je s tenkim, ozkim, ostrim glasom ter skočil za vrat Spiesserju. Ta se je hotel otresti ga, a on je čepel na njegovem hrbtu, kakor uš v koži. "A, maledetto! Si me! Včeraj ti, danes jaz!" Spiesser se je otresal, lovil je z rokami po hrbtu; medtem pa je Italijan zamahnil z nožem, !n zasadil končico naravnost v sredo čela, polnil nož da ročaja v glavo in skočil š hrbta. Zarezal se je še enkrat in potegnil nož preko ce- lega obraza čez nos, ustnice in brado, preko prs in trebuha do koraka. Poteza je bila virtuozna in tako hitro izvršena, da je odprta rana trenutek zijala od čela dp koraka, predno jo je zalila kri, in predno se je zgrudil Spiesser. Črna kri je vrela iz njega, kakor umazana, lena voda iz močvirja. Mariška pa je gledala le v bodočnost, in le s silno težavo se je deloma zavedala, kaj se godi okrog nje. Italijan je stal in preklinjal. "Maledetto, vedel sem, da pride čas. In prišel je čas!" Sklonil se je k mrtvemu in mu odvzel uro, denarnico, sezul mu je čevlje in jih obul sam, odnesel mu je tudi nahrbtnik. Mrmral je: "Z bodalcem sem ga, z bodalcem, ha . . ." Major ni dal povelja za odhod, kajti nikogar ni bilo več, ki bi mu bil mogel še poveljevati. Sluga mu je pripeljal dva konja. Na konju je sedel in gledal tja proti L., čez tisto valovito ravan, ki je s svojimi hribčki in dolinami komaj zamogla skriti jezdeca na konju. Tiho je bilo. Prenehal, je bobnajoči ogenj. Stena, tista umazanotemna stena na vzhodu je padla. Le puške je bilo slišati in strojnice, odda-leč . . . Tako, kakor da bi prasketalo močno v kaminu. V Dabrowki pa je mrgolelo. Slišati je bilo divje kruljenje pijanih vojakov. "Prostora," je vpil nekdo. Po glasu je spoznal, da je bil to Sothbet. "Bagaže," je kričal, "kdo pa vam je dal povelje za odhod? Kje imaš puško? Strahopetec!" "Kje imaš puško," je zatulil, da se je celo major zdrznil pred barvo tistega nečloveškega glasu. "Gosp'od praporščak, saj imate vi službo! Kakšen red pa je to? Go-spod pra-por-ščak!" Zlog za zlogom je poudarjal z grozečim tuljenjem. "Gospod stotnik, pokorno javljam, da sem vse storil, kar je bilo mogoče, a nekdo je moštvo obvestil o umiku . . ." "Po puike," je zavpil Sothlet, "sicer lastnoročno postreljam vse te pse!" Vozovi so divje dirjali po razvoženi cesti, med vozovi pa so se porivali neoboroženi vojaki. Smejali so se in kričali so brezumne besede brez vsake zveze, brez vsake vsebine. Nikdo ni hotel slišati stotnika in tedaj je pričel streljati v ljudi in v konje, doker ga ni nekdo s puškinim kopitom pobil na tla. Major je videl, pognal je konja in zdirjal po cesti, podirajoč stare vojake, skakajoč noro čez vse ovire. Po cesti med močvirjem je valovila dolga, živa črna roka, tu pa tam se je preobrnil voz v močvirje, tu pa tam je kdo zaklel. V Dobro^v-ki je bilo vse prazno. Sama je ostala Mariška v Dabrowki. Sama je gledala proti vzhodu odkoder ho prišel on. Le tu pa tam je zarezgetal konj, ki ga ni nikdo odvezal, ko je ušel vojaku . . . Strahoten mir je ležal nad pokrajino. "Mamuša, ali si jih videla, kako so bežali. Še Rusi niso zadnjič tako. Oni so šli v redu." "Tiho, Dalšica!" "Mamuša, velika je Rusija, silna je Rusija, o tako silna! Tudi očeta nam bo vrnila . . ." "Tudi . . ." Strahoten mir ni pojenjal. Širil se je kakor plamen, plazeč se po suhi nizki travi, puščajoč za seboj črno praznino. Val miru je lezel počasi od vzhoda proti zahodu . . . Trava- se je v grozepolnem strahu zravnala z zemljo . . . IX. "Kozaki, kozaki," je zavpila Daša; videla je jezdece, ki so približno kilometer severno jezdili v hitrem diru neznano kam. V L. ali v bližini L. je gorelo z velikita plamenom. Gorela je neka vas in širok gozd. Topovsko grmenje je bilo slišati prav razločno in čisto blizu. "Dašica, dušica, pojdi v hišo, ali ne slišiš?" "To so kozaški topiči, mamuša, to so ruski topiči in nam ne storijo nič hudega . . . naši so, naši . . .", je veselo vzklikala Daša. Srebrnobela cesta, ki se je vila med L. in Dabravko — o ta cesta! Poldan je bil — nekoliko čez. Črna je bila cesta, kakor mravljišče, kakor črna ogromna premikajoča se kača. Dolge kolone vojaštva so se valile. Trenutek počasi, trenutek hitreje, naenkrat v strašnem zaletu. Včasih se je dvignil iz množice konj. Visoko štrleča glava, iskreče oči so strmele po izhodu. Čudno! Tam je zelena trava in nikogar ni tam. Tam ni ne človeka, ne živali. Gledala je začudeno ta čudnolepa žival, nakar se je zagnala v travo, a trava jo je požrla; zelena trava je skrivala požrešno močvirje. Zasulo je lepo žival; močvirje je imelo tisti dan svojo veliko svatbo. Pa ni bil samo en konj, na stotine jih je bilo, na tisoče . . . leteli so blazni ljudje med blaznimi konji. Pridrvel je avtomobil in zagnal se je z vso silo v gručo, da bi prišel naprej, da bi prebrodil ta strašni most med dvema morjima močvirja. Dolg most je bil, daljši kakor kilometer in pol; na drugi strani Dabravke se je nadaljeval, in bil je še daljši . . . Čez telesa je drvel avtomobil, kakor čez travo in mah, in zadel je ob konja. Strmoglavil se je avto z ljudmi na eno, voz s konjem na drugo stran. Velike oči bedne živali so gledale proseče in prosile so tisoče, ki so bežali preklinjajoč mimo. Plavati je poskušal, a težki voz ga je vlekel vedno globokejše. Končno je molela iz blata samo še glava, samo še prav majhen del glave. Na drugi strani je avtomobil zmečkal deset dvajset in še več trupel. Kakor umazani črvi Sq plezali drug preko drugega. Nekdo je splezal sočloveku na rame. Kriknil je sočlovek, široko je odprl usta, a val z blatom pomešane vode mu jih je zaprl. Izginil je pod vodo, preklinjajoč o-nega nad seboj. A tudi ta je poskušal zaman, da bi se rešil. Za njim je izginil, moleč suhe roke k nebu . . . Davno že je zagrnila luža do smrti utrujenega človeka, le njegovi roki sta štrleli kvišku, kakor zidovje zgorele hiše, ali srednjeveškega, porušenega gradu . . . In ni bijp ne konca ne kraja: kamorkoli si pogledal, povsod so se borili za to bedno življenje, ne oziraje se na življenje drugih. Naenkrat — kakor strela je udarila na cesto topovska kroglja, zarila se je v kamen med ljudi, razletela se je s silnim pokom, in nesla v zrak razjbite črepinje, polomnjene noge in roke, kose krvavega mesa, blato, prah, vodo, kri . . . V enem samem trenutku je bil ves prostor prazen. Za hip je vse obstalo, hip je vse nemo bulilo v tisti kot, kjer se je razletela granata. Zopet jih je skočilo sto na levo, sto na desno v vodo, ki je široko odprla svoje črne, umazane roke, zagrnivši v sebi vse, do poslednjega. Komaj je eksplodirala prva, že je bila tu druga, tretja, četrta, velika, majhna, prav majhna, petkrat šestkrat, desetkrat zaporedoma. Visoko so se dvignili konji; zdelo se je, kakor bi bili hoteli postati ljudem enaki. — Blazno so gledali in prednji nogi so sklopili skupaj, dvigajoč jih k nebu.... Pa so padli zopet na tla. S kopiti so zadeli v glavo onemoglega starčka, mladega krepkega moža in vsakogar kdor je slučajno prišel pod kopito. Zaškripale so lohanje, brizgnil vje mozeg .:. Mirno. Samo en trenutek. Že so se pojavile levo in desno po holmičkih patrulje na konjih. "Kozaki, kozaki!" "Joj, jaz, bog moj, kozaki!" "Kozaki, kozaki, križani bog, prokleti . . ." Kozaki so prenašali baterije s holmčka na hribček. Streljali so. Večinoma so šle granate previsoko, žvižgajoč čez glave bežeče armade; mnogo se jih je pripognilo k tlom, in kdor se je enkrat pripognil,' ni več vstal, kajti prišel je pod voz, kopito avto ali pa pod noge močnejših soljudi . . . Blizu pred Dabravko se je stikalo lahko topništvo, tren, razni vozovi; dru gje hotel prehiteti drugega. "Joj, joj, dajte, proklete duše, prokleta duša materina, daj, daj . . . naprej . . ." "Dajte, dajte, kaj čakate!" "Da bi-te!" Kletev za kletvijo. Vsa ta bežeča armada je ILja kakor ena sama, črna, ogromna, utelešena klC ^enutek je bil mir. Pa so se zopet pokazali tnzaki z majhnimi topiči, a že veliko hujše so hije njihove strojnice. Včasih so kosile v pravi višini- Tedaj so pometle kakor kraška burja. Mir.' Kolone so izvirale iz zemlje, kakor iz ogromnega igrišča, ko hiti vse k izhodu — vse je tiščalo na ozko cesto. Kakor da bi bil tu magnet, zbirajoč vse drobce, da jih tu stare v prah in pepel. Zafrfotalo je po zraku. »pr—r—r—r—r—r." In spustilo se je nizko. Padla je — v solncu bleščeča se — stvar. Za-grmelo je žvižgajoče, da je človeku rezalo v ušesih. Za hip je brizgnil v vis plamen. Še nižje se je spustil zrakoplov in streljal s strojnico na bežeče — neoborožene. Padali so ranjeni in mrtvi, da so živim in zdravim ovirali pot. A živih ni bilo, bili so le stroji. Bili so polni krvi v licih, kajti možgani so potrebovali prav vso kri. Srce je ni smelo imeti, ker možgani so nosili mrtva telesa, jih vlačili iz gnječe, izpod avtomobilov, izpod konjev. Vlačili so jih neusmiljeno. (Dalje prihodnjič.) Politično prebujenje delavstva in "tretja" stranka. "Proletarec" v Jugoslaviji. Od raznih čitalnic v Sloveniji in tudi iz drugih krajev Jugoslavije smo že večkrat prejeli prošnje, naj jim pošiljamo "Proletarca". Ustrežemo jim po možnosti, toda vsem ne moremo, kajti lista ne moremo pošiljati brezplačno. Par čitalnic je poslalo naročnino, toda vse ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi. Naši naročniki bodo napravili čitalniškim društvam v Sloveniji veliko uslugo, če jim naroče "Proletarca". Lahko se vas zbere po več skupaj, vsaki prispeva nekaj, pa je naročnina plačana. Kdor more, naj naroči "Proletarca" svojim sorodnikom. Na sedanje naročnike v Jugoslaviji smo poslati pisma in jih vprašali, kako jim "Proletarec" ugaja. Štirje so odgovorili, da so članki zelo dobri, toda eni so nekoliko preveč "zoper vero". Večina je z listom popolnoma zadovoljna. Eden nam piše, da prečita vsako izdajo "Proletarca" okoli enajst oseb. Iz Julijske krajine smo dobili pismo, v katerem nas bivši prejemniki "Proletarca" vprašujejo, ako bi se mogel dobiti kak način za pošiljanje "Proletarca" v Italijo. List smo jim morali ustaviti na zahtevo italijanske pošte, ki je sedaj pod upravo Mussolinijeve vlade. Tozadevno sporočilo nam je poslal tudi čikaški poštar Arthur C. Lueder. Njegovo pismo je bilo priobčeno v "Proletarcu". Iz Ljubljane nam sporoča sodrug, da mu nudi "Proletarec" lepo sliko za spoznavanje življenja slovenskih izseljencev in ameriškega delavskega gibanja. Neki naročnik iz Dolenjskega piše: "V naši hiši nas je sedem, ki vsi čitamo "Proletarca". Sodrugi, ako je v vašem rojstnem kraju čitalnica, predvsem delavska čitalnica, ali ako imate sorodnike, ki radi čitajo, naročite jim "Proletarca". Stane $3.50 za celo leto in $2 za pol leta. ANTON GARDEN. V teku zadnjih osem let, od časa, ko je bil Wilson ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav na splošno znani platformi "He ivill keep us out of war," je ameriško delavstvo videlo velikanske svetovne iz-premembe, preko katerih ni moglo iti brez utisov. Skozi omrežje kapitalistične propagande in militari-stične cenzure je videlo najsilovitejši padec caristič-ne Rusije potom proletarske revolucije, katera je temeljito pretresla ves kapitalistični svet; videlo je zrušitev nekdaj mogočne avstro-ogrske monarhije in mi-litaristične Nemčije s kajzerjem vred, kateri je služil zapadnemu kapitalizmu za kamoflažo ter tako omogočil poslati milijone delavcev in kmetov na morišče. Videlo je uničenje industrialn.e Evrope, ki je zagazila v bedo in pomanjkanje, iz nje pa je vzklil francoski militarizem; videlo je začasno okupacijo tovarn po italijanskem proletarijatu in potem uničenje njegovih gospodarskih, političnih in strokovnih organizacij ter diktaturo fašistov. Pred kratkem je videlo delno politično zmago angleškega delavstva in formiranje prve delavske vlade v Angliji. Nadalje ima priliko opazovati delavstvu naklonjene vlade v Mehiki, kar tudi ni brez utiša. Toliko glede vnanjih dogodkov zadnjih let, katerih učinek na mišljenje ameriškega delavstva se še ne more presoditi. Na splošno mogoče ni velik, vsaj ne po sedanjem opazovanju; bodoči zgodovinar ga bo v stanju pravilnejše oceniti. Vseeno tudi našim očem ne more izginiti popolnoma izpred vida, akoravno se nahajamo sredi drvečih se globokih gospodarskih in socialnih izprememb. Kaj pa z dogodki, kateri so se dogodili v Združenih državah v teku zadnjih let, od časa, ko je Amerika stopila v vojno? So se li ti odigrali in, šli mimo ne da bi pustili sledove na mišljenju širokih plasti in-dustrialnega delavstva in farmarjev? Ali ni Wilsonovo trubadorstvo o demokraciji pustilo niti najmanjšega psihologičnega utiša na delavske mase? Nadalje, vojne furije, konskripcija, delati ali v zapor, 'three-minu-tes-men" ter razni fakirji in dollar-a-year graftarji; moralno in faktično pripoznanje strokovnih organizacij ter splošne delavske realizacije; njih vloge v industriji; sodnijske prepovedi in, splošen naval na delavske organizacije; deportacije; bankrotiranje 600,000 farmarjev . . . Dovolj naštevanj. Ali je mogoče iti delavstvu preko teh in sličnih dogodkov ne da bi pustili najmanjše sledove na njegovem mišljenju? Odgovor je: Ne! To priča tudi splošna nezadovoljnost ter razna nova gibanja delavstva. Tudi ameriško delavstvo ni več tisto, kot je bilo pred vojno. Kljub temu še ne bo revolucije, ker ista se še ne vidi izza vogala; je še daleč proč — nevidna. Tudi ni pričakovati večjih izprememb, ne v vrstah delavstva, kakor tudi ne v kapitalističnem sistemu, kajti večje izpremembe se počasi in redko vrše, najsibo v socijalnih institucijah ali v glavah delavstva. Vse eno prihaja nova orijentacija med industrialno delavstvo in farmarje, orijentacija, katera vznemirja političarje starih strank in reakcionarne voditelje Ameriške delavske federacije. Ta orijentacija se pojavlja na političnem polju in je produkt, simptom ekonomskega izkoriščanja velikih mas delavstva in farmarjev. Politično gibanje med farmarji. Ta orijentacija je dobila prvi zamah med farmarji v sredje zapadnih in severnih državah v okrilju Nestrankarske lige. Še predno je Amerika stopila v vojno, je ta organizacija vodila nalezljivo izobraževalno agitacijo med farmarji ter se širila s hitrostjo kužne bolezni. Trume farmarjev so se zbirale okrog njenega programa, ki je zahteval podržavljanje žitnic, mlinov in mesne industrije; neobdavčenje izboljšanj na far-marskih posestvah, pravično razredovanje (grading) žitnih pridelkov in omogočenje njih kredita po državi. Leta 1918 je organizacija dosegla svoj višek ter imela skoraj 175,000 članov. Najmogočnejša je bila v Severni Dakoti in imela državo začasno v svojih rokah. Obratovala je banke, žitnice in nekaj manjših mlinov. Njen vpliv je segal tudi v sosednje države, v katerih je izvolila nekaj poslancev v legislature. V kongresu Združenih držav se je občutil njen vpliv potom far-marskega bloka, kateri je bil in je trn v peti starogar-distom in velikemu kapitalu. Na največjo zapreko je naletela v izvajanju svojega gospodarskega programa, na zapreke, katerim ni bila kos. Bojkotirana po velekapitalu, izpostavljena spretni in umazani propagandi laži velebiznisa, je Nestrankarska liga kot organizacija pričela padati. Toda njen vpliv med farmarji Severne in Južne Dakote, #Iontane, Wyomiinga, Nebraske, Kansasa, Oklahome. Wisconsina in Minnesote je ostal trajen. Njen vpliv je dosegel tudi industrialno delavstvo, posebno v Minnesoti. Leta 1918 je Nestrankarska liga začela prodirati v to državo jeklarskega trusta ter organizirala farmarje v Farmarski nestrankarski ligi. Obenem se je pričelo gibati tudi minnesotsko strokovno organizirano delavstvo. Po inicijativi državne delavske federacije se je vršila meseca avgusta konvencija farmarjev in delavcev ter nominirala na republikanski listi kandidate za governerja, podgovernerja in državnega prtvd-nika. Pri volitvah je stranka, oziroma frakcije, prejela okrog 110,000 glasov ter uničila demokratsko stranko, nakar je ona postala druga formalna stranka. (Naslednje leto se je tudi strokovno delavstvo formalno organiziralo v ligi delavnega ljudstva. Leta 1920 sta obe organizaciji istočasno obdržavali vsaka svojo konvencijo, na katerih je prevladoval konservativni element, ki' je sklenil nominirati skupne kandidate ponovno na republikanski listi. Progresivni element v ligi delavnega ljudstva je bil temu nasproten in je sklenil postaviti svoje kandidate. V obeh organizacijah je sledil notranji nesporazum, katerega rezultat je bil, da so se končno obe frakciji ponovno združili in, postavili skupno kandidatno listo pod "neodvisnim" imenom. Radi notranjega nesporazuma ni nobena organizacija vodila intenzivnejše kampanje, kljub temu je bilo oddanih okrog 200,000 glasov za "neodvisno" stranko. Ta uspeh je iznenadil farmarje in delavstvo ter u-čvrstil progresivni element. Neodvisna politična akcija minnesotskih farmarjev in delavcev je zadobila nov zamah. Leta 1922 je bil ponovno storjen korak za mo-dificiranje ideje neodvisne politične akcije s takozva-nim programom "balance of power", predložen konvencijam obeh strank po Townley-ju, ki je bil voditelj in duša (Nestrankarske lige. Omenjeni program je biil zavržen od obeh Organizacij, kateri sti nominirali Hendrik Shipsteada za Zveznega senatorja kot Far-mer-Labor kandidata, ki je bil tudi izvoljen. Ob enem je bil nominiran Magnus Johnson za governerja. Naslednje leto je bil izvoljen v senat z veliko večino in proti vsej sili stare garde. To epohalno politično gibanje med farmarji se_ vernega in osrednjega zapada je nadvse zanimivo in znači njih stremljenje po definitivnih in dalekosežnih ekonomskih izpremembah. Gibanje kot tako mogoče nima revolucionarnega značaja, gotovo ne v ekstrem-nem pomenu besede. Kljub temu je revolucionarno in nevarno sedanjemu sistemu, kar kapitalisti in. njih lakaji še preradi priznajo. Radikalizem po kapitalističnem mišljenju ni toliko časa nevaren, dokler .ne postaja meso in kri, to je, dokler se ne prične kristalizirati in postajati konstruktiven,. Revolucionarne fraze kapitalizmu niso nevarne; nevarno mu je bolj smo-treno in konstruktivno delo. In radi tega smatra ne^ varnim tudi to novo politično gibanje farmarjev in delavcev. Toda samo površno opazovanje tega gibanja med farmarji še ne pokazuje njih prave slike. Njihova nezadovoljnost, katera tiči za tem gibanjem, je le rezultat in simptom njih opasnega ekonomskega stanja. Le malo je individujev, kateri rebelirajo pri polni skledi. To nam zadostno potrjuje zgodovina. Tudi sedanji val te farmarske nezadovoljnosti spada v to kategorijo. Iz poročila poljedelskega tajnika Združenih držav je razvidno, v kako žalostnem in obupnem stanju se nahaja ogromno število farmarjev, kateri se izključno u-kvarjajo s pridelovanjem pšenice. Od leta 1920 je v petnajstih poglavitnih državah, v katerih se pridela domalega vsa pšenica, 108,000 farmarjev popolnoma bankrotiralo; 122,000 jih je oddalo svoje premoženje prostovoljno, to je, brez vsakega sodnijskega postopanja od strani bank; 375,000 farmarjev je obdržalo svoja nominalna posestva le vsled prizanesljivosti upnikov, ker se jim ni izplačalo postopati drugače. Skupaj je torej 605,000 ali vseh farmarjev praktično popolnoma bankrotiralo v teku zadnjih štirih let. To je torej najglavnejša sila, katera je odgovorna za farmarsko rebeliranje proti starogar-distom in njih korumpiranim strankam po srednjeza-padnih in severozapadnih državah. Politično prebujanje industrijalnega delavstva. Politični simptomi ekonomskega izkoriščanja in svetovni ter domači dogodki zadnjih let so vidni tudi med industrialnim delavstvom. Prikazni teh simptomov so bolj sporadične in v splošnem neobširne. Večje kristalizacije še ni; toda je v teku, četudi se pomika počasneje kot želimo mi. Obrisi so tukaj in postajajo jasnejši s tokom časa, z večnim izpreminjanjem družbe in njenih institucij. Ti obrisi političnega vzdramljanja delavstva v teku povojnega časa so vidni v neštevilnih političnih gibanjih po raznih krajih in mestih širom Amerike. Kot organizirana sila, zbirajoča se okrog enotnega in defi-nitivnega programa, ta gibanja niso prišla toliko v poštev, toda so znak nemirnosti in negativnega protestiranja proti sedanjim ekonomskim uredbam. Značilna so namreč bolj radi njih novosti med ameriškim strokovnim gibanjem. Akoravno niso popolnoma nova, ako se vzame v poštev skoraj stoletno zgodovino ameriškega delavskega gibanja, so vendar pomembna, ker znacijo širšo nezadovoljnost proti sedanji zastareli politiki Ameriške delavske federacije. (Dalje prihodnjič.) ' DOPISI. Aktivnosti v zapadni Penn-sylvaniji. Poroča John Terčelj. Letošnji prvi maj.nik je za nami. Mnogokrat so že 3,1-orokovaii, da se dogodi 1. maja v enem ali drugem kraju revolucija, kapitalistične časopisje je strašilo denarne magnate, da bodo "ob vse pravice in ob premoženje". ako ne bodo podpirali patriotičnih" strank, dnevi pa so minuli s slavnostmi in manifestacijami, zavedno delavstvo pa se je borilo naprej za svoja prava. Kdor oznanja datume", na katere se dogodi revolucija, zavaja delavstvo. Tudi v tej deželi se ga zadnja leta mnogo zavaja. Preobrat se vrši počasi, v gotovih razmerah tudi skokoma. Ampa'k preobrat kot tak je stvar vzgoje v delavskih masah, stvar dozorevanja ljudstva za boljšo družbo. Razredna zavest, organizacija in sposobnost so glavni pogoji za dobivanje zmag delavske armade v borbi proti obstoječemu družabnemu redu. Po nekaterih krajih te države smo imeli prvomajske manifestacije na dne 1. maja, večinoma pa smo jih imčli v nedeljo 4. maja. Soc. klub J. S. Z. v Libraryju je proslavil delavski praznik skupno s klubom W. P. Zgodaj v jutro se jc zbralo delavstvo, ki se zaveda pomena svojega praznika, pred Delavskim domom, godba pa je igrala komade, ki so oznanjali s svojimi glasovi librarvski okolici, da zavedno delavstvo prazinuje prvi maj. Podpisani in sod. Albin Karnišnik sva prišla že malo bolj pozno v naselbino in opazila na letakih, da se vrši ob 2. popoldne shod obeh klubov, na katerem bo govoril Chas. Novak. Shod se je pričel ob napovedani uri. Udeležba ni bila velika; zvečer, ko se je vršila prosta zabava in ples, pa je bila večja. Cul sem človeka, ki je rekel v pogovoru z drugem, kateri ga je vprašal zakaj ga ni bilo na shod, da ni prišel ker je moral iti na delo. Če bi izostal in se udeležil shoda, bi morda izgubil službo. Tako je: smo za hiter preobrat, toda delo se bojimo izgubiti. Na shodu je govoril, kot že omenjeno, C. Novak o pomenu 1. maja in opisoval današnji položaj po svetu, politične in ekonomske zapletljaje, medsebojno hujskanje narodov in gonjo proti mongolski rasi ter obratno. Ni pa govoril o kaki "direktni akciji". V svojem govoru je povedal v glavnem to, kar pripovedujejo socialisti že leta in leta in kar smo socialisti že leta in leta zasledovali in bomo morali še, kajti ljudje so revolucionarni samo kadar se o revoluciji govori. Predsednik shoda je po končanem govoru vprašal, ako želi se kdo govoriti. Oglasil se ni nihče in shod je bil v Popolnem miru zaključen. V nedeljo 4. maja ob 2. popoldne se je vršil shod * Canonsburgu v dvorani društva Postojnska Jama, S. P* P- J. pod avspicijo soc. kluba št. 118, J. S. Z., na katerem je nastopil sod. Paul Blanshard iz New Yorka. Sedaj se nahaja na govorniški turi po Pennsylvaniji. anshard je izvrsten, prepričevalen govornik. Prošlo leto je bil v Italiji * Angliji in drugih krajih Evrope, kjer je proučeval gospodarske in politične razmere. Poročal nam je o svojih utiskih, ki jih je dobil v Evropi in pokazal nam je grehe nepremišljene taktike italijanskega delavstva in, njene slabe posledice za delavsko gibanje. To je bila zelo draga šola, ki pa bo šola le tedaj, če se bo delavstvo v bodoče znalo varovati enakih napak. Drugi govornik na canonsburškem shodu je bil Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z. Govoril je o organi-zatoričnem delu, o delavskem časopisju in aktivnostih soc. stranke. Dejal je, da je že čas, da bi se delavstvo odzvalo na apele, ki jih kličejo v organizacijo. Sramota je, da naleti tisoče in. tisoče klicev naših najboljših sodrugov, ki so se žrtvovali delavskemu gibanju, na gluha ušesa. Brezbrižnost delavstva škoduje vsemu delavskemu razredu in delavstvo samo je krivo za razmere, kakršne so. Na govornika je bilo stavljenih' več vprašanj od strani par pristašev W. P., ki so prišli na shod. Naj pri tem omenim, da je bil poset shoda zelo dober. Vprašanja so bila enaka kakor povsod, kjer jih stavijo ljudje, ki so pred par leti prišli v delavsko gibanje, postali "revolucionarni" in si pričeli domišljati, da se je začelo revolucionarno gibanje šele tisti dan, ko so se mu oni pridružili. Govore o internacionalah, o katerih imajo komaj nekoliko pojma. Oni so že v tretji, kmalu bodo v četrti, mi pa seveda capljamo še zmerom v "drugi". Počasni smo, pa je! Dobili so odgovore, kakršne so zaslužili in bili so dobri odgovori. To take sitneže popari, pa mi jim ne moremo pomagati. Za iz-črpanimi vprašanji in odgovori je sod. Jeretb zaključil shod, ki je prinesel klubu v Canonsburgu velik moralen uspeh. Po shodu so razni udeleženci pripovedovali, da bodo pristopili v soc. klub takoj na prvi seji. Canonsburškim sodrugom kličem: Naprej! Poti, ki bi vodila nazaj, ne smete poznati! Z dosedanjimi aktivnostmi ste dokazali, da se zavedate važnosti dela in da znate delati. V pondeljek 5. maja se je vršil shod W. P. na Lawrence pod avspicijo njenega kluba iz East Canons-burga. Govoril je zopet Novak. Tudi tja smo šli v družbi C. Pogorelca, J. Jereba in Albin Karničnika. Ob 8. zvečer, ko se je imel pričeti shod, nas je bilo trideset v dvorani. Otvoril ga je Jernej Hafner. Novak je v glavnem ponovil isti govor kot ga je imel na shodu v Libraryju. Udeleženci so bili večinoma socialisti. Ni govoril proti socialistični stranki, kot govori na nekaterih shodih, dejal pa je, da bo st. paulska konferenca, ki ima ustanoviti "trejo" stranko, naredila vse, kar ni bila doslej v stanju napraviti še nobena druga stranka. Po govoru smo ga vprašali za mnenje o konferenci unij in socialistov, ki se bo vršila v Clevelandu. Tedaj pa je pričelo deževati. Skušal nas je napraviti tako majhne, da je bilo joj. Bil je žalosten shod z žalostnim koncem, kar naj sklicatelji pripišejo sami sebi. Igrati vsakojake "taktike", širiti letake, v katerih se delavce zavaja s frazami in apeli na oboroženo vstajo, govoriti, da se bo s politično akcijo nove "tretje" stranke doseglo vse, na drugem mestu pa, da se s parlamentarno akcijo ne more prav ničesar doseči, vse to dokazuje, kako zmešani so besedni "revolucionarji". Ti ljudje niso v stanju ustanoviti svojih postojank. Mogoče to tudi ni njihov glavni namen. Rujejo in hujska-jo največ tam, kjer imamo mi organizacije, kjer je našo delavstvo zavedno in delavno. Razbimo socialistične utrdbe! je njih geslo. Razbili bodf) sami sebe. Zavedno delavstvo se je že naveličalo komedij, ki jih uganjajo razni Novaki, Hafnerji in. Kosiči. Tudi toleranca ima svoje meje. Naši sodrugi so pokazali, da so voljni delati enotno, ne bodo pa nikomur dovolili ruvariti v naših organizacijah. Preprišali smo se, da z vami ni mogoče delati skupaj in da vam ni za skupno delo. Tudi provokatorsko hujskanje odklanjamo. Mi ne maramo ustvarjati političnih jetnikov, da bi vaš štab s kolektami za njihovo obrambo živel in nas napadal, ko smo zanje več storili kot boste kedaj vi mogli storiti. Naši sodrugi so trpeli in bili preganjani, ker so se v resnici borili za delavstvo, ne pa se igrali skrivalnice v družbi provokatorjev Burnsovega in Daugher-tyjevega "justičnega" departmenta. Borili smo se in se bomo za osvoboditev vsakogar, ki ga tlači in preganja kapitalistična justica, ne bomo pa nasedali na pasti, ki jih nasfivljajo' agentje provokatorji in detektivi v službi kapitalističnih interesov. Mi hočemo, da se delavstvo bori proti kapitalizmu in za socializem, ne pa da troši svoje moči v komedijah, ki jih uganjajo kresnice, katere mislijo da so zvezde z neizčrpanim žarom. Agitacija klubov J. S. Z. v Ohiju. WARREN, O. — Tudi naš klub je proslavil delavski praznik 1. maj, kakor je bilo že poročano v "Proletarcu". Povsod so se zbirale množice in skupine zavednega delavstva ter manifestirale za svoje pravice, za novi družabni red, katerega hočemo ustanoviti. Dne 3. maja sem bil v Barbertonu na koncertu in shodu soc. kluba JSZ. Sodrug Chas. Pogorelec nam je v poljudnem govoru razložil, zakaj se moramo delavci organizirati in izobraževati. Slikal je, kako deluje sistem izkoriššanja in kako ga bo mogoče odpraviti. Priporočam zavednim delavcem, naj gredo povsod, kjer bo nastopal sod. Pogorelec, na shode, ker se bodo iz njegovih govorov mnogo naučili. Drugi dan po shodu sem v družbi s sodrugi obiskal več barbertonskih Slovencev. Naši sodrugi v Barbertonu so zelo aktivni, dasi se imajo boriti s precej močno pobožnjaško strujo, ki se ne briga za napredek in je zadovoljna, da ima cerkev. Le dušni pastir jim ni po volji, kakor sem čul, ker n.e zna "kranjsko". Če bi znal, bi se morda tudi njemu prikazal rdeč križ, kakor prejšnjemu. Povsod po Ohiju so zelo aktivni tudi Legijonarji in khiksovci. Vsi bi radi imeli prvo besedo in "polno malho". Dasi se vsi prištevajo med "edino prave" kristjane, jim je denar edini bog, vsi drugi so jim samo na jeziku. Razpravljali smo o potrebi kooperacije klubov v naselbinah, ki so blizu druga drugi. V tem slučaju pridejo v poštev naselbine v južnovzhodnem delu države Ohio. To sodelovanje bi dosegli, ako bi tukajšnji klubi obdržavali svoje konference po vzgledu klubov v zapadni Pennsylvaniji. Priporočam jim, naj o tem razpravljajo. Dogovorili smo se, ako klubi pristanejo v ta sporazum, da se naj bi prva konferenca vršila v nedeljo 22. junija v Barbertonu. Do 8. junija naj klubi sporoče svoje sklepe v Proletarcu in Joseph Tursichu, 684 Newell St., Barberton, Ohio, ter Jacob Kotarju, 72 Roman Ave., Warren, O. Ako bodo klub tega okrožja za obdržavanje skupnih konferenc, bom0 s pripravami zanjo nadaljevali, zato je potrebno, (]a čim prej razpravljate o tem nasvetu. Rojaki delavci, združimo se v vseh naselbinah v socialističnih klubih JSZ. Prirejajmo shode in preda vanja, organizirajmo konference in poskušajmo res nično sodelovati drug z drugim. Bankirji so organizirani v svoji uniji, industrialci trgovci in podjetniki sploh so združeni v svojih orga' nizacijah in komorah. Vsi se zavedajo svojih intere sov, samo delavstvo ne. Vsi se znajo organizirati do popolnosti, samo na delavce je treba apelirati, naj se organizirajo. Ali je treba kapitaliste pozivati, naj se pridružijo njihovim unijam? Ni jih treba, ker se za vedajo važnosti organizacije. Kadar bomo mi tako da leč, ne bo treba več apelirati, ker bo delavec vedel, ka je njegova dolžnost. Kar se tiče nas, je se toliko bolj važno, da se or ganiziramo. Gonja proti tujerodcem postaja vedno hujša. "Stoprocentarji" nas blatijo na vse načine in premišljujejo,kako nam bi ogrenili življenje. Ne pomislijo pa, da smo mi dali Ameriki vse kar smo prinesli s se boj, — svojo delovno silo. Amerike kakršna je ne bi bilo brez naseljencev. Zato pa smo tudi mi opravičeni zahtevati enakopravnost. Deželi nismo ničesar vzeli, ampak ji dali vse kar smo mogli. Tisoče in tisoče tujerodnih delavcev je poginilo na industrialnem bojišču. Gradili so bogastvo ameriške republike, izgubljali zdravje pri težkem delu, v povračilo pa so dobili malenkostne plače. Socialistična Stranka bo branila naše interese. Brez organizacije bomo ničla v javnem življenju. Če nočemo biti brezpravni, če nočemo nekega dne doživeti najstrožjih zakonov proti nam, se moramo organizirati sedaj, ko je še čas. Proti uniji denarnih magnatov moramo postaviti delavsko unijo. Kdor misli, da ni dolžan iti v organizacijo svojih bratov in se bojevati proti skupnim sovražnikom, je ali nevednež ali pa neodpustljivo brezbrižen. Učimo in organizirajmo se! Jacob Kotar. Listu v podporo. IX. Izkaz. CHICAGO, ILL. — Angeline Tich, $2,76; Fred A. Vider, $2.............................$ 4.76 GIRARD, O. — John, Kokosin ................ 4.00 WHITE VALLEY, PA. — Joseph Britz, $1.00; Valentine Laharnar, 75c; Jernej Fatur,'50c; po 25c: Jakob Gorup, Martin Raspet, Louis Kveder................................. 3.00 CLEVELAND, O. — August Grobasek.........50 HERMINIE, PA. — Thomas Kos ....'.........50 BR0W:DER, KY. — Tony Semec.............30 Skupaj.................................$ 13.06 Prejšnji izkaz ............................ 198.71 Skupaj...................i...........$211.77 Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj. o shodu in koncertu v Barbertonu, O. BARBERTON, 0. — Priredba soc. kluba št. 232 v I * *BfiB8tta BLAGODEJNA MOD HRANJENJA Varna banka za vlaganje vašega denarja. Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela sVoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste. CHICAGO ILLINOIS Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam | vedno najboljše postreže pri pošilja- p nju denarja, s prevoznimi parobrod- jg skimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave druge potrebne listine. m Knjige! Knjige! Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca. Največja zaloga boljših književnih del. ffl«BB(aaiBBtas a ira aaa ges gSUSi LOUIS KVEDER (IN Walil> Bblg.) 434 Diamond St., PITTSBURGH. PA. Izdelujem pooblastila, kupna in darevalne pogodb«, testamente te vsa v notarski posel spadajoča del«. CEMK KJIG iz BDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), roman iz r®,oV franeosle revolucije, 504 stranij broširana 80c, vezana VZOEI^0BOJI, črtice, vezana.. »aBAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... 7ADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana............ 7AJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v plat- ZAn0SREčO, povest, broširana.... ^piski tine gramontove, (VI. Levstik), vezana....... 2LATARJEVO ZLATO, (Aug. šenoa), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana.......... zmote in konec gospodične pavle, (I. Zoreč), broširana ...................... ZVONARJEVA HčL povest, broširana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Eado Murnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana .....—................ PRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... jos. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ...................... II. zv. vezan ................ Ut. ev. vezan ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ VI. zv. vezan ................ PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA pota, (Otos Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Defoeljak), vezana .......................90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ..................... .45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (C. Golar), vezana...............1.20 strup iz JUDEJE, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante Debel jak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ .25 SLEZKE PESMI, (Peter Bezrnč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliikar), proletarske pesmi, broširana 50e; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana____ .40 1.25 1.50 .65 .75 1.75 .45 1.00 1.20 .40 .65 .30 1.25 2.00 1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 Nadaljevanje z 2. strani. IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana..................50 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25 DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30 GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60 KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana . . . ..................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................35 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................asu -35 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75. ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................85 ROSSUM'8 UNTVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana....... .75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri eaodejan-ke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00 MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ............. NALEZLJIVE BOLEZNI ...... NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................. POGLED V NOVI SVET....... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotim Lončar), broširana 75c, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ..............T.......... PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............ RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)....... REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana................. SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ...... SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši- .75 .35 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... -20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šara bom), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ea- gels)........................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meaeej).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire) . . f......40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00 SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba................ SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike.......... V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. ,3R .45 .75 .10 .40 .50 .70 1.00 .35 1.15-.95 .35 .45 2.00 .50 .4« .80 1.25 .50 .10 .25 VOLJA IN DEJANJE, (psiho- logična analiza).............25 JADRUžNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho- ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec) ...................50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ..........................30 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po......................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broferan ....................50 letnik 1922, veaan ..................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA »a dopisnicah, 2 za 5c................ (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, št. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE i O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiwei&-Trateniški) .. .10 PROLETAREC, veraani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana re- ANGLESKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os- borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David K&rsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolache), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MT NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana ....................... 2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chieaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinc- lair) ......................1.00 KARL MARS, biographical me-moire, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ............ 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. , Howard Moore), vezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmaan), vezana........60 OUTLINE OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOUSB, (J. H. Greer, D. D.) DoraaSi zdravnik, vezana . .........2.00 REPUBLIC OF PLATO, vetana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Pat'l Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RTJLES OF ORL,®*, vezana ...................... i.5q SAVAGE SURVTVALS, (J. How- ard Moore), vezana ..........i.gg SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... gQ SOCIAL REVOLUTION, (H:ail Kautsky), vezana .............gn STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSVI- TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THET CALL BOJ CARPENTER, (Upton Sinclair), trda vezba.. 1.75 THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana ......... 2.00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London) .................... THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese.......-.,.... 1.25 THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Howard Moore) .......... 1.25 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewia), vezana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lya Glady«), vezana . . m____ 1.25 Naročilom priložite poštni ali ekg-preeni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Khibom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III. Česa Islandci ne vedo in kaj vedo. Islandija je otok v severnem Atlantiku. Ta otok najdete na evropskem zemljevidu ravno na meji arktičnega kroga in kakih 200 milj vzhodno od Green-landa. Njegovi ognjeniki, potresi in vrelci, njegove puščave in ledena polja skoro on,emogočujejo bivanje človeka na tem otoku. Čeravno je njegova površina 40,4)50 štirjaških milj, prebiva tam samo 90,000 ljudi. Islanci so naobraženi in inteligentni, nikoli pa niso videli vlaka ali poulične kare, niti kakega drevesa kot k večjem kako pritlikavo drevesce v jako zavarovanem kraju. Nobenih vrtov nimajo, niti grozdja ali sadja, ampak poznajo Trinerjevo zdravilno grenko vi-« no. Islanci živeči v Kanadi, so se prepričali, .da je Trinerjevo zdravilno grenko vino neprekosljivo zdravilo v slučajih slabega teka, zaprtja, plinov v črevih, glavobolov, slabega spanca in sličnih želodčnih neredov in zato je bilo mnogo zabojev Trinerjevega zdravilno grenkega vina poslanega v Islandijo. Vi ga lahko dobite pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili. Če pa nikdo v vaši soseščini nima v zalogi Trinerjevega zdravilno grenkega vina, Trinerjevega linimenta (v slučajih revmatizma, nevralgije in oteklin) ali Triner- jevega Cough Sedative (izvrstno zdravilo za prehlade), tedaj pišite na Joseph Triner Compan,y, Chicago, III. Koliko članov sem pridobil aadnii mesec za socialistični klub J. S. Z.? VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Piaite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.