Št. 124.
V  Gronbi,   v soboto dtie 28. oktobra  1911.
Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana:
vse.leto   .   .   15 K
/S          »V         •       •         »   M         f
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča" v vseh iobakarnah.
»SOČA« ima naslednje izredne priloge: Ob novem4etu »lažipot po Goriškčm in Sradiščanskem" m dvakrat v letu nVozni red že« leinic, pamikcv H poštnih sves".
Ha naročila brez doposlaoe w» ročolne se ne osiramo.
Tečaj XU
•Vsa za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. LavrtČ.
Uredaiftfcr*
< i nahaja v Gosposki ulici it. 7
Gorici  v i. nadstr. na dtSBO.
Upravnl6tvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v I. nadstr. na lete v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-icrat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po por godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — 2a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik ia izdajatelj Ivan Kavfcič v Gorici.
Tetftfoa it. 83. —
„Gor. Tiskarna'' A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiaka m «4.
V Gorici, dne 27. 10.1911.
Kdor je v zadnjih tednih sledil časopisnim poročilom, ni mogel biti utešen. Položaj je na splošno tako zapleten, da bi še zanimanje zanj gotovo otopelo, da ni od časa do časa občutnih presenečenj ali kriz,
V ospredju stoji dvoje vprašanj: Nova konstelaeija držav za ohranitev statusa quo in naš notranjepolitični položaj.
Proti začetku tedna so prinesli« razni listi vest, da se pripravlja Turčija za u-stop v neko zvezo velesil. Les affaires sont les affaires. Velesile hočejo izvleči iz Turčije dobička, kolikor ga morejo, Turčija bi si pa tudi sama rada opomogla. Katere velesile bi torej prišle v upoštev za »ako vzajemno okoriščenje? Govorilo se je o trozvezi med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo. Če bi se taka časnikarska poročila uresničila, kaj bi taka trozveza za nas pomenila? Nemški kapital sili ue-vzdržema ven. in njegova smer gre proti jugovzhodu: Drang nach Osten, Drang nach Siidett. Z asptracijami nemškega kapitala se krijejo avvijskc aspiraeije, bodisi, da ima naš kapital isto tendenco, bodisi, da smo tako tesno navezani na Be-roitn. Stare avstrijske aspiraeije na Solun ožive. in Turčija, ki je sama preslaba, da bi se branila, posnema staro basen, pa skuša z volkovi tulit;, da ohrani, kar more, ali da dobi vsaj kako >GalgenirisK v kateri"se jej morda posreči gospodarsko inieresirati druge evropske moči. da bi tvorile protiutež avštrij-sko-nemški »pene-trafiou paciikjue« Stare Srbije in Albanije.
Balkansko vprašanje bi s tako tro« zvezo nedvomno prišlo v nov tir. Ali bi se zgodile spremembe v kratkem, ali bi se »mednarodni položaj« rnešetaril več desetletij, kdo to ve? Italija in Turčija sta danes zaradi Tripolitanije vsekakor smrtni sovražnici. Kdo pa ve. da ne bo kedaj, morda v kratkem, Italija najboljša prijateljica Turčije, jo branila proti avstrijskim aspiracijam na Solun? Seve tudi to le, ker se Italiji sami cede sline po Albaniji. Sl?ka je, da preže psi na kost, pa je nikdo
ne upa prvi popasti, kor se boji, da ga potem drugi oskubejo. in vrhu tega imamo v Turčiji razne odbore za javni blagor, komitatšije, staroturke, govori se o vojaških pronunciamentih, — Bolgari pa sede v zasedi, kakor volčje, in čakajo, kedaj se udeleže splošnega banketa. Razna druga vznemirljiva poročila prihajajo. Anglija molči, molči in gleda. Ona bo zadnja, ki bi bila oškodovana. A tu je še Srbija, ki bi sada imela Novi pazar, pa je]-ga Avstrija ne privošči, ker bi bila sicer odrezana od Albanije. A!; bo torej alianca Nemčija, Avstrija, Turčija, ali Turčija, Srbija, Anglija? Tej poslednji zvezi bi eventuelno ke<iaj kasneje pristopila    - Italija.
Pred polstoletjem so krstili Balkan za evropski >Wetterwiukel«. line vedno bolj pridobiva na upravičenosti. Tripoliška afera je naenkrat vzbudila balkansko vprašanje. Maroko, Tripolis, Balkan; morebitna nemškofraneoska vojna; sedaj novo grupiranje velesil. Tako se pletejo vezi velekapitala in državnih interesov, in. mednarodni položaj doživlja svoje krize, svojo plimo in oseko.
Notranjepolitični položaj nam ne nudi jasnejše slike. Naš avstrijski državni zbor je v gotovih ozirih morda najzanimivejši izmed evropskih; najboljši gotovo hi. A v lijem se dobro zrcali vzburljivost, ki živi med našimi narodi. Narodnostni boji, ne po obliki, a po notranji sili vedno važnejši, še dolgo ne bodo rešeni. K temu se je pridružila v zadnjih letih še draginja. O njej se je pisalo že v revijah, člankih, knjigah, govorilo doma, v javnih lokalih, v parlamentu. A draginja narašča vedno bolj in bolj in. z njo raste nezadovoljnost. Znjo je znova postalo aktualno vprašanje o svobodnem uvozu in z: :čitni carini, vzbudile so se strasti in želu) ]:: postala zahteva. Parlament si beli Javo z uradniškim vprašanjem, a predito bo rešeno to, nastane že drugo, tretje ... Renner-.lera-lekov predlog je bil v odseku sprejet, a le polovičarsko... In vsa druga vprašanja čakajo na rešitev, časovni avanzma, službena pragmaiika, dveletna vojaška služba, progresivni   davek, •— da ne govorim o
raznih vladnih predlogah, ki so preostale še jizxa zadnjega parlamenta. Z velikan^ skimi pretresljaji se vzbujajo mase, nezadovoljnost poraja demokracijo, in predno je rešeno narodnostno vprašanje, se pri-ostrttje. vedno bolj socialno. Vse zahteva rešitve, izboljšanja, reforme, — od vlade, zakonodaje, parlamenta pričakujejo narodi pomoč.
V tem nas doleteva nova minister-ska kriza. Radikalni elementi, v prvi vrsti nemški, hočejo ribariti v kalnem, in kakor kažejo zadnja poročila, bo nemara Gautsch res odšel, ne da bi se mu bila posrečila misija, »fortzufretten und fortzu-\vursteln« po avstrijsko z raznimi koncesijami, kompromisi, pogajanji, —- in port-felji. Čehi zahtevajo mnogo, Nemci pa se krčevito drže svojega starega nazora, da se človek na Avstrijskem začne še le z Nemcem. Vsled tega gremo iz krize v krizo. Morda coživimo nov »železni obroč«, ki bi se razlikoval od starega naj-bi/.e tudi v tem, da bi bil tak »železni obroč« najboljša prilika, doseči jugoslovanskega ministra. Za sedaj bi sicer mi ne imeli nič od tega, -- ta minister bi bil v tem slučaju sigurno klerikalec, četudi morda le zmeren klerikalec — a zlomljeno bi bilo vendar enkrat tisto prepotentno nemško stališče, bil bi to udarec nemški hegemoniji, nemškemu »Drangu«, ki ga čutimo na sebi.
Odločitev nam prinesejo že prihodnji dnevi. Ali s Čcbi in Nemci v Gautschevem kabinetu, ali prehodno ministerstvo in S 14.. ali Gautsch z »železnim obročem«? In kako bo prihodnja parlamentarna večina obravnavala socialna vprašanja? Z »železnim cbročem« se*bližajo časi reakcije, s § 14. pa tudi. Perspektiva obeta zelo rralo, in naših 21 klerikalcev vloga je pri tem za .Slovence še najmanj vesela.
K.
j Iz osrednjega semenišča.
(Konec.)
i Vrnimo se k našim slovenskim žrtvam. Omenjenih dveh prvi se je poslovil od svojih »ljubečih pedagogov« ter zapustil stan, ki si ga je izbral prostovoljno in proti volji starišev, češ, sam sem sj izvolil ta ideal, katerega so mi drugi opljuvali, in zato naj se zgodi njih volja! Živi sedaj kot lajik pošteno in veliko bolj trden v katoliški veri kot njegovi sošolci-— Ita-ljani, ki dasi niso kazali nikake vere že v semenišču in dasi so rektorja Caistelliza javno zasmehovali, vendar so bili —- za sveti stan zreli.
Drugi, ki je bil trpljenju že bolj vajen, se je, dasi ves obupan, vendar udai natezalnici in čakal kot jetnik v semenišču dan na dan ordinacij.
Ne bom opisoval žalosti in obupa njega, ki je imel za novo mašo že vse. pripravljeno in tiskana vabila s podobicami vred, a le to naj-omenim, da malo je manjkalo, da njegovi sorodniki niso žalosti in sramote zblazneli. Ljudje, ko so zveideli, da nove maše ne bo na določeni dan.ampak pozneje in ko so culi tudi »vzroke«, so zmigavali z glavo in kot vsi domenjeni sodili: »Goriški gospodje morajo biti nori!«
T:.ko, dragi bralec, je bilo predlanskem in kakor rečeno, je naše poročilo pod prisego vse do pičice resnično. Toda naša zgodba se še nadaljuje.
. Lani je biio treba zopet ene žrtve. Kje jo je iskati?! Med Slovenci! Že od začetka šolskega leta so pokazali pedagogi, na katerega so se spravili. Vsako krivdo, vsako sumiiičenje se je zvrnilo na izbrano žrtev. Bil jim je preveč navdušen Slovenec. Bil je določen za tržaško škoiijo, kateri so Slovenci tako nevarni, da bi je ne potujčili!
A pri vsem tem. da je bil dotičnik že obsojen in da' rabimo teologični izraz »prae-destinatus«-, vendar so mučile naše. vestne vzgojitelje še bolj črne skrbi nego so njih
Maksi m Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
Drugo poglavje.
Majakin je žive! v ogromni, dvonadstropni hiši z velikim vrtom, v katerem so mogočne, stare lipe širile svoje bogato vejevje. Njihovo zelenje je zastiralo okna, kakor z gostimi, temnimi čipkami i" skozi to zaveso je solnee trudoma prodiralo v razdrobljenih žarkih v male sobe, napolnjene z raznovrstnim pohištvom in velikimi skrinjami, tako da je vladala v hiši vedno stroga in žalostna polutema. Rodbina je bila pobožna — duh voska, kadila in svetilničnega olja je napolnjeval prostore, spo-korni vzdihi in molitvene besede so plavale po zraku. Obredi so se izpolnjevali strogo, z naslado, v njih se je izpuščaia vsa svobodna sila duš hišnih prebivalcev. V somračni, dušeči in težki atmosferi hiše so se gibale temnooblečene ženske postave z vedno spekornimi obrazi, v mehkih opankah na nogah.
Obitelj Jakova Tarasoviča Majakina je štela poleg njega samega, njegove žene in njegove hčere še petero ženskih sorodnic, izmed katerih je imeia najmlajša štiriintrideset let. Vse so bile enako pobožne, nesamostojne in čisto udane gospodinji, Antonini Ivanovni, veliki, suhi ženski temnega lica in strogih, sivih očij, ki so se svetile oblastno in iimno. Majakin je imel še sina Tarasa, a njegovo ime se ni nikdar imenovalo, .ker so vsi dobro vedeli, da se je Jakov popolnoma razdrl s svojim sinom,
tedaj, ko se je bil peljal devetnajstletni Taras v Moskvo i študirat, kjer se je oženil proti volji svojega očeta. Ta-j ras je izginil brez sledu. Pravili so, da so ga poslali iz j kakoršnegakoli vzroka v Sibirijo...
Zunanjost. Jakova Majakina je bila jako Čudna. Bil je majhen, gibčen, imel je ostro rdečo bradico in njegove j zelenkaste, zvite oči so gledale, kakor bi govori! vsem in j vsakemu:                                                                  ,      I
»Nič ne de, gospod, pomirite se! Razumem Vas sicer, j a Če me pustite pri miru, Vas ne izdam.«                       i
Njegova glava, podobna jajcu, je bila nenavadno velika. Visoko, nagubančeno čelo se je zlivalo s plešo in zdelo se je, da ima ta človek dvoje obrazov — eden da je bistroumen in moder, z dolgim, hrustančastim nosom irt viden vsakomur: nad njim pa drugi, brez oči in ust; le gube ga pr.epregajo, za njimi pa kakor bi skrival Majakin usta in oči — do svojega časa — in kedar bi prišel ta čas, bi pogledal na svet z drugimi očmi in se nasmejal z drugačnim nasmehom
Bil je lastnik tovarne za vrvi in je imel prodajalnico v mestu, ob pristanišču. V ti prodajalnici, ki- je bila do stropa natlačena z vrvmi vrvicami in konopljenino, je je imel malo sobico s hreščečimi steklenimi vrati. V sobici je stala velika, stara, grda miza, za njo pa globok stol z usnjato blazino, kjer je Majakin presedel po cele dneve, pijoč čaj in čitaje »Moskovske Novice«, na katere je bil naročen leto za letom,- menda odkar je bil živ. Med trgovci je užival spoštovanje in slavo, da je "»človek zdrar vin možganov« in jako rad je naglašal starodavnost svojega pokoljenja s tem, da je govoril s hripavim glasom:
»iM*i Majakini, smo bili kupci že pod matuško Katarino ... torej sem čistokrven človek•*..«
V tej rodbini je preživel sin Ignata Gordjejeva šest let. V sedmem letu je bil Foma debeloglav, širokoplečen deček, 'ki se je zdel po svoji rasti in po revnem pogledu temnih, mandeljastih očij starejši nego je bilo res. Tih, molčeč in vztrajen v svojih otroških željah, se je cele dneve igral z Ljubo, 'hčerjo Majakina, pod tihim nadzorstvom ene sorodnic, kozave in tolste stare device, ki so jo zavoljo česarkoli imenovali »Buzja«. Bila je popolnoma brezglasno ir. nekako preplašeno bitje; pelo z otroci je govorila polglasno in kratko. Znala je mnogo molitvic, a nikdar ni pripovedovala Fomi kakšne pravljice.
Z deklico je živel Foma prijateljski, toda, kedar ga je s čimUrkoli razsrdila ali dražila, je prebledel, njegove nozdrvi so se odprle, smešno je izfculil oči in jo pošteno nabunkal. Ona je plakala, bežala k materi in ga zatožila, toda Antonina je ljubila Fomo in se je' malo' ozirala na hčerine tožbe, kar je še bolj krepilo prijateljstvo med otrokoma. Fomin dan je bil dolg in enoličen; Ko'je:vstal in se umi!, se je vstopil pred sveto podobo in govoril po našepetavanju kozave Buzje dolge molitve. Potem so pili čaj in jedli mnogo žemelj. sladčic in pogačic. Po čaju sta šla otroka poleti v gosti, velikanski vrt, ki se je- kon-čaval z jarkom, katerega dno je vedno prepregala tema. Mokrotno in neprijetno je vejalo od tamkaj. Niti do roba janka niso puščali otrok, in'to iu je polnilo s strahom. Po zimi sta se igrala v sobah od čaja do obeda, ako je bilo na dvorišču jako mrzlo; ako' ni bilo, sta šla ha .dvor ter se sankala z velikega ledenega grička.
Opoldne so obedovali — »po ruski«, kakor je govori Majakin. Najprej-je prišla na mizo velika skleda mastne zeljne juhe. z narezanim, rženim suhorjem, a, brez
54
neomadeževani talarji, kje da bi dobili ka-¦ke »vzroke«, ki bi jim 'dovolili trpinčiti tega slovenskega pr«mapeteža. No, hitro so si opomogli z izrekom, da cilj opravičuje sredstva in' kot strogi, verni moralisti so si izbrali mendaaium officiosum, ki seveda ni greih. Izmislili so si o njem vse,
J kar jim je le fantazija nudila, a ta preklicana fantazija jim je konečno te opešala. Kam torej na>j se zatečemo?
Jezuit si je izmislil novo sredstvo. Izbral je izmed bogoslovcev kakih dvaj-
.'- set zaupnikov, katerim je dal ime: »Ma-
' rijina družba« in te ie vabil vsaki večer v svojo sobo, kjer se je posvetoval ž njimi o napredku semenišča. Izpraševal jih je tudi o poklicu posameznikov, in ko je prišel na obsojenca, je rekel: »Kai ne, da ta nima poklica — recite ne!« In izvoljeni sinovi, so kot eden značaja polni mož rekah" »Ne«! S tem je bilo po pravili* vzgoje dopolnjeno. Hinavci so obsodili in trinogi so. orožje zgrabili. Ko,se je ¦pričakovalo, da izda vodstvo semenišča mnenje o njih, ki bi bili morali biti pomaknjeni v višje re-dove, je oče Zeohini kot vesten Špiritu-al, ki. nikoli ne sega v zunanje zadeve, pisal školijstvu: »X Slovenec ne kaže poklica, tako namreč sodijo vsi bogoslovci«. Dokazi, ki bi se morali navesti, da je prizadeti brez poklica, so ostali »in terreno neutro« oziroma v Zecninijevi sobici. Zastavili bi tu modremu očetu samo to vprašanje: »Kaj mislite, cekinasti oče, je
, H mogoče prenašati skozi štiri leta nasil-stva in preganjanja tako potrpežljivo kakor so to storili ti trije Slovenci ?« ^o na -šem mnenju je nefkaj ta-kega nemogoče in morda bi to mogel prenašati edino tak štreber, ko je naš jezuit, ki pade v četrti šoli ter ne mara ostati »ierderban študent«, ampak sili naprej do ferderbanega jezuita.
Marsikdo, ki je dosedaj sodil semeni-ško življenje za idealno, ker idealen je tudi oziroma bi moral biti tudi duhovski stan, ob 1em poročilu vzdihne: »Je-li to mogoče«! Da, ne smelo*bi biti, a žalibog, da Se veliko več bi lahko napisali in tudi bomo, Če bomo le količkaj izzivani.
Semeniško zidovje je sicer debelo a nikoli ne bo tako, da bi naše olko ne prišlo do krivic, ki se tam notri gode. Za danes bi svetovali očetu Zecbini-ju, naj nikar ne postopa tako nespametno kot lani, ko je iskal dopisnika »Soče« po semenišču s tem, da je ukazarbogoslovcem, naj vsaki dan tzmolijo eno »Češceno Marijo« v ta namen, da bi dotičnika izsledil. Ako ste katoliški duhovniki, ne bodite vendar praznoverju, ampak v pravega Boga verujte, ki bo sodil tudi »pravično« postopanje goriških semeniških vzgojiteljev. Kar smo lani zagotovili, namreč, da obelodanimo odslej vsako tako reč, to se tudi zgodi. Bogoslovcem a la Bele, Žužek, Doktoric, Grusovin, Plet in drugim takim kapacitetam, ki si drugam niso mogli pomagati, pa kličemo: Izslediti hudobneža, kajti le s tem
si zagotovite naklonjenost cele škofije in v nebesa pridete gotovo!
Letos je minilo leto brez žrtev. Bilo jim je za en »porcijon« dosti slovenske krvi, ali Lahi so itak vsi vzgiedni bogoslovci in sveti kot »svečeniki«, ki pa svetijo le po izvestnih krajih. ImeH so tudi letos eno žrtev že določeno, seveda Slovenca, a ta je hočeš nočeš svojo naravo tako zatajil, da je uklonil vrat vsem brezvestnim udarcem. Izrazil se je: Bolje, da cepijo na meni drva nego da me koncem leta mučijo s tem, da izpostavijo mojo eksistenco negotovosti.
Tako vidiš, prijatelj, se godi gospodom v »laški« Gorici, Ne vemo sicer, kako bi vso stvar obsodili. Ali se dela to iz zlobe? No, potem pa kar na altar s takimi svetimi vzgojitelji; ali se dela iz neumne zagrizenosti? Potem naj pa »Slov. Straža« kupi tem junakom malo pameti.
Vsekakor, bodi, kakor hoče, tu so navedena sama čista dejstva in bodoči kan-didatje se lahko vzgledu jejo na tenj, kar jih še čaka.                       f>''<   •*  . '.
!Po semenišču vpijejo ti virfuozi: »Oh, kako malo jih pride k nam v duhov-sko vzgojo in gotovo, da to povzroči sama izpridena vzgoja na srednjih šolah!« Ah, - gospodje, kje pa je bolj izpridena vzgoja, tam, kjer se vere niti ne dotika, alt tam, kjer se verskim načelom pljuje v obraz?
Kaj Vas ni nič sram, ko Čujete, da oni, ki so bili od Vas preganjani, so v življenju najvzornejši? 'Kaj Vas sploh ni n;Č več sram?                                           *
Bodite pozdravljeni v Kristu, a znajte, da Četudi nismo več v Vaših kremplfih, Vam stojimo pa Še vedno za petami in Vae Vobis!
DOPISI,   i
Iz goriške okolice.
Iz Podgore. — Naš kurat Ciril |e šel-malo časa pri nas, a pridobil si ie 'naklonjenost in simpatije vže marsikatere »Marijine device« in mlade udove. Tudi- moški spol mu je postavil sicer malo, toda tem bolj srborito gardo farovških. poarepni-kov na razpolago.                         J ,
¦ Kot,pravi vojskovodja si je^nipravil koj bojni načrt, kako zagospoduje'v naši lepi Podgori. Vsestranski prijazerf sprejem ob njegovem prihodu v občini ga je uveril še posebej o izvedljivosti njega strankarskih namenov. Toda njegova čeT dna postava mu je pridobila na mah srca velikega delu nežnega spola ali njegova veseljaško-krokarska zmožnost mu pa ni mogla zagotoviti pri veljakih občine onega upliva in nadvladja, ki si ga je poželel. Oprijel se je toraj druge taktike; v »Novem času« so začeli izhajati podli napadi na starešinstvo in našega vrlega župana, češ, na konciljantne in miroljubne starešine bode to gotovo učinkovalo. Ali mož
se je tudi to pot zmotil; starešinstvo sicer ne želi domačih prepirov in je pripravljeno v. marsičem odnehati, ljubemu miru na ljubo, toda svojega ugleda noče pri tem utrpeti.
Našemu lepemu Cirilu pa to ne gre v glavo, zato pa čitamo v zadnjem »Novem času* z dne 20, t. m. zopet dolg dopis iz Podgore, ki je uzor brezobraznosti in podlosti.
Naše starešinstvo je nameravalo imeti za 40 letnico gospoda župana peto mašo, naš slavni Ciril Vuga pa ni zahteval za to peto mašo nič več in nič mani nego 150 kron; ker se seveda tej njegovi skromni želji ni ustreglo, pa bruha ogenj in žveplo omenjeni dopis na g. župana in ostale starešine.
Ffctdi lepšega udarja dopisnik po narodni struni, pretaka solze nad ubogo slovensko deco,"ki pohaja laško šolo, ker ji županstvo ne kupi knjig, oblek in mogoče še plača hrano in stanovanje.
. Klerikalec pač po svojem braču.meri, ker mora sapi vse podkupiti, misli, da naj naše županstvo tudi tako fabricira Slovence ob meji. Podgorsko županstvo pa nima v to sredstev in ve, da bi s takim trošenjem občinskega denarja le širilo narodno neznačajnost in podpiralo korupcijo, kjer je pa prava potreba ter ie pričakovati .ugoden uspeh, tam tudi ne Štedi. Saj je lani o Božičnici razdelilo med uboge otroke nad 700 kron blaga in vzdržuje dva otroška vrtca. Ako pa podpira v slučaju potrebe narodna društva in si je nabavilo za Sokolsko slavnost večje število zastav, je vršilo ie svojo narodno dolžnost, vrhu tega pa to ni nikak zavržen denar, ker občina potrebuje tak inventar za razne slavnostne prireditve.
Vrhunec brezobraznosti klerikalnega dopisnika, ki se topi narodne ljubezni, se kaže v trditvi, da tiste cunje (trobojnice) ne rešijo narodnosti na meji. Torej tro-bojnica ie našim klerikalcem cunja! S)-kolstvo je pohufšljivo in brezversko, pod« piranje narodnih izobraževalnih društev je potrata denarja. Duhovnik s takimi nazori, namestnik Kristusov, : ki seje ie zdražbe in prepir med občmarji, ne spada k nam. Podgorci, ako imate le iskro narodne zavednosti in le najmanjši pojem o , potrebi složnega delovanja ob narodni meji, stopite na noge in pokažite' temu brezdomovinskemu zdražbarju pot, naj Kre v kraje, kjer so proti zdražbarjem. Don Juanorn in pijančkom bolj prizarie^-Ijivi!
Dne 23. t. m. so pokopali doktorja Josipa Vošnjaka na Visolah pri Slov. Bi-strici. K pogrebu je prišlo mnogo čestilcev pokt;tJnika iz raznih   krajev   Štajerske in
j K--ufjs!:e. »Slov. Matico« je zastopal dr.
'i l!'šič in Drag, Hribar, Pisateljsko društvo prof. Perušek; prišli so zastopniki Čital-
nic in društev, prišlo pa je tudi mnogo kmečkega ljudstva, ki so ljubili »svojega dohtarja«, kakor je on ljubil ves slovenski
narod in zanj delal.celo svoje življenje___
\>o cerkvenih ceremonijah, med katerimi je govoril domači župnik in pisatelj Pankracij Gregore, slaveč ranjkega kot zdravnika, pisatelja in buditelja Slovencev v vznesenih besedah, se je oglasil prvi piedsednik »Slov. Matice« prof. dr. Ilešič s pretresljivim nagovorom. Spominjal se je dr. J os, Vošnjaka kot spustanovnika »Slov. Matice«, C. M. D., Pisateljskega društva. PredoČil nam je ono žalostno puščavo, kakršna je bila slovenska Štajerska pred 50 leti. A došli so 4 pobratimi, dva Vošnjaka in dva Ipavca. Oglasila se je umetna slovenska ptsem, po taborih je pa grmela navdušena beseda, bucleča zaspana srca in bodreča slovenskega človeka na pot do narodne samostojnosti, do omike, do gospodarskega razvoja. Pa se je pokazalo, da je treba v težkih politični bojih v obrambo tiskane besede in ustanovi,! je dr. Jqs. Vošnjak »Slov. Narod« in »Slov. Oosp.« v Ma,; ibru. Vsebina človeškega življenja je delo in napor — do te maksime se je povzpel dr, J os. Vošnjak. Govornik mu je zaklical trikra; »Slava!«
V imenu Pisateljskega (podpornega društva se je poslovit od dr. Jos. Vošnjaka prof. Hajko Perušek. Sloverrjebistriški h? mariborski pevci so zapeli doma in oh grobu po eno žalostinko. ,
Vencev je došlo od posameznikov in društev iz vseli slovenskih dežel ogromno Število.
Ob grobu mu je govoril tudi dr. Bo-gumil Vošnjak.
Pokojni zaslužni baditelj in pisatelj slovenski se je rodil 4. januarja 18,44. v Šoštanju na Štajerskem, Gimnazija je študiral v Celju, medicino v Gradcu in na Dunaju, kjer je dosegel 18f>.s. doktorat. Naselil se je nnjprvo doma v Šoštanju kot praktični zdravnik. Čez čas je bil povabljen v vojaško bolnico v Ljubljani, ki je bila vsled nesrečne vojne z Napoleonom lil. in z Italijo (bitka pri Magcnti in Scdierinu) v juniju' IH50. polna nesrečnih ranjen.cjv. P:> Karo! B!ei\veis,nem nasvetu, ki je bil takrat mlad dr.ktorauJ, je še! nato v Kranj. Tam je ostal poldrugo let.!.
TaČas so se izvršile v Avstriji velike •politične •iiprcmembc. Padci je absolutistični sistem. Prišel je oktobrski diplom, nato pa februarska ustava leta IH6I. Vsi narodi in tudi Slovenci so se začeli živo gibati. Dr. Vošnjak se je takoj na poziv Jane/.a iileiueisa začel udeleževati političnega dtla. — Začetkom leta 1861. je b'l imenovan za ^skundarija ljubljanske deželne bolnice. Doba 60 do 70 let je bila najimenitnejša za narodno probujo Slovencev, m e.len prvih huditeljev Je bi! ravno Josip Vr.šnjak, bil je spusta?' >vnik skcr.j vseh (Dalje na peti strani)
mesa, potem so Jedli Isto juho z mesobi, razrezanim na I drobne koščke, potem pečenko — prašička, gosko, tele-tino ali ribjo pašteto s kašo; nato je sledila zopet skleda juhe z drobovjem ali rezanci in zaključilo se je vse s kakšno sladotco. Pili sd raznovrsten kvas: iz prusnic, brinje-vifr jagod ali kruha — Antonina Ivanovna jih je imela vedno nekaj vrst v zalogi. Jeli so molče, 'komaj da je včasfj kedo vzdifonil od trudnosti; Otroka sta dobivala vsak svojo skledico, vsi odrasli pa so ledli skupaj iz ene. Trudni po takšnem obedu — so legali spat in dve do tri ure zaporedoma se v Majakinovi hiši ni slišalo drugega, nego hrčanje in zaspani vzdililjaji.
Ko so se vzbudili, so pili čaj in za čajem so govorili o mestnih novicati, o pevcih, diaikonih,»o svatbah ali o nespodobnem vedenju tega ali onega znanega trgovca. Po čaju je govoril Majaikin ženi:
»No, mamka, zdaj-le mi daj pa sveto pismo ...«
Večkrat, nego vse drugo, je čital Jakob Tarasovič knjigo Jobovo. Nataknivši na svoj veliki, kljunu roparske ptice podobni nos naočutike v težki srebrni okovi, je pogledal po svojih slušateljih, če so pač vsi na svojem mestu?
Vsi so sedeli tam, kjer jih je bil navajen videti, in na njihovih obrazih je bil že znani mu izraz pobožnosti, top in plašen.   .
»Bil je človek v deželi Uc« ... je začel Majakin s hripavim. glasom, in- Foma, ki je sedel z Ljubo v kotu na zofi, je že vedel, da kum takoj pomolči in se pogladi z roko po pleši. Sedel je in poslušaje si je predočeval tega človeka iz dežele Uc. Tisti človek je bil visok in nag, imel je ' ogromne oči, kaikor Kristus na svetih podobah, in glas — kot velika medena trobenta, na ftatero trobijo vojaki v tabori§ču. Ta Človek je naraščal z vsako minuto; dorašči . do neba, je pogreznil svoje temne roke v obiake, raztrgal jih in zakričal z groznim glasom:
»Zakaj je dana 1uč človeku, katerega pot je zakrita in katerega je Bog obkrožil z mrakom?«
Foma se je prestrašil in vztrepetal;'zaspanost je preminila in slišal je glas kuma. ki si je ščipal bradavico in govoril s tankim glasom:
»Olej, Jcaj si upa ...«
Deček je vedel, da govori kum to o človeku iz dežele Uc, in kumov rasrneh ga je pomiril. Ne poruši neba, ne raztrga ga ta človek s svojimi strašnimi rokami ... In zopet vidi Foma tega človeka: na zemlji sedi, ^njegovo\ telo je pokrifo s črvi in prašnimi tvori, njegova koža se gnoji.« A sedaj je 'že majhen in obžalovanja vreden, ravno tak, kot bercu| pred cerkvenimi vrati ...
In on govori':, * :i      '
»Kaj ie človek fia^bi niogel biti čist.in kako more biti pravičen   .' ga je Žena, rodila?«
»Vr '-¦¦'.-.j se'jl ukazal pravični ...« govorijo poslu-šateljice v; ujč. Jakov Majakin jih pogleda z nasmehom in govori:
»Neumnicc ... "Petjite otroka spat...«
Ignat je prihajal k Majakhrim vsaki dan, prinesel sinu igrač, jemal ga na roke in stiskal, a včasih mu je rekei tudi nezadovoljno in z  labo prikritim nemirom:
»Zalkaj neki gledaš tako ... U-u! Zakaj se tako malo smejiš?«
In pritoževal se je kumu:
»Bojim se, da se vrže Foma po materi. Tudi on ima tako žalostne oči.« *
»Prezgodaj se vznemirjaš,« mu je z nasmehom odgovoril Ma;akin,
Turi« on je Muibll svojega krstnika in ko je Ignat nekega di»e rekel, da vzame Farno s seboj, je bil Majakin v resnici žalosten.
»Pusti ga tukaj«, je prosil. »Le poglej, deček se nas je navadil, saj se joče.«
»Bo že nehal ... saj se ni rodil za tebe. Tu pri Vas je težak vzduh ... dolgčas je, kakor v staroverskem samostanu. To šKoduje otroku ... A tudi meni ni veselo pri
srcu brez njega. Ko pridem domov, je vse prazno___
Najraje bi ne pogledal okrog sebe. In tudi k vam se ne
morem preseliti zavoljo njega ,.. Nisem jaz zaradi njega,
temveč on je zaradi mene ... Tako je. Sedaj je prišla
-)ja sestra Anfisa — pod nadzorstvom bo torej ...«
In peljali se dečka v očetov dom.
Tam ga je vzprejela smešna starka z dolgim, krivim nosom in velikimi, brezobin« usti, velika in zastavna, v sivi obleki in s sivimi lasmi, katere je pokrivala svilena čepica. Izprva dečku ni ugajala; bal se je je, celo. A ko je zagledal na njenem nagubanem Hcu črne oči, ki so se mu tako prijazno smejale, je takoj pritisnil glavo ob njena kolena.
»Ti sirotica ti, uboga!« je govorila ona z žametnim glasom, tresočim se od polrtozvočnosti ter mu nalahko božala licu »Kako se privija ... detece moje milo!«
Nekaj posebno sladskega in mehkega je bilo v njenem laskanju, nekaj, kar je bilo Fomi čisto novo, in z radovednim pričakovanjem je zrl starki v oči. rfakoj prvi dan, ko ga je bila spravila v posteljo, se je vsedla poleg njega, sklonila se čezenj in vprašala:
»Ali ti naj pripovedujem pravljico, F<  <¦ la?«
In od tistih dob je zaspal Foma vsak večer ob žametnih zvokih starkinega glasu, * i je risal pred njim čarovito življenje. Junaki, ki so zmagovali zmaje, modre cesari-čine, bedaki, ki so se pokazali pametnejše od drugih, cele tolpe novih, Čudnih ljudij so hodile mimo očarane dečkove domiŠUije, in žejno se je hranita njegova duša z zdravo krasoto ljudskega pesništva.
(D»He prih.)
Prllooa „Soča"št. 124. i m 28. oktobra 1911.
-uarodnih in prosvetnih slovenskih institu-. cij, posebno »Matica Slovenska« mu ima zahvaliti svoj postanek.
»Leta 1883, smo v Mariboru sestavili pravila za .»Slovensko Matico«. Podpisalo se nas je 40 rodoljubov, vsak s 50 gld., poslali smo pravila in ustanovnine 2000 gld. v Ljubljano dr. Bleivveisu in s tern je bilu
Za Narodno Šolo na Blanči so darovali: O. Fran Novak, brivec K 3, dva slovenska železničarja po K L
Za narodno šolo na Blanči daruje ne-.j imenovan 5 K zato, ker so ga vpisali pri zadnjem ljudskem štetju za Laha.
i«stanoy4ional »$l$yenu . Matica«, . piše v I šv6jih^Sp'ofnlntt^^4Corižžjn 'Wta H^T.^ je zapustil Ljubljano in se naselij v Slov. Bistrici, kjer je ostal 8 let. Štajerski rodoljubi, z Vošnjakom na čelu so ,tudi ustanovili »Slov. iNarod«, glasilo mlajše generacije. Sešli sose v iMariboru in podpisovali deleže. Dne 2. aprila 1888. je list začei izhajati-
Ena najtesnejših dob v naši slovenski zgodovini so bili veličastni »tabori«. Žalibog, da jih je vlada, ker se je bala prevelike narodne navdušenosti in zavednosti, pozneje prepovedala. Takoj na prvem taboru 9. avgusta 1868 !*jta v Ljutomeru je poleg Razlaga, Zamika in Raiča govoril tudi Vošnjak. Ljudi je oilo blizo 10.000. Na taboru v Žalcu istega leta, kjer je bilo 15.000 ljudi je Vošnjak govoril o »zjedL njeni Sloveniji« poleg Ploja* Zamika, Razlaga in drugih. Na goriški tabor v ŠeiH-pasu se je peljal sam, noben rodoljub Iz Ljubljane se mu ni pridružil, in govoril bunio pozdravljen, v imenu štajerskih Slovencev, poleg LavriČa in Natoergoja, V Štajerskem deželnem zboru leta 186B. je s Slovencem pravičnim Nemcem Hermanom, Prelogom in L4poldom zagovarjal enakopravnost Slovencev. Leta 1871. le bil nanovo izvoljen v štajerski deželni zbor. Nato se je Vošnjak leta 1871. preselil v Ljubljano, kjer je pomagal pri ustanovitvi delniškega društva za Nar. tiskarno, pri preselitvi *Naroda« iz Maribora v Ljubljano i« njegovi igpremenitvi v dnevnik. Boj med »starimi« okoli »Novic« in »mladimi« v *Slov. Narodu« se je vnel z vso silo. Slovenci so se razstopili v dva tabora, v »Staroslovence«, kjer je glavno besedo imel Bleiweis in v »NMadosloven-ce«, kjer je bil tudi Vošnjak. httega leta 1872. je Vošnjak bil eden glavnih ustanov-nikov »Pisateljskega društva«, ki je še istega leta priredilo znamenito »Prešernovo slavnost* na Vrbi te 15. septembra 1872. Vošnjak pravi, da je bila to najsijaj-nejša slavnost, kar. so jih Slovenci priredili. Bila je obenem veličastna manifestacija slov, inteligence za tega pesmka-ve*> kana, ki je bil takrat od »starih« deloma celo preziran. Nad 6000 ljudi se je zbralo na Vrbi.
Ko se je cesar 4. aprila 1873. potrdil zakon o direktnih volitvah v državni zbor, so se vršile volitve in tudi Vošnjak je bil izvoljen za državnega poslanca. Izvoljen je bil v Celju nanovo leta 1879. in tokrat soglasno. Vošnjak je bil eden glavnih de-lavcev pri ustanavljanju prvih slovenskih posojilnic, ker je uvide! veliko važnost gu-spodarske osamosvojitve slov. naroda. Bil je ob enem neutruden publicist in spisal brez števila člankov za »Slov. Narod* in druge napredne liste.
Tudi na literarnem polju je bil delaven. Znan je njegov roman «Pobratirm«, napisal je tudi drame »Lepa Vida«, »Pen«« in »^remogar.
V času narodnega prebujenja je napisal brošuro »Slovenci kaj Černo?«« Zadnji Čas je izda! dva zvezka svojih »Spominov«, ki tvorijo velik del slovenske politične, socijanie in literarne zgodovine.
Pred sedmimi leti se je poslovil od Ljubljane in se umaknil v Slovenjo Bistrico, kjer je preživel zadnja leta skrorrt-n6 in tiho.
Tudi v Gorici smo ga videli včasih na obisku pri bratu inženirju g. M. Vošnjaku. Pred par leti, ko je bil na takem obisku, je obiskal tudi naše uredništvo ter se prijazno pogovarjal z nami.
Domače vesti.
Iv.
Dmžbf sv. Cirila m Metoda.
Zv dražbo, sv. C in M. — Pri poroki g. orož. stražmojstra Ivkota Figar >z gospico Dragico Vendraimnovo v Pulju nabral Stipko KlanjSček K 6T40.
Pod gesJom*. dajte nam šol! ziožili v gostilni g. Jerneja Bratina na Otlici za družbo sv. Cirila in Metoda po 1 K 'NI. VerČon, J. Bratina, Mar. Bratina, Jesenko !n neimenovan narodni orožnik.
DardvT^a »Dijaško kuhinjo
Kljun, nadzornik zavarovalnice »Prve Češke« v Gorici, 5 & (članarina).   —   Kristijan Stopar v Pulju 2 K; Za dober namen J 1'50 K. — Na račun mesečnine je prišlo 40 K in 30 kg ječmenčka.
Občinske volitve v Rlhembergu so skončale včeraj. V tretjem in drugem razredu4je zmagala napredna stranka, v prvem razredu pa so zmagali klerikalci s faizifikacijatoi in ker so se skujali nekateri volilei, na katere so naprednjaki računali. Toda v večini v starašinstvu so naprednjaki in župan bo naprednjak. Boj je bil hud. Klerikalci so napeli vse sile, da bi obdržali veliko rihemberško občino v svojih, krempljih toda ni šlo. Propadli so v dveh razredih. Masa volilcev je govorila in pregnala pavljčanstvo iz občinskega urada. Vsa čast vrlim našim volileem in vodi-teljem!
Društvo »Narodna prosveta« v Gorfci naznanja, da je čitalnica v društvenih prostorih v »Trgovskem domu« od 1. novembra Ivi L dalje odprta ob sledečih urah:
Ob delavnikih od 8. ure zjutraj do "6. ure zvečer; ob nedeljah in praznikih dd 8. ure zjutraj do 12. dopoldne. Odbor.
Poroka. — Danes se je poročil v Dornbergu g. Crnest FilipiČ, c. kr. orožrti-ški stražmojster v Puli, z gospico Amalijo Basa iz Dornbergu. Mnogo sreče!
Revizija ljudskega Štetja v Gorici te bilo končana v četrtek zvečer. Kakor smo že večkrat omenili, bo izkazanih po reviziji Slovencev v Gorici najbrže malo manj nego 10.000. Okoli 2000 Slovencev je uštetih še vedno za Lahe. Uradni izid še ni znan; bo pa objavljen. - Goriška laška gospodujoča stranka je po tej reviziji osramočena; v vsej sleparski nagoti stojijo tu pred javnostjo slavni magistratovi činitelji. Falzificirali so vse vprek, pole, podpise, prepisavaJi so, trudili se s posnemanjem pisav Slovencev, sploh, kar le mogoče so počeli; tudi grozili so in obetali. Drugače smo ščavi in potomci Hunov, pri ljudskem štetju pa Lahi! Hvala lepa! Lahi nočemo biti ~- pri prihodnjem ljudskem štetju bo v Gorici izkazanih več Slovencev nego Lahov! To naj si zapomnijo že danes.
Izid revizije ljudskega štetja v Gorici pa mora vsa naša javnost izrabiti v prid slovenskemu narodu, da bo tudi v Gorici upoštevan tako, kakor mu v resnici pri-tiče.
Hiše lh zemljišča v Ločniku na prodaj! — Iz Ločnika: Bliža se sv. Martin in marsikdo premišljuje, kje naj si za pri-hodnjost poišče novi dom. Vsem, ki jih take skrbi mučijo, pa tudi drugim, ki bi radi kupili lastno domovje, svetujemo, da se naselijo v Ločniku.
Tukaj je okoli 100 hiš na prodaj ~
pa tudi razna zemljišča. Za 700 kron že
dobiš hišico, poleg nje hlevček in še kos-
J dvorišča. Seveda, za več denarja dobiš
večje in lepše, imaš pač na izbčro.
Da je tu toliko poslopji na prodaj,-prihaja v prvi vrsti od tod, ker je tukajšnje ljudstvo silno potratno. Ples, zabava, .moda to je zanje, a ravno to je njih poguba. Ko je pa vse zapravljeno, hajd v Ameriko.
Prosimo pa, da se nasele v Ločniku le zavedni Slovenci, ne pa taki, ki bi se prodajali    Lahom;    Omahljivcev,   narodnih strahopetcev, sem ne maramo,   ker taki neznačajneži   nam narede več škode in sramote, kakor Lahi sami. Torej le za-Ivednt obrtniki, rokodelci, delavci, kmetje,. ^ vsi nam bodete dobro došli. Ločniški Slovenci Vas z veseljem sprejmejo v svojo1' sredo.
Za potrebne poizvedbe blagovolite I se obrniti na uredništvo »Soče« ali na Jd-Ižefa. Pintarja, posestnika v Ločniku hŠL 1212,                              Več Slovencev.
Iz Šolske, službe. — Družba sv. Cirila in Metoda je poverila funkcijo' šolskega' zdravnika na šolah na Acquedottu v Trstu! dr. Karoht 'PernlčlČu, pri sv. Jakobu pa dr. liJustu Pertotu. Na deško šolo pri sv. Jakobu je irtfenovafrprov. učiteljem voditelja- enorazredllree- v Zalem Logu na Go-
renjskem Egona Jezerska in suplentinjo | Blandino   Sautoig   v   Šolskem  Domu v Gorici.    .                                        .       _
. »Slovenec« bi bil rad onral goriške j zamorce, ki so napravili velik škandal S.. L. S., ker so se protivili skupno s starimi svojimi zavezniki, laškimi liberalci, ime-, novanju g. Rebeka za voditelja okrajnega glavarstva.v Gorici, pa se mu ni posre-. čilo*. Kako Ipa* naj 'se mu posreči, ker jih pere z lažmi »Gorice«?! »Slovenec« naj le, bo prepričan, da je govorila »Soča« resnico. — Kako malo mar je klerikalcem za. slovenske funkcionarje na važnih mestih, kažejo najlepše na Kranjskem, ker Slo-, vencem onemogočajo taka mesta, pripu-. ščajo pa jih krutim Nemcem; za to že dobijo klerikalci seveda primerno strankarsko plačilo. Samo da njim to služi stran-, karsko, potem naj bo Nemec ali pa Culu-kafer predstojnik tuintam; vsejedno jim je! Slučaji na Kranjskem podpričujejo to dovolj jasno! Kakor na Kranjskem tako hočejo tudi na Goriškem imeti povsodi le svoje ljudi; to se pravi: take, ki bodo vedno uslužni klerikalni stranki v vseh njenih željah, potem pa naj ibodo ti ali Lahi ali Nemci; s Slovencem pa, ki bi rie hotel biti slepo orodje črne internacionaie, proč! Ali na Goriškem klerikalni mandelj-ci nimajo take moči kakor na Kranjskem. Kadar se kako njihovo protislovensko zahrbtovanje izjalovi in se te tiče razkrinka, potem pa se nakremžrjo in se delajo nedolžne. Toda rtaša javnost jih pozna in sodi prav. Tudi med klerikalci v Gorici so bili možje, ki so obsojali ruvanje svojih kaporioriov proti g. R., češ, tako daleč pa vendar ne smemo iti, da bi na tak način ubijali slovenske uradnike! Nemcev v Gorici so našteli pri ljudskem štetju 2077. Pri reviziji se je pokazalo, da je bilo uptsano tudi več Slovencev za Nemce! S Slovenci m se pač okoriščali vši! Tako smo zaničevani pa vendar brc/, nas ne morejo živeti ne Lahi ne Nemci ter se ti »kulturonosci« nič ne sramujejo celo v svoj rod ušteti te »ščave« in »\vlndiše«. — Nemci v Gorici pa pravijo, da jih je več nego 2077. Pravijo venomer, da jih je dandanašnji v Gorici okoli 4000 ter da mora revizija pokazati večje število od 2077. No, hrupi jo se že tako, kakor da b' jih bilo 5000 ali še več! Služkinja z Vogrškega — »unghere-se«. -— Samo 3 osebe z ogrskim občeval-nim jezikom so našteli v Gorici. In še med temi tremi je neka vrla slovenska služkinja z — Vogrškega v Vipavski dolini. Gospodinja jo je pač prašala, od kod je in odgovorila je: z Vogrškega. Ker pa Lahi vedo, da se pravi ogrsko — unghe-rese, so naredili našo Slovenko za Ogrko. Vogrsko — Ogrsko se jim je zdelo vsejedno in tako so figurirale v ljudskem štetju v Gorici 3 osebe z ogrskim obče-valnim jezikom. Naša Vogrka je to izvedela ter se seveda prepisala za Slovenko, j« Tako sta sedaj v Gorici sanio dva človeka, ki Občujeta po ogrsko; s kom le, (- kadar ^e slučajno ne snideta?
Nov most čez Sočo pri Zagraju bodo
L delali. Dela začrio že s februvarijem 1912. } gopreizkušene »Franc Jožef-ovč« vode«.
njegovi za. Slovence. Sediaj je bil g. Fur-ianj dober Lahom, da so. ga bil^upisali za Laha — ko je pa pred deti imel' priti v Gorico; na ,<mesto poštnega Upravitelja, so pa.kričali.na vse grlo m protestirali, da Slovenec ne sme na taiko mesto v Gorico! Neka stara žena je bila.tudi klicana na glavarstvo radi ljudskega Štetja. Povedali so, jej, da je upisana za Italijanko, na kar je povedala,' da je Slovenka. Nato so jej popravili občevalni jezik z, iaške-ga na slovenski. Ko se jej1 je reklo, da je že opravila* da je vse v redu, starka kar ni hotela verjeti; ni jej šlo v glavo, da so jo tako hitro in da so jo res zapisali za Slovenko;— Vedno povsodi navajena le zaničevanja in psovke »ščava«, sedaj na stara leta pa na »kresiji« vendar velja za Slovenko! Veselih občutkov je šla domov, končno prepričana, da se iti je izpolnila želja.
Oseški nttnc Franke je bil spravil iz ljubezni do bližnjega, kakor že znano, mladoletnega M. Cigoja v,zapor 24 ur in v plačilo 20 K. Ker Cigoj ni mosei plačati, še it pridni vikstr. oseški fiitrtf, Mfet. za onih 20 K na vse nepremičnine mladoletnega; počakati hi niogel nič. 'Pa zakaj je to naredili Zato, ker je Gigoj Sokol. — Franke si s svojim lepim ravnanjem sani napravlja čase, v katerih se bo še kesal svojega rogoviljenja in neduhovskega postopanja z oseškimi občani.
Kdo je v Gorici na višji stopinji kulture: Lahi ali Slovenci? — Revizija ljudskega štetja v Gorici je pokazala, da je v našem mestu tako pol in pol Slovencev in Lahov. Če nas izkažejo 10.000, bomo vedeli vsi, da nas je zraven še kaka dva tisoča. Nemci kričijo, da jih je 4000. Če bi jih bilo res, joj, potem se Še ie skrči število Lahov. Pri 27.000 prebivalcih; je okoli 12.000 Slovencev, okoli 12.000 Lahov in morda 3.000 Nemcev......Lahi
toliko* kričijo, kako kulturen narod so pa so; morali reveži .'kohStatirati, da 6000 Lahov v Gorici, torej polovica, ne zna ne citati ne pisati! Strašno. Otvorili so bili kurz za analfabete pa se ni obnese!,- ker »buoni goriziani« se ne marajo ukvarjati s peresi in knjigami. Med Slovenci je analfabetov jako. ja'ko'ma'16! Slovenci imamo* mnogo akademičnega naraščaja, imamo izobražence na vseh poljih; mi ra-stemo v kulturi r— Lahi gredo, pa naZaj, rakovo pot hodijo. Zato velja na1 gorenje |f vprašanje odgovor: da so v Gorici Slovenci na višji stopinji kulture kot pa1 Lahi! »Gorzer Zeitung«; — V soboto 4. nov. začne izhajati v Gorici nemški iist »Gorzer Zeitung«. Izhajal bo vsak teden. Odgovorni urednik bo neki Fran« tTaydosi. Tiskal se foo list v najbolj laški tiskarni-pri Seitzu.
Kdor imtogo sedi, slalbo prebavlja! »Niti rastlinska-hranilna sredstva«; piše dr. Granichstadten, mestni fizik rta Dunaju, »niti druge zdravilne vode ne učinkujejo \ v teh slučajih tako ugoijnp; kot večteden-sko zdravljenje z naravno frati Jožefcovo grenčico. V nobeni dru$m\ v nobenem gospodarstvu naS bi ne nianjkalo te mno-
Za troške k. določenih doslej K 520.000.
tTako> bo že nekaj; dela in zaslužka v Fur-laniji! Javna dela med Slovenci?! Kje so?!
Novo ljudsko šbtb v Gorici   hočejo
zgraditi za kulturo* unfeti magistratoVci.
J Meščani pa ugibajo, da čemu pravzaprav
Umrl je v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov oni 83 letni Štefan Vidoc, ki je padel po stopiiicah ter se nevarno |? poškodoval.
Proti draginji je riaboljše sredstvo »Štedilnik kurijave«, kajti ž njim se prihrani 50% goriva. Nikdo naj' ne zamudi te
J nova šola v uHci Leopardi? Šol je dovolj, |i ifepe prilike, s"i nabaviti tak aparat. Več v
Y pravijo; če bi mla res potreba, bi se nihče ne protivil, toda vse kaže, da hočejo od- |i dati samo nekaj ihest zagrizencem, zato
[nova šola! Mesto je do grla v dolgovih in dolgove plačujejo z novimi dolgovi, treba začeti štediti!   Je zadnji čas za to.   Kaj
!: mislijo Slovence loviti v tisto novo šolo? IV Gorici* treba' odpreti' nove slovenske ; mestne šole — laških je že dovolj, saj še v te ne prihajajo vsi šoloobvezni otroci; čez leta pa bo še sedanjih laških šol preveč! Ljudsko štetje tako govori, mi rte moremo nič za to, dragi magistratovi leopardi!
oglasu;
Nogometna (Footbatf) tekma.   —V
nedeljo; t. j. jutri dne 29. oktobra oiB 3. uri se vrši na tukajšnjih Malih'Mojcah fdot-balMekma mdd »GoriSkini sloveriskim nogometnim spolkom« na eni strani in. med !i prvdrazrednim' tržaškim moštvom' »Black-\ Star« ha drugi' strani...
Dva' čuka pred sodnijo. — Ivatt Poljšak- in Viktor Ohel sta napadla prvo^uede-|i Ijo maja Petra' Kahteta v Smarjaih; Nezadovoljna z obsodbo-v Ajdovščini sta'1 prišla pred' drugo5 inštartcd v Goricii-PoCiŠak je obsojen na 2 dni' zaipora in- 20 K' globe,
Okoli-Sv. Antona* v Gorici   so   biJil; Viktor Orel na 3'dni zapora in'30 K globe.
Lahi pri letošnjem ljudskem štetju prepisali polno pol Slovencev ter prišteli te
iSlov&nce med Lahe.   Taiko so   prepisali »govori o tožiteljih, kakor )€ govoril dahes Ittldipolo g: c. kr. upok. višjega poštnega-ji d njem ta.katoliški dohtar"!
|! kontrolorja Furianija ter ga napisali rta t novo polo za Laha i družino vred; Prv$- \ Ški župan g. Furi&nl Ul bii torej v Gorici:
puolsan za Laha?:Seveda je.g, župan dal' hitro popraviti- polo* ter so*'upisani on in
Zagovarjal ju: je dr.'Pavdetlč; katerega^mi-sli Kante poučiti;' da- se na tak našiti' ne
Gdftf« »eSkttriri.   —   Jutri popohidne bdsta' ddprti v Gorici- lekarni Oironcoli-!?Pontoni. V teh dVeh lekaimali bo tiidi po-nočna^služba v častf od!29: t; ni. ddr5: novembra t, I.
Z letalnimi poskusi na-Velikih Rojah i        PolltlČUl  DFčflLl6(i>
prično; mendakmalu. Za vojaške aero/plar j               -             .   tf.     m  ¦ ¦   •"    i
ne-so postavljeni sedaj A veliki hangarji.           Poslanska zbornica. - V seji v če^
<¦: Vitrijol v kruhu. - Poročajo nam iz -'¦ trtek je imel dr. Kramar važen govor. 1^
Prvačine, da so aretirali 60 letno Zorno- \ te.ga posnemamo:                                  1
Proti Slovanom, to mora uvideti vsa*-
!ka vlada, v Avstriji ni mogoče vladati.
j Tako pa tudi ni mogoče vladati proti naj-
i močnejšemu   slovanskemu plemenu in ni
govora o kakem, napredku brez njih.'Po-
¦ vo,"ki je' obdoižena, daje primesila pogači vitri-ola; Potem je šla v Gorico. Pogačo je jedel sJn, ki-je kmalu začutil bolečine.
. Baje so v družini spori med staro gospodinjo in »nevesto«.- -
Zamenjena pelerina. — V sredo je ne-. kdo, zamenjal v kavama »Central« pelerino; Isti je-naprošen, da jo prinese v. kavarno, kjer dobi svojo.   •'
:; Slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo našo-domačo Kolinsko ka-vino primes, ki je najboljše blago te vrste.
:. Poživljamo :pa tudi vse- slovenske gospodinje, naj se? ne zadovoljujejo samo s tem, da- same kupujejo ta izborni domači pri-datek, temveč naj.ga izkušajo tudi razširiti tja, kjer ga morda Še ne poznajo.   •
sneti le en nattk: Združitev vseh, ki šel - 'hočejo imeti red v naši državi, ki se no-* eejo podvreči terorizmu, ki se nepretrgo*-v tria izvaja- v državni »bornici. i- V imenu nemškega »National verbari-f da« je nato govoril poslanec dr. Stein-J \vender, katerega izvajanja so bila mesto-
OV
Je ca nt BeJodcu trjie&c neprokosljivo sredstv« [aterp ima prednost predi  vsemi dragimi dr» atiCnimi-Šistil. kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodniško zasledoje.
Mollo-vo Franc, žganje
xa ribanje života. ~ BolcCino olajšujoče.in okrepCoJoSe Btn-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrne. Orik*steklenica K. 2-
Na pigdaj po vseh lekarnah | in mirgdilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvomi lalolnik, DonaJ,
TucMauben 9. j Zaloga v Gorici v lekarni:  A. Gironooli.
' rnofsko-obrtna in gospodarske vesti.
Tovarna sodovke in pokallc v Pod-¦:. 8ori. —'Pred kratkim je ustanovil v Pod-i gori domačin g, Josip Nemec tovarno sodovke iin pokalie. To podjetje je bilo jako potrebno in.z ozirom na to, da že sama Pod&ora rabi mnogo teh izdelkov, je pričakovati, da se podjetje dobro obnese.
Takoj jpo otvoritvi.te nove tovarne sodavice so vsi podgorski krčmarji iz-vzemši enega, se začeli posluževati pri domačinu. Čast jim!
Tečaji za gospodinjstvo. — Doslej smo imeli na deželni kmetijski šoli petmesečne zimske tečaje za kmečke sinove. Odslej se uvedejo petmesečni tečaji tudi za kmečka ddkleta; obiskovale bodo tečaje v poletnem času. ^Preskrbljene bodo z vsem v zavodu. Vlada je dala podpore 6000 K za priprave ter 2000 K za vzdrževanje takih tečajev.
Nova semnja v Sv. Križu. — C. kr. riamestništvo. v Trstu je dovolilo dva nova semnja in sicer dne 5. februarja in 5. novembra vsakega leta.
Prvi novi semenj — za živino in kramo — bi imel biti 5. novembra t. 1. Ker pa je ta dan nedelja, "bode semenj v pon-deljek, dne 6. novembra.              ~
Društvo sobnih slikarjev v Gorici je zborovalo v dvorani trgovsko - obrtne zbornice. Na zborovanju so se pritoževali, da jim delajo konkurenco mizarji, stavbeni podjetniki in inženirji, ki sprejemajo dela, spadajoča v slikarsko stroko. Pristojni oblasti so predložili spomenico, v kateri zahtevajo, da jih- ščiti- pred tako konkurenco. — Slovenskih sobnih slikarjev ni v Gorici!
Piva se je popilo v Gorici v mes%cu avgustu letos 2582.075 hI.
Protestna akcija fabrikantov šivalnih strojev v Avstriji. — »ZentraUViarkenan-zeiger« naznanja, da je dano v Avstriji varstvo znamkam »Stnger« in »Singer-NahemaschineaH za šivalne stroje družbe VFhe ' Singer Maimiaoturing Convpany New-York«. V Ogrski družba ni mogla dobiti takega varstva. Fabrikanti in prodajalci strojev so še temu uprli, in sicer iz vseh dežel, ker bi trpeli Škodo *, namreč doslej- imajo že stroji znamko »Singer«, kar ne znači provenience ampak sistem/ Ako bi obveljalo vastvo one ameriške tvrdke, bi trpeli domači izdelki, kajti občinstvo je navaieno le na »Singerjeve* stroje. • Domači izdelovalci in prodajalci strojev imajo navado utfsniti na stroje tudi svojo firmo.
goj sodelovanja.Čehov pa je, da se vlada ozira na opravičene češke zahteve. Cehi zahtevajo soudeležbo na ministerstvu. ¦'Čehi nikakor nočejo zasledovati s tem enostranskih nacijonalmh ciljev, ki bi oškodovali druge narodnosti. Hočejo pa, da se javno prizna in dokaže, da. imajo Čehi pravice do sovladanja in da se Čehom priznajo vse.one pravice v kabinetu, ki gredo reprezentantom češke sile, ki ima resno voljo, da sodeluje pri ozdravljenju avstrijskih razmer. Le v sodelovanju vseh narodov je pričakovati napredek države.. Nate se bavi dr. Kramar obširno z razmerami na Češkem. Čehi hočejo na Češkem obvarovati zgodovinsko obliko dežele, priznavajo pa Nemcem vse pravice, ki jim gredo iz narodne enakopravnosti. Čehi ne zahtevajo nič krivičnega, nikdar pa ne bodo privolili sami se odreči svojih utemeljenih pravic. Končno apelira dr.' Kramar v toplih besedah na Nemce, da naj si v tej težavni situaciji v kateri je j Avstrija dobro premislijo, kako hočejo od-| govoriti, ker prevzemajo s tem odgo-! vornost za zgodovinski razvoj države. Če hočejo poslušati radikalne elemente si nakopljejo največjo odgovornost, razbi-jeio parlament in uničijo svobodo in napredek ter dajo v roke orožje onim, ki so v stanu pahniti Avstrijo nazaj v čase teme.                   •
Ministerski predsednik baron Gautsch je v svojem včerajšnjem govoru izprego-voril besede, ki so velikega, historičnega pomena. Označil je bistvo edino pravega avstrijskega programa: sodelovanju vseli narodov pri parlamentarnem delu mora bH? predpogoj sodelovanja pri državni najvišji upravi!
Tekom razprave je povdarjal ministrski predsednik baron Gautsoh, da je vlada ob priliki z draginjskim vprašanjem zvezanih dunajskih dogodkov dne 17. sep>: tembra čim najhitrejše ukrenila vse potrebno, da zopet vzpostavi kaljeni mir in red. — Ministrski predsednik je obžaloval, da posamezne stranke izrabljajo "v politično-strankarske namene draginjsleo bedo, ki pritiska vse sloje prebivalstva enako. (Res ije! Socialni demokraje burno ugovarjajo!)
Ministrski predsednik je iznova povdarjal, da hoče vlada brezpogojno zvesto izpolnjevati pogodbo z Ogrsko v mesni zadevi in je označil vedenje uredništva, zlasti pa železničarstva, kakoršno se kaže na shodih, v svrho uvefjavljenja njegovih zahtev, kot najbolj- obžalovanja vredne dogodke, kar se jih je zgodilo dolga leta sem v javnem življenju. Ako se izgovarfa grožnja, da se bo delalo po angleškem vzoru, če ne ugodi zahtevam delavstva do gotovega termina, ni mogoče trpeti takega vedenja, ker bi bil to zločin proti trgovskemu stanu, trgovini itd. (Mejkhei i hrup in pritrjevanje).                                 j
V očigled nutjhih nalog, ki jih mora rešiti parlament, je morala vlada skrbeti zato, da si zagotovi večino. Ministerski predsednik se je dbrnil pred vsem na one stranke, ki so se z ozirom na tradicije, število in pomen vedno udeleževale političnih državnih poslov in se bodo tudi vedno udeleževale. Nato se je obrnila vlada na Čehe, prepričana, da noben avstrijski program ne more izključevati od udeležbe pri državnih nalogah zastopnikov tako krepkega in visoko razvitega naroda, pri čemur pa je ministerski predsednik izrecno povdarjal, da se Čehi niso sami rinili k vladi. (Pritrjevanje).
Vlada hoče lojalno posredovati med velikimi skupinami državne zbornice. Pogajanja dosedaj še niso dovedla do zaže-ljenega smotra. To pa ne more ničesar iz-premeniti na trdnem prepričanju, da je uspešno parlamentarno delovanje v zbornici nemogoče brez sodelovanja češkega, naroda. (Živahno odobravanje in mejkiiciO Ojačenje parlamenta se more izvršiti edino-le v avstrijskem smislu," ki objema vse narodnosti. (Odobravanje.)
Iz septemberskih dogodkov je mogoče
:f*po mnenju ministerskega predsednika po-
ma jako.radikalna, kj pa je vendar priznal upravičenost Gautsohevrh besed v zadevi složnega postopanja s Čehi.
V imenu Poljakov je govoril predsednik 'poljskega kluba vit. Bilinski. Njegove besede so izvenele v resni opomin: iščimo izhoda šz sedanje težke situacije, ker ICA moramo najti!
Draginjski odsek. — Draginjski odsek poslanske zbornice je z 20 proti 17 glasovi vsprtjel predloge, v katerih se poživlja vlado, da nemudoma razveljavi odredbo rclede uvoza saharina in da'se prične z ogrsko vlado pogajati glede preklicanja odredeb tičočih se uvoza saharina iz inozemstva ter da takoj stopi v stiko s sladkornim kartelom, da ista zniža cene sladkorju.
Revolucija na Kitajskem. —- Iz Pekinga psročajo, da je vojnega ministra njegov rtr.bni častnik ustrelil. Druga poročila ^a zopet pripovedujejo, da je vojni minister izvršil samomor. — Iz Pekinga poročajo, da je cesarski dvor že pobegni! iz Pekinga.
Tojiiei Turčijo ia Italijo,
.: Z bojišča.
Iz Tri'polisa javljajo: Od Italijanov poslana, iz kavalerije in artelerije obstoječa četa za rekegnosciranje je ostala popolnoma brezvspešna, ker je po treh tirali obtičala v pesku. V zaledju se nahaja 30.01)0 ireguiarnih arabskih jezdecev, katerim poveljujejo turški častniki. Turške preclstraže se nahajajo 12 kilometrov ju-?no od Tripolisa. Za temi predstražami se nahaja glavna turška vojna sila. Arabci poročajo, da so Turk^močno utrdili gorovja. Oskrbovanje Italijanov se vrši težavno.
Bitka.
»Ag. Štefani« iporoča iz Tripolisa od 26. t. ni.: Po mirno minuli noči, je bilo ob zori opazovati, da se pripravljajo Turki, podpirani od močnega kotitigenta Arab-" cev, na nov napad. Bila je to očevidno velika četa oboroženih, približno 6000 mož. Takoj pa solčnem vzhodu so aeropianl re-kognoscirali teren in so takoj izsledili so-, vražnikove postojanke, vsied česar je za-: rnog-lo naše topništvo na desnem krilu z velikim vsjpelhom stopit! v akcijo. Boj je bil srdit, zlasti v centrumu. Pri tem je prišel celo do utrdb, v kterm so brli berzaljeri in ena stonija vojakov. Sovražnik je postal 1>rve čete v boj v raztegnjenih vrstah, ter jih je ojačeval iz dveh velikih reserv, kakor je to zahteval položaj boja.
Sqvražnik je skušal zajeti naše če|e ! cd strani, kar se mu pa ni posrečilo in se | je moral umakniti z velikimi izgubanji. Nato so naše pehotne čete zapustile utrdbe in so sovražnika napadle t bajonetom, Arabci so se nekoliko časa branili, potem pa so se razkropili. Ko je začel napad na fronti prenehavati, je začelo prodirati desno krilo in je napravilo na sovražno črto protinapad, ki je vspel.
Osma stotnija 84. pešpoika je po sijajnem napadu z bajoneti osvojila zeleno zastavo Arabcev ter je iste vrgla do peščenega ozemlja.
Na bojišču je padlo najmanj 1000 vojakov, veliko jih je bilo pa ranjenih. Na turški strani se je udeležilo boja najmanj 1500 mož. Naših izguro ni možno točno navesti, mrtvih in ranjenih utegne biti okolo sto ali nekaj več (??) —
Hiše, koče in vas Bedninov pred vrati Tripolisa so naše čete zažgale, tako, da smo sedaj gotovi, da so naše postojanke za hrbtom zavarovane. V mestu je mir.
Troški.
,! Vojnih troškov se ceni na mesec 200 milijonov lir. Vlada je računala na vojno 2mesecev; sredstev ima 400 milijonov lir. Vsakdanji vojni troški znašnjo okoli 7 mi-l'jonov lir. Treba bo posojila.
Huda vojna
je pričela v Tripolitaniji.    Doslej ni bito pravzaprav nič posebnega. V Tripolis so b pustili Lahe, ali za Tripolisom se je ta čas '
zbrala močna armada Turkov, Arabcev, Beduincev, ki so začeli najprvo italijanske straže napadati potem pa.prodirati proti Tripolisu. Prišlo je do velike bitke, ki je trajala več ur. Padio je baje okoli 100(; Arabcev in Turkov, Lahi pa imajo menda 300 mrtvih in mnogo ranjencev. Celih fc ur je trajala bitka. Hrabro so se držal; Turki in Arabci pa tudi italijanski vojaki!
Koliko je pravzaprav padlo italijanskih vojakov, se ne ve, ker poveljnik Canev:: to prikriva. Arabci trdijo, da bi bili zmagali ter udrli v Tripolis in pobili Italijane, ali da so jih Židje izdali!
Arabci so zviti. Povsodi imajo vohune ''n zaloge dobrega orožja so po tripolitan-skih hišah — italijanski poveljnik Ganeva pa je sanjal, da' mu je že vse pokorno ...
Operacije v Egejskem morju.
Italija hoče proglasiti aneksijo Tripo-iitanije ter to naznaniti veievlastim. Ako Turčija ne bo mirovala, začne Italija ope-iirati proti Turkom v Egejskem morju!?
Književnost
Pravosudnl odjeJ kr. hrvatsfco-sla-vonsko-dalmatinske vlade v Zagrebu je izvolil naročiti po več izvodov od naslednjih po društvu »Pravniku« izdanih del: I. izvršilni red, 2. civilno-fpravni zakoni. 3. dopolnilo k istim za 1907—1910, 4. odvetniška tarifa stara, 5. ista nova, 6. zakoni o javnih knjigah I. hrvatski, II. slovenski, 7. zakon o 'dovoljevanju prijekih pu-teva, 8. predpisi o nespornih pravnih stvareh in 9. državni osnovni zakoni. - S tem značilnim "činom, ki je s težavami boreče se založništvo še posebno razveselil, se je zaloga rečenih knjig zmanjšala znatno in bodo nekatere skoraj pošle. To velja posebno o največji knjigi »Civilno-pravdni zakoni«, ki dopolnjena.z zakonskimi predpisi in vrhovnosodnimi odločbami do zad-i jega časa, velja sama 8 K, torej skoro polovico manj, kakor enake nemške knjige, Le-te knjige je v zalogi le še okrog 150 odtisov. Vsied naših malotnih razmer pa te knjige najbrže ne bcuto doživele drugega natisa, vsaj ne v doglednem času. Komur je torej do njih, naj jih naroči nemudoma pri društvu »Pravnik« v LJublja-ri ali v slov. tanfernah. Po listu »Sfov. Pravnik*.   •                       ,.    .        •.;
Razne vesti.
Odbor »Podpornega društva za slovenske visokošoice na Dunaju« vabi na ibčni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra 1911 ob ,672 uri zvečer v odvetniški pisarni dvornega in sodnega odvetnika gosp. dr. Stanta Lapajneta na Dunaju, 1. Bniimerstrasse 10, z nasleditim dnevnim redom: 1. 'Poročilo odboro (tajnikovo in llagajnikovo); 2. Poročilo preglednikov; 3. Volitve; 4. Imenovanje častnih članov; 5. Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob :':bčeni uri, se bo vršil uro kasneje ob vsakem številu navzočih udov (§ 22. dr. P"'.)
Klub slovenskih tehnikov v Pragi bo imel svoj občni zbor v soboto 28. t. m. ob S. zvečer pri »Kettnerju«.
Boji med belokožci in zamorci v Ameriki. — Poroča se o novih velikih tojih v državi Oklahoma med belokožci in zamorci. Ti so ubili baje obilo belih družin.
Nova bolezen se je pojavila na Japonskem. Celo močni ljudje jej nagloma podlegajo.                     "
Poskus samomora 14 letnega dečka.
— Zgodilo se je to v Trstu. Dečku je ime J ust Perzon, doma od Sv. Marije Mag. Zg. Našli so ga na nekem vrtu, ko se je hotel zastrupiti. Zakaj, ni hote! povedati.
Velikodušen legat. ~ Rojeni Herce-govinec veletržec Luka Teljevič, ki je umrl pred kratkim, je zapustil vse svoje imetje, vredno okoli 10 milijonov denarja, Srbskemu vseučilišču v Belemgradu.
Gledališče zgorelo. — Zgorelo je v Lodzu poljsko gledališče. Človeških žrtev k sreči ni.
VeHta trgovina pogorela, — Veletrgovina W:t.iiord v jugoiztočnem delu Londona je /gorela, vsa. Zgorela je tudi soproga lastnika tvrdke in troje otrok. Oospodar se je Je s težavo rešil.
(Dalje v prilogi.)
Propast turške.
Zaman- so apelirali   Mladoturki   na | javno evropejsko mnenje zaradi postopanja Italije, zaman se je obračala turška vlada za posredovanje velesil. Evropa   je sedaj, bolj ko kedaj gluha na tarnanje Tur-
*                              • »•«   -M.i, —t.*~*w,. ***;»•. .              -      ¦
Videti je po vsem tem, da je vprašanje in vsoda Turčije pri svojem koncu, in, kmalo se vporabi recept Napoleona:
»Mislil sem, pravi Napoleon, da se itiore kaj .napraviti "Mr 'Turkov, in hotel sem v njih zbuditi eneržijo, da se okoristijo s prirojeno jim hrabrostjo. Ali to je bilo zaman. 2 državo, katera se ne more dalje vzdržati, je 'trefba skončati. Treba pa je stvar podvzeti in prehiteti Anglijo, da se ona ne okoristi s priliko,«
Od dobe Napoleona se je stanje Turčije pač zelo poslabšalo in je navsezadnje prišlo do razpadanja.
V nekem č!anku» ki je izšel 1. 1860. v »Revue de De Mond«, je pisal Sen-Mark Oirarden;
»Turki v Evropi ne proizvajajo nič. To so parasiti, ki žive od dela in tlake drugih iuarodnosti. Onemogočite to tlako ali vsaj otežujte jo. In Turki odidejo, da vrnrjo drugje.. Turška nadvlad^ v Bul-garskj pade sama od sebe, kaKor se je to   zgodilo na Srbskem in Rmnunskern.«
»V Ameriki, vsted ljudskega dela, izginjajo puste. V Orijentu pa, hvala lenobi
in neskrbnosti, se pustinje širijo.___»In
kedo brani vašo novo Turško? Kedo torej brani ono, kar umira? Zakaj je Evropi težje braniti zibko nego mrtvaško ra-kev?«
Gladston je v parlamentu 29. maja 1863., govoreč o potrebi skorajšnje likvidacije turške države, dejal med drugim tudi tole:
»Slovani dovolijo, da postane Carigrad svobodna luka pod protektoratom Evrope in civiliziranega sveta«.....
Tako je it davno jelo siliti na površje prepričanje, da je Turška, kakor država neozdravljiva in da ji ni mesta v Evropi.
Stanje Turčije in nemogočnosi njenih reform, se nam zdi, je opisal najboljše Leard, angleški poslanik v Carigradu. 27. aprila 1880. fc poslal svoji vladi sledečo brzojavko:
»Izčrpal sem vse diplomatične sile, poslkušaje navesti sultana in njegove svetovalce, da razumejo nevarnost, katera preti državi iz navedenih dejstev. Vpora-bil sem vse s pazljivostjo — vporabil sem tudi grožnje, da bi jm prisilil, da lojalno in popolnoma izvrše obljubljene reforme. Apeliral sem na sultana osebno, brez pre-stanka. Predočeval sem mu pismeno in brez rezerve situacijo njegove carevine in slabost njegovih podanikov. Pokazal sem mu nesposobnost in korupcijo njegovih ministrov in uradnikov. Pokazal sem mu neizbežne posledice, ali mu je malo mari in neče slišati, kaj se o njegovi državi govori. Obrnil sem mu pazljivost na iigitbo prijateljstva Anglije m bodočo razdelitev njegovih držav, ako se bode velesilam zdek) primerno, da intervenirajo, da bi taft^ naredile konec obstoječi anarhiji, in da bi dale nekaj pravic in boljšo vlado prebivalcem, kateri trpe pod njegovo vlado. Do sedaj je bilo vse to zaman. Njegovo Veličanstvo je pripravno vedno obljubljati, a ničesar izpolniti, vsled izvest-nega slabega vpliva, vedno pripravljenega, da izbriše vtis, katerega bi morda napravil moj razgovor ali katerega drugega tujega ministra. Ni vredno groziti, če grožnje niso izvršene. Ako mi res nočemo rešiti to državo moramo reformirati njeno vlado tako, da se bode njenim narodom vladalo pravično in nepristransko.
ln< ako hočemo to izvesti, moramo biti pripravljeni iti dlje ko do groženj.«
Tudi še po vsem tem poskušajo evropske velesile, posebno Anglija, reformirati Turško. Reforme žendarmerije, reforme sodišč, vojske, financ, vse to, ali zaman. Turška je ostala Turška z vsemi vsebinami azijske razposajenosti, lenobe in ntkulture.
* Navsezadnje! kot poslednji poskus, so se vzdignili pred tremi leti. kakor patri-jotični talko plemeniti »Mladoturki«. Zrušila se je oblika starega režima, in prišli so novi ljudje na krmilo države. No, skep-ticizem ni prenehal. Poskus Mladoturkov je zadnji in zadostni dokaz, da so reforme Turčije nemogoče.
»Bolni mož« ob Bosporu je padel na bolniško posteljo, s katere se gotovo ne vzdigne nikdar. Smrt nastopi tem preje, ker če zdravniki, zdraveč kakega bolnika, vidijo, da je neozdravljiv mu puste prosto voljo in čim preje nastopi l^onec.
Žalostno je pa, da so balkanski narodi, edini pravi in zakoniti dediči Turčije, zbog svojega egoizma izročili stvar svojega nasledstva v roke evropskih advokatov, kateri si utegnejo prilastiti to dedščino- ali jim naposled vzeti še ono, kar že imajo.
Struprski pomočnik
se sprejme v trajno dete.
Vpraša se v strugami  z   motornim obratom  Jos. Oberstar .v SodraŽici, Kranjsko.
Mali oglasi.
KaJia&M!\ pr.stojbttm stane 68 11n. lito j« oglas obseJMSi si raCuna sa vsako besedo 3 vin. Hajpripravpejfte lnseriranje ta trgovce in obrtnike.
.. . «. *«'» «?•*«• J«J» trgovcev in obrtnlkoT t Gorici, kftte*t)i m dažoii Jin gelo ˇ mestu) nihfie ne poma. ker nikjer oo lc\*   "
Slovenska-šisUja zLrs%$+*?.
Izdeluje.obleke in kostume po najnovejši modi
in po najnižjih cenah. Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5. III. nad
Priporoča se prva in najstarejša
slove.iska brivnica Frana Novaka v Gorici, Gosposka ulica št. 1 (nasproti Monta). Prodaja in izdeluje vsa lasničarska dela. — Postrežba na-tanjčna in strogo čista.
\kbtk CO llfaftPA 14—15 let starega za trgo-lObU flO UbCllba vino jestvin. — Naslov pove naše vtpravništvo.
Dvonadstropna hiša se proda
v sredini mesta Idrije, na prometnem kraju. V njej se nahaja že nad 30 lel gostilna. — Hiša je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet. Cena 25.000 K. Naslov pove naše upravnišlvo.
Imouitejšt Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si>. C. in Ud. bodi Dam sueta dolžnost!
Pomoč proti draginji
je novoiznajdeni patentovani aparat
..štedilec kurjave"
iti se pran lahku ozlda v osafeo Sledilno ognjišče in m Rsdl sledeče dobrote:
1)   prihrani   najmanj   50°|0   kurjave   (div,   oglja,   koka   ild.),
2)  ne provzroča nikakega dima,
H) greje enakomerno celo ognjišče, peč in vodo,
4)  vralca ognišča se ne ugrejejo,
5)  ne padajo iz ognjišča goreli kosi in ne švigajo ven iskre,
6)  ne provzroča kuharicam glavobola in dragih slabostij. JStedflieC bmrSaOC"  slane  po  velikosti  od K 20-— do K 30-— in ga stranke, kadar se selijo, vzamejo s boj v novo stanovanje. Z ozirom
na veliki prhranek na kurjavi, se aparat izplača v malo tednih.
fHamil tastop za celo Primorsko Ima:
JANKU TlST - EBRICA. *i MuoScipio štev, i.
TM
t
MtoimmBmnMnfe prej
|MN! h'^Ijice-iimnaro — z ; ?!!!!*!?^^              wtfcipr. 7
so n^jboljš« sretlstvo proti otež-koJetiemu prenavljanju vsake vrste, proti zgagi ŽelodCnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstva se jfc obneslo Že več kot 30 let
V^ruvati ^e je treba pred podobnimi pc-suetki in ponarejanji'iti paziti na varstveno znatnb s podpisum.
Poljiva se v lekarnah.; na deželo po-Silja Ujlnmar "O. Biady, Dunaj "I. Jleiscli-niarit 2, t> flttijklonic JC 5'—, 3 dvojne steklenice & 4*50 fcanko.
Gospodična,
ki j.^ absoivir^la  trgovski .IcCsJ- in -ima-. H-tficsefiiio prakso, želi primerne službe kot   koiito^rislinja,    blagajničarka    ali knjigovodkiDJfi. "Vešča   je   razun   slo-vcnslte   iti   neiviške   korespondence ter knjigovodstva  in računsslva tudi strojepisja. Izurjena je tudi nekoliko v prodajanju špecerijskega blaga. Prijazne ponudbe maj se pošlje poštno ležeče yoš Šifro. »VIJOLICA« ¦ v Dol.v Logatec -^Kranjsko,
Naiiiit SBregant
ai)torizoi)3iia stavbena turdka ulica Melaide Eistori štev. 5
s« priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena (Jela. Izdelujeta vsakovrstne nadrl«, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah.


Pozor rodoljubi!
Zahtevajte povsod naše igralne karte
in
9!
**
ff
M
Na prodaj so v Gorici: v trgovini Gaspardis na  Travniku št, 24, v tol»ak*».r«iJ »affdagna, Gosposka ulica, v polkami:  tobnkarna Andrej Ličen,  v Kojskem:   trgovina  Karol   Lenardič, v Tolminu: A. J. Vrtovec.
»
Rcjaki, izpolimjtc suojo narodno dolgost: pristopajte k obrambnemu sklada družbe su. C i«, n.'.
^»»»^^»»»»»»»^»»»»»»»»»»»»»^^»»g^' ^^^*11
Corso G. Verdi
5
HEDŽET & RORITHIR ¦ Gorica
Via Scuoie
3
Dospele so zopet
nove pošiijatve.
?
•(90I.VOU) o;s9Aeu m (tj(«q) em9JdO 9]9D ipm w^\
\
o>|9|qo 05(foui   m aspof i^sjoj^ ui on^n« o^ga{Suy — -3ofis.iš Hi 9znjq v/l ^8UBjj _ .0|U9d   m   9ip\qo   o^suojflJrTuBSj^«} *ul0A ^«^po^ ^1
Gene vsemu
pripoznano nizke.
KraiDJarjl iti* vmm   »opasti
KdOr hOfrB kupiti dobro, tržepno in po ceni jesensko in zimsko blago naj si ogleda %lo*g0   d&rflfUe tordke
lU HllWll4 fij   I\1I1111VIW        lUla Glasni carAn^H »3sTratl Hotela treh Kron.
Velika zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivLlj^ M lifcolaee. ¦V   Uzorcl se poSliiaio na zabteoa osahonmr proti ornimi poŠt t%t t prosto na Kom.
r
Pouk na klavirja, nai mandolinu in goslih
daje gospa Via Rafut št. 65, I.
A. vd. Berini j
Gorica, Šolska ulica št. 2, | H
velika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
nj.i!jiiH tvrdk iz ftfrt, Dilmaclje, Holfelte, Bari ii lUe
b prodajo na drobno in debelo.
Prodala na drobno: Kron —'96,1*04, 112,
•20. 1-28. 1-38, M4, 1-60, 1'80, 2-. 240,
sa luči 90 72 vin.
--------    Na debelo cene ugodne.    --------
Pošilja pogtnine prosto nu dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. P/avi vinski  kis !n navaden. Zaloga
-------—------mila in sveč,-------------------
Cene zmerne.
Lekarna  Cristofoietti v Sorici m jggfol
Trskino (štofcilicvo> Jetrno olje- I Posebno sredstvo proti prMin   Vfia I
Dim in splošni telesni Jat"t>s»- | toirra steklenica tega olU WL«J 1 rmenebanrepoXH0vl.efeb^vB^2 I
Trskino ieleznato Jetrno o^jc Raba tega olja je sosebu« f*f j IKva otrokom   in  de&onN *' ^n-<" vozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem. oljem rse ozdravijo ^ kr«gom času a i vse kostne bolezni, žlezni otoki,* golše.< malokrvnost m. vu.
—..........    —  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  ~^T^:
OPOMBA. Olje, katerega naroCam direktno h ftrnfle• prelSJe se J^JjSSt*^^^ preHno se napolnijo iteklenice. Zato zamorem jamCiti svo m   M.  oajemaicem gjeo-* w<v v                                  ¦          stalne sposobnosti z& zdravljenje.   ====-
Crlstofolettljeva pijača i* kine In železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.
soj
Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo IcK kih. prevročih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodca, kakor katar, krče, b018Č^inLv napihujenost Ltd.
¦¦              -wr*               _ 1__
dr. Engel-nov „BALDRIANUMA
„BaIdriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih,  dokler  niso  Še razvite, kot ^obr^j že .
lodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tadi  slabe  posledice, kakor ri6rvO*2lt> -eiO >,
nespečnost, omotico, stisko ti d.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami. maliiaovfisc iRj CreSnjevec, vpliva nBaldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepili* o n^ cel Človeški organizem
Dr. Engre -nov
- - Lepoto m netim polt - - I
se   pridobi, ako   se uporablja
jtatoskntermalno milo
najboljše sredstuo prof! kotnim boleznim.
Pred               Fo
uporabi

Varstvena znamka: „Sldro"
|*!| Mant. Capiici emp.
PMi se m orMrioai
Zobozdravniški in zobofehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jus. llerdi fekallHe Lfeo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove*plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba
vsake vrste.
Ordlnlra o sonlem ateliein
sd 9. ure dop. do 5. ure pop
BALDRIANUM" ne vsebnje nikakih Škodljivih^ M^aviRj ter ga lahko prenašajo siaootne osebo in otroci tadi pri daljšem uživanja. Najboljše j««iWfe se ga zavžije zjntraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor /^ li^crjc^, JJa otroke in Blabotne osebe se razredči
===== 3ALDRIANUJUT =^^
z  vročo vodo ter  se   mu   pridene nekaj   sladkorja.                    >^j
Dr. Eugel-uov „Baldriauuin*
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vs^h  lekarnah, mirodilniciih t& bo-JjSifc^j
prodajalnah jestvin Gi r Sko-Gradiščanske. V Gorici, Korminu,  Gradišču,  RtriiantMi,  Ajeln,   Campolongo, R nkah,   Tr^ii*^ Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,     analu, Čedadu,   Vidmu,   i aluii,   Oervyiiij|tiui%)
Ogleju itd. so dobi a v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Esgel-nOV   nBaldriamimu   po  izvirniki c^iia^j
v vse kraje Avstro Ogrske.
------------  Soari se pred ponarejanjem!  -—^-r-v
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-nov »BaldriaiiutnA.
S^ss^jeeggeesoaae&aaegegeesg^g
Rnker-Pain-Expeller
i« eovaod prtpouano kot oalboljie srelalvo proti pretlajenja itd. Za ceno BO vin.* K 1*40 in 2*— s« dobi po vueo. lekarnah. Pri nakupu tega, tako gtfiljubij enega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v ekatljali z našo varstveno znamko „$l dfOOn", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr« RIC3TIR JEVA UESARff A
fl      isa bothgaaao  Jbv, 5 nov«. f.Ttll I            onvtrtio mpoiujtajt.
f%
Houa trgouina i železnino
Pinter & henard
« QoHcl ^ Raštelja št f.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajoči h predmetov.
Pfnfer 4 I»e&a*o\
Cene zmerne, pstorežba solidna, prijazna in domača-Cenj. občinstvu se toplo priporočata

BREZ
balianja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumileoi PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omagočtijejo tiho in iahko hojo, vsrtij«jo mišice in odgovarjajo v vsakem Dbziru največjim zahtevam. \ko nosimo palma, nimamo s tem
niti vinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, Mor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno iiigijeno.

^Ljubljanske kreditne banki'11
gB^%^la-m^aiaLia^ ijlfi   ||i»jMMi|wiiwmp   »»» ••••¦•¦»•p   *tw«i«<*i    ^ j
¦^ ¦¦lll*ll  gj 1111 ¦ ^J      — se bavJ z vsemi v bančno stroko spadajočimi pc^slk -     \M
I   IIlil  llL.lllllU Vloge na knjižice obrestuje po 4'2°|0, vloge»mm ¦ ¦   "•*¦  •«¦¦¦¦¦«•••                       računu po dogovoru.                        w
- - BelnUka gtevniea K 8,0004100. - -                  CentTalfl O LlUblfaHL                 - Be^ermi zaklad t 800.000.
PODRUŽNICE)  Celovec. Gorica. Sarajevo, Split. Trst   ==========