glasnik
glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana
Številka 2	oktober 1987 športne igre so letos v vseh pogledih uspele. (Več o tem na straneh 6 in 7)
Naj bo v njem vse, kar nas zanima
Glasnik na prelomnici
Tokrat sprejeli usklajene akte
Za nami je še en referendum
Dra9i bralci,
vami je nova številka asr|ika, ki se na zunaj mal-e razlikuje od dosedanjih, aJh natisnjena je v sodelovanju z Delavsko enotnostjo, natančneje z njihovim cen-r°rn za razvijanje obveščala v združenem delu. ^zlogov za navezavo sode-anja z omenjenim cen-°mie več. Morda niti ni najpomembnejši razlog v ceni (mimogrede: ob sedanjih po-9°jih bi bil Glasnik letno ce-eJši za več kot 50 starih mi-ijonov), saj gre tudi za po-9'obljeno sodelovanje med uredništvom Glasnika in ontrom, ki bo sčasoma pri-Pevalo k temu, da bo časo-P|s bolj privlačen za bralce ~~ Pestrejši in bolj kakovo-I en P° strokovni, jezikovni I oblikovni plati. Sodelavci centr3 za razvjjanje 0bve-anja v združenem delu bo-s svojimi izkušnjami po-treh31' tud' Pr' ureditvi po-izn nihak‘°v 2a urejanje in Dr ajar)je našega Glasnika. sil^ače pa je z vsebino gla-• Vsebino namreč kroji-re k01.' Sam' in tu nam ne mo-, aj dosti pomagati zuna-So .lnstitucija. Že v glavi ča-Žvi|ISa P'še: glasilo delavcev
Linhr e^a kombinata Žito jubilana. Pa je res tako?
Krog sodelavcev našega glasila je zelo majhen. Vsa dosedanja vabila in nagovori k sodelovanju niso obrodila sadov. Zato ob tej priložnosti ponovno pozivamo k sodelovanju vse zaposlene v našem kolektivu. Kakovost časopisa in privlačnost lahko zagotovimo le z obilico gradiva, ne pa tako, kot je sedaj, ob večni stiski zaradi premajhnega števila prispevkov.
Hitro spreminjanje zakonodaje, sprejemanje novih ukrepov in predpisov nas je privedlo do tega, da smo imeli v manj kot letu dni že tretji referendum v delovni organizaciji Žito, tokrat za sprejem usklajenih aktov o osebnih dohodkih z družbenim dogovorom.
Rezultati referenduma
Podobno kot prispevki bi bili dobrodošli tudi vsakršni predlogi ali pobude za nove rubrike. Med nami so prav gotovo tudi takšni, ki pišejo pesmi ali kratke literarne zvrsti. Zakaj se ne bi s svojimi navdihi predstavili tudi sodelavcem, kolegom? Kultura je namreč sestavni del vsakega naroda, na strani našega glasila pa kar preveč poredko zaide. Tudi za zdrav humor bi se vedno našlo kaj prostora v Glasniku.
Izkoristimo torej možnosti, ki so na voljo za to, da bo postal Glasnik zares glasilo vseh delavcev Žita, da ga bomo vsi radi vzeli v roke in našli v njem vse, kar nas zanima. Naj vendar ne bo časopis le samemu sebi namen!
Izid glasovanja referenduma, ki je bil 23. septembra 1987 za sprejem Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO ŽK ŽITO:
• od skupnega števila upravičenih glasovalcev v 11
tozdih in DSSS — 2618 — je glasovalo 2193 delavcev ali 83,77 odstotka;
—	„ZA“ sprejem je glasovalo 1969 glasovalcev ali 75,21 %;
—	„PROTI“ je glasovalo 188 delavcev ali 7,18 %;
—	neveljavnih glasovnic je bilo 36 ali 1,38 %.
V posameznih tozdih je bil naslednji izid glasovanja:
V sredo, 23. septembra, smo delavci Žita v svojih delovnih okoljih glasovali o sprejemu Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO Žito, ter pravilnikov temeljnih organizacij in delovne skupnosti z enakim naslovom.
Do referenduma je prišlo zaradi določil družbenega dogovora SR Slovenije, ki je bil sprejet aprila 1987. V njemu namreč piše, da bodo lahko vse tozde oziroma delovne organizacije, ki do 25. septembra ne bodo uskladile svojih samoupravnih aktov, odslej izplačevale osebne
Uredništvo
Tozdi	skup. št. glasoval, upravič.	udeležba na referendumu		glasovalo „ZA“		glasovalo „ PROTI'1	
		ŠTEV.	%	ŠTEV.	*%	ŠTEV.	%
Pekarna Vrhnika	82	70	85,4	66	80,5	2	2,4
Pekarna Kranj	81	65	80,2	63	77,7	2	2,4
Maloprodaja	109	99	90,8	95	87,1	2	1,8
Šumi	288	224	77,7	210	72,9	12	4,2
Pekarstvo in testenin.	729	585	80,2	513	70,4	54	7,4
Triglav Gorenjka	367	307	83,6	257	70,0	41	11,2
Imperial	294	256	87,1	246	83,7	9	3,1
Pekarna Krško	85	79	92,9	78	70,9	21	19,1
Pekarna Dolenjska	110	100	90,9	78	70,9	21	19,1
Blagovni promet	96	72	75,0	71	74,0	1	1,0
Mlini	216	192	88,8	168	77,7	24	11,1
DSSS	161	144	89,4	139	86,3	5	3,1
Peto leto družbeno organizirana akcija
Odkup pšenice presegel pričakovanja
odkupom pšenice smo lahko povsem zadovoljni, 9.253 ton pšenice, od družbe-vai0 1°° 'zP°lnili oziroma celo presegli načrtovano. Nadalje- nega sektorja 3.419 ton in od ske |Je Povečevanje odkupljenih količin domače — sloven- ABC Pomurka 11.500 ton. turi cefT06’ ki Predstavlja iz leta v leto višji odstotek v struk- Skupna količina odkupljene
dohodke le v višini 80 odstotkov povprečno izplačanih osebnih dohodkov v letu 1986, povečanih za odstotek rasti življenjskih stroškov v letu 1987.
Novosti, ki jih prinašata nov sporazum in pravilnik o osebnih dohodkih, so na kratko naslednje:
•	Vsake tri mesece bomo na podlagi mere uspešnosti, ki jo predpisuje družbeni dogovor, ugotavljali maso sredstev za osebne dohodke, na podlagi katere bodo v naslednjem trimesečju temeljili naši osebni dohodki. V primeru, če bomo ugotovili, da imamo boljše poslovne rezultate kot v naši podskupini dejavnosti, bomo del sredstev razdelili v enkratnem znesku, kot minulo delo.
•	Iz sporazuma smo črtali uspešnost tozdov, ker nam že družbeni dogovor določa, koliko sredstev lahko razporedimo za osebne dohodke. Da delavci ne bi bili prikrajšani, bomo sedanjo povprečno uspešnost (20 odstotkov) v oktobru prenesli v izhodiščno osnovo, tako da se bo povečala za omenjeni odstotek.
•	Na novo smo opredelili dodatek za delovno dobo v Žitu (stalnost). Glede na delovno dobo delavca v delovni organizaciji Žito, pripada delavcu določen odstotek dodatka, največ 5 % za stalnost nad 20 let.
Cel°tnega odkupa.
ja ohwen° 0r9anizirana aj<ci-nij?lkUpapoteka v SR Slovesi^* leto- Od začetnih
iih odkunS k0MČin' ki sm0 družben p" Pred Popisom letošni J!?? do9ovora, smo v ro vzhod ne Slovenije, družnih 'etu sklenili z za-2a °9kunSq n?r^em po9°dbe Rezultati letošnjega odkupa f 2 družbenim 72 t0n pšenice- nam kažejo, da smo od za-* i t s®ktorjem pa za družnega sektorja odkupili
jj|v A'
4.335 ton. Poleg tega imamo podpisan samoupravni sporazum z ABC Pomurko, ki nam letno zagotavlja 11.900 ton pšenice iz območja seve-
pšenice v Sloveniji predstavlja letos že približno 40 odstotkov mlevne kvote v Žitu.
skupine, blizu 10 odstotkov pa prve. Ekstremne vrednosti vlage so se gibale od 11 % do 24%, povprečna vlaga pa je bila 15-odstotna.
ces prevzema pšenice, tako da imamo s to pridobitvijo bistveno boljše možnosti za prevzem in skladiščenje pšenice.
V	primerjavi s prejšnjimi leti je letošnja letina v vseh pogledih najugodnejša doslej.
V	povprečju je pšenica dobre kakovosti. Dosedanji rezultati kontrole vzorcev so pokazali, da je približno 90 % pšenice druge kakovostne
Organizacija odkupa se že več let ne spreminja in teče po vnaprej dogovorjenih pravilih, ki so usklajena na skupnih sestankih z zadružnimi organizacijami.
Nova sušilnica, ki smo jo v preteklem letu dogradili, nam omogoča nemoten pro-
Žetev letošnjega pridelka pšenice je dala dobre rezultate tudi v drugih republikah, zato so odkupljene količine večje od načrtovanih. Viške pšenice bomo v sodelovanju z Zavodom SRS za rezerve uskladiščili za potrebe v prihodnjem gospodarskem letu.
•	Povečan je dodatek za nočno delo z 4,5 % na 5 % od vrednosti osnovnega indeksnega razmerja 1,00 za osem ur nočnega dela.
•	Pri vseh nadomestilih osebnih dohodkov, razen nadomestila za Čas odsotnosti v primeru bolezni ali nesreče, je osebni dohodek enak, kot če bi v času odsotnosti delal. Po prejšnjem sporazumu je bila osnova za ta nadomestila povprečni osebni
.o
I
Nadaljevanje na 2. strani
Za nami je še en referendum
Nadaljevanje s 1. strani dohodek zadnjega trimesečja.
• Povračila stroškov v zvezi z delom (dnevnice, kilometrine, nočnine, povračila za izdatke za prehrano) bomo v bodoče tekoče usklajevali na osnovi ugotovljenih stroškov v predhodnem trimese-
čju. Kilometrino bomo popravljali sproti s spremembami cen bencina.
• Formiranje mase sredstev regresa za letni dopust je po novem 60 % (prej 50) izplačanega povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS za preteklo leto.
Pekarna Bežigrad
Kruh
s pomočjo računalnika
V delovni enoti pekarna Bežigrad na Samovi so postavili prvo avtomatsko linijo za peko kruha. Sedaj teče poskusna faza, v kateri se sicer pojavljajo nekatere začetne težave, vendar jih sproti odpravljajo. Kruh, pečen na tej liniji, je veliko boljši kot kruh iz klasičnega traku.
Nova proizvodna linija je opremljena z računalnikom, ki v celoti nadzoruje proces. V tehnološkem pogledu predstavlja nova linija tri novosti:
• mikser oziroma mešalec je popolnoma avtomatiziran; e specialno konstrukirana komora s pletenimi košaricami za testo; e peč, obložena s šamo-tom.
Kljub nekaterim začetnim težavam je že večkrat stekla celodnevna proizvodnja. Spečen kruh je bil precej boljši, dlje je obdržal svežino, imel pa je tudi estetsko lepšo obliko.
Prednost takšnega načina peke kruha je v primerjavi s
klasičnim industrijskim načinom proizvodnje tudi v tem, da ostaja receptura nespremenjena, kar omogoča stalno enako kakovost končnega izdelka. Za to najbolj poskrbi mikser, v katerega se dodajajo prek pripravne postaje vse ustrezne surovine, od raztopin sladkorja, soli pa do kvasa, moke in vode; vse po določenem računalniškem programu.
Bežigrajski peki upajo, da bodo vse težave in pomanjkljivosti, ki se ob vsakem novem tehnološkem postopku pojavljajo na začetku, čim prej odpravljene, ker jim bo s to pridobitvijo olajšano delo, njihove proizvode pa bodo kupci rajši kupovali.
Smo na dobri poti, ki jo je treba nadaljevati
Ustvariti moramo večji devizni priliv
Zakaj težave z deviznimi dnevnicami
Zakon o deviznem poslovanju iz leta 1986 zunanjetrgovinskega poslovanja ni izboljšal. Očitki Slovenije, da je nestimulativen za izvoznike, so se izkazali kot pravilni, kar je poslovanje po 110. členu ZDR potrdilo. Že sredi leta 1986 so se pojavile motnje pri plačevanju v tujino in dosegle svoj vrh v prvi polovici
leta 1987, ko so plačila zaostajala tudi do 9 mesecev.
Vse to je imelo posledico motnje v proizvodnji, kakor tudi nejevoljo pri tujih dobaviteljih; posledice pa so se pokazale v višjih cenah surovin ali celo v ukinjenih dobavah uvoženega blaga. Kritična oskrba proizvodnje s su-
rovinami je vplivala na izvoz, saj so se pogoji za plasman našega blaga na tujih trgih vse bolj slabšali. Tako smo leto 1987 začeli poslovanje popolnoma negotovi. Pripombe Slovenije, predvsem na to, da so pravice za uvoz surovin in repromateriala razdeljene uvoznikom v prevelikem obsegu, da je povezava
Stanje sredstev EDP (v dinarjih)
Tozdi	sredstva ustvarj. s prilivi do 1. 9. 1987	uporabljena za odliv do 1. 9.1987	stanje EDP 31. 8. 1987
Imperial	47.153.408	75.269.335	-	28.115.927
Šumi	64.675.692	66.921.818	-	2.246.126
Triglav-Gorenjka	6.044.450 68.668.539 74.712.989	111.412.655	- 36.699.666
Pekarstvo in testeninarstvo	1.438.096	18.437.791	- 16.999.695
Mlini	13.784.601	77.670.753	- 63.886.152
Blagovni promet	1.853.404	1.725.513	127.891
Pekarna Vrhnika		371.606	- 371.606
Pekarna Krško		947.341	- 947.341
DSSS		3.620.399	- 3.620.399
DO Žito	203.618.190	356.377.211	- 152.759.021
Bo klasična linija v pekarni Bežigrad kmalu razbremenjena?
med izvozom in uvozom nujnost, da mrajo banke tekoče plačevati tuje blago, so ostale brez odziva zveznih organov. Poslovne banke so svojo neliktivnodst reševale po samoupravni poti in tako je LB pripravila SaS s svojimi komitenti, na osnovi katerega je uvedla novo kategorijo, to je EDP — evidenčna devizna pozicija, ki se oblikuje kot razlika med ustvarjenimi deviznimi prilivi in opravljenimi plačili v tujino. Uporabila je že znani instrument iz predhodnega deviznega sistema, s tem da je izločila del deviz za potrebe federacije in republike. Določen odstotek, ki se je v letošnjem letu gibal od 60 % na dose-daj priznanih 50 % celotnega ustvarjenega priliva, osta-i ja izvozniku za poravnavo njegovih obveznosti do tujih partnerjev. Zaradi tega je bil uveden nov način prijavljanja uvoznih poslov in je tako za prijavo posla po režimu • LB in LBO poleg pravice DPRP treba predložiti še potrdilo o likvidnosti št. 1 kot dokaz, da OZD razpolaga z EDP, kar ji omogoča izplačilo v tujino. To je precej umirilo uvoz, saj velja od 1.1.1987 in tako zaostala plačila iz leta 1986 bremenijo tekoče ustvarjeno EDP.
V tabeli je prikazano stanje naše delovne organizacije, kl
je trenutno negativno in otežuje izvrševanje plačil za uvoz blaga, kakor tudi vse neblagovne odlive, med katerimi so glavna postavka dnevnice za stroške službenih potovanj v tujino. Te bomo lahko zagotavljali le v primeru pozitivnega salda EDP' za kar pa bo treba ustvarit' večji devizni priliv.
Alenka Vovk
Izvoz - uvoz: nujno zlo
V prvi letošnji številki je bila navedena zaključna misel o izvozu, ki pravi, da ga je treba dodatno pospeševati z združevanjem sredstev znotraj naše delovne organizacije. Medtem je bil ponovno obravnavan SaS za pospeševanje izvoza. Izdelana je bila tudi kvalifikacija potrebnih sredstev. Vprašanje razdelitve med posamezne uporabnike je tokrat zavrlo sprejem SaS, ki so ga nekateri tozdi že potrdili. Če bi hoteli zmanjšano zanimanje za izvoz občutneje spodbuditi s 50 % na izvozno ceno, bi bilo treba izločati 1,5 % celotnega prihodka, kar pomeni 5 % dohodka, oziroma 7 % čistega dohodka. Čeprav je bil sporazum že večkrat v obravnavi, je neodločnost pravzaprav le potrditev tega, da vsi čutijo upravičenost do stimuliranja izvoza, vendar dokler ne bo tekla voda v grlo, bi še počakali. Dvom je vsekakor razumljivo večji pri ti-
stih, ki naj bi samo plačevali kot pri uporabnikih teh sredstev. Toda sklep posveta direktorjev, da je treba izdelati še natančnejša merila razdelitve namenskih sredstev, bo vsekakor olajšal končno odločitev.
Vključevanje v mednarodno delitev dela
Podatek, da imajo 30 % plačil v tujino neizvozno usmerjeni tozdi, kaže n a to, da se v današnjem poslovnem življenju vse hitreje staplja delitev na poslovanje na domačem trgu in na tujih tržiščih. Na tak ali drugačen način se vsak ozd tudi vključuje v mednarodno delitev dela in lahko ugotovimo, da tudi Ži-tovi tozdi prihajajo vse bolj v situacijo, v kateri se bo treba posloviti od delitve proizvodnje na tisto za domači trg in za izvoz. Vso proizvodnjo (razen osnovne preskrbe) bo treba oblikovati tako, da bo takoj sposobna za prodajo
domačim kupcem ali pa tujim. V Jugoslaviji niso redki ozdi, ki so v tem že uspeli. To pomeni hkrati tudi prehod iz anonimnega proizvajalca na tujem trgu v predstavitev lastne znamke. Mnenje, da izdelujemo zaradi kapric tujih kupcev izvozne artikle po njihovih zamislih, bo veljalo vse dotlej, dokler jim ne bomo ponudili lastnih izdelkov, ki bodo odgovarjali njihovemu okusu in predpisom. Seveda se tudi domači kupci takega proizvoda ne bodo branili, saj sodobne telekomunikacije vse bolj vplivajo na izenačevanje mode in okusa.
V osemnajstih letih, odkar je Žito ustanovilo lastno zunanjetrgovinsko službo in se začelo tudi s svojimi izdelki vključevati na tuje tržišče, ni bil mogoče drugače poslovati kot s sodelovanjem tujih partnerjev oblikovati specifične proizvode, ki naj zadostijo posameznim kupcem in
tržišču. Res je to terjalo izredne napore vseh sodelavcev, ki so kakorkoli s svojim delom ustvarjali in proizvajali te proizvode. V vsem tem času ni bilo mogoče razviti tudi iz objektivnih razlogov lastnega proizvoda v vseh podrobnostih in v taki obliki, da bi se lahko enakopravno meril z zahodno kakovostjo in izvedbo. V vsem tem času nismo razvoju tovrstnih izdelkov namenjali prav nikakršnih posebnih sredstev, s katerimi bi omogočili izdelavo tovrstnih proizvodov. Že sredstva za razvoj proizvodov za domače tržišče so omejena, veliko dražji pa je razvoj artikla, ki bi zadostil širšemu okusu. Pri tem je treba zlasti pri živalskih proizvodih upoštevati v prvi vrsti raznolikost predpisov, ki dovoljujejo ali pa izključujejo uporabo posameznih ingre-dientov, konzervansov, aditivov, barvil in arom. In ne le to, upoštevati je treba speci-
fičnosti v teži proizvoda, zlasti v odvisnosti od vrednosti denarne enote, kadar je v vprašanju artikel, ki ga prodajajo po kosih.
Naše marketinške poteze so še šibke
Oblikovna izvedba, kvaliteta montažnega materiala mora biti enakovredna kot je tovrstno blago drugih zahodnih firm. Razlika v pakiranju blaga na zahodu in v vzhodnoevropskih državah je že na prvi pogled od daleč očitna. Velika je tudi razlika v predstavitvi oziroma v propagandi. Medtem ko zahodna firma pri uvajanju novega izdelka z marketinškimi metodami nameni ogromno sredstev v vse oblike propagande, si naša delovna organizacija doslej ni mogla privoščiti tovrstnih izdatkov. Še več, velike firme za vstop na določeno tržišče prodajajo določen izdelek leta in leta pod
pravo vrednostjo in šele P° osvojitvi tržišča dvignejo °e' no ter ustvarjajo dolgoročn0 gledano profit. Kompjutefl' zacija in koncentracija trg0'' ske mreže terja določen seg prodaje posameznih af tiklov, če to ne doseže izPf de iz liste dobaviteljev. ™ vse to je po osebni oceni na ša delovna organizacija Pr® šibka in zato ni bilo dos*® drugih pogojev kot cenovn konkurenca že vpeljanih1 9 tiklom na tržišču. Seveda 5^ mostojen nastop terja naj5 ^ dobnejšo tehnologijo, ki i0^. pri restriktivnih pogojih uv za nemogoče pravočasno zviti. Cenjena in uspešna je zlasti tehnologija, ki j® P j sebej izdelana za dolo0®,, proizvod v lastni konstru ji; takšna nima konkuren . V pogojih, ko nimamo n
prospektov, da bi lahko 1°^ -------------------
interesentov predstavili • . slikovno gradivo o naši P^,
zvodnji, in nam manjka goročna strategija nast
Ponovno pridobiti vse stare kupce	V prehrambeni industriji drugi
Odprli Hlebec na Zaloški Žito v letu dni napredovalo
Prvega septembra so se odprla vrata prenovljene trgovine Žita, Tozd Maloprodaja na Zaloški cesti 33 v Mostah. Zaenkrat je odprta le trgovina, mini pekarno pa še gradijo.
Na lokaciji nekdanje trgovine na Zaloški cesti je zrasel sodoben butik s kruhom, imenovan Hlebec. To je drugi tovrstni Žitov butik — za Štruco, ki uspešno posluje v Pražakovi ulici.
Ko je leta 1985 prejšnja trgovina na Zaloški zaprla vrata zaradi posega inšpekcijskih služb, se je porodila ideja o butičnem lokalu, ki bi ponudil kupcu povsem svež kruh 'z lastne pekarne.
Lotili so se popolne adaptacije prostorov in zunanjosti, od pročelja, izložb, vrat, pa vse do nove notranje opreme. Obnovitvena dela so se Precej zavlekla. Med drugim je bilo sporno tudi lastništvo
manjšega vmesnega prostora med lokalom in bodočo mini pekarno.
Sprva so hoteli odpreti butik Hlebec hkrati s pripadajočo pekarno, vendar se je tozd Maloprodaja iz poslovnih razlogov odločil, trgovino odpreti preden bo nared tudi pekarna.
Kupcem je sedaj na voljo kruh (butične in posebne vrste), bogata paleta slaščičarskega peciva, specialne vrste testenin, nekaj boljših vrst bonovnov, čokolada in žvečilni gumi. Vsi našteti proizvodi so izključno Žitovi. Mini pekarna bo predvidoma začela obratovati do konca leta. Z njo bodo kupci dobili
svež kruh neposredno iz pekarne, prek ohlajevalnice. Tak kruh bo še bolj kakovosten, nespremenjene oblike in seveda vedno povsem svež. Za poslovanje trgovine pa je pomembno tudi dejstvo, da bodo odpadli prevozni stroški.
Trenutno so v novem butiku zaposlene tri prodajalke, po začetnem obdobju, ko pričakujejo povečanje prometa, pa bodo zaposlili še četrto. Prvi odziv kupcev ni najboljši, tako da se giblje povprečni dnevni iztržek okoli 350.000 dinarjev, vendar se iz dneva v dan povečuje. Ko bo lokal ponovno pridobil stare kupce, pričakujejo, da se bo izkupiček več kot podvojil. Butik Hlebec je odprt ob delavnikih od 6. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 14. ure.
V 25. številki Gospodarskega vestnika so že devetič objavili seznam 300 največjih delovnih organizacij v Sloveniji. Kriterij, po katerem so delovne organizacije razvrščene, je velikost dohodka v letu 1986.
Med največjimi delovnimi organizacijami v republiki se v letu 1986 ni dosti spremenilo. Med prvo deseterico sta le dve novi imeni: Gradis na šestem in Krka na osmem mestu.
Na prvem in drugem mestu sta še vedno Železarna Rav-
ne s 33,7 in Železarna Jesenice s 30,9 milijarde dinarjev dohodka. Za mesto višje kot leta 1985 je Tovarna avtomobilov Maribor, četrto je Železniško gospodarstvo Ljubljana, peti Univerzitetni klinični center, šesti Gradis, sedma Nuklearna elektrarna Krško, osma Krka Novo mesto, de-
kombinat Perutnina Ruj (39. mesto v SR Sloveniji). Od sorodnih delovnih organizacij sledijo naši delovni organizaciji Droga Portorož na 64. mestu, Kolinska (81.) in druge.
Žito se stalno primerja s sorodnimi delovnimi organizacijami iz podskupine dejavnosti, z Mlinotestom, Inte-som in Merxom. Poglejmo, kje se nahajajo omenjene delovne organizacije:
mesto		OZD	dohodek mio din	mesto		■ štev. zap.
1985	1986			1985	1986	
79.	54.	Žito	10,9	55.	52.	2.523
112.	108.	Intes	6,8	128.	135.	1.482
263.	218.	SOZD Merx DO Potrošnik	4,0	152.	156.	1.317
292.	261.	Mlinotest	3,3	235.	219.	916
	291.	SOZD Merx				
		DO Blagovni center	2,9		259.	729
I
veta Mura Murska Sobota in deseta Sava Kranj.
In kje je delovna organizacija Žito? Naša delovna organizacija je na 54. mestu in se je lani popravila kar za 25 mest v primerjavi z letom 1985. Ustvarili smo 10,9 milijarde dohodka.
Med delovnimi organizacijami, ki jih lahko štejemo v prehrambeno industrijo je DO Žito na drugem mestu, saj je več dohodka ustvarila le delovna organizacija Meso-
Iz tabele vidimo, da primerjava z Merxom ni mogoča, ker je to sestavljena organizacija združenega dela iz več delovnih organizacij. Letos smo v prvem polletju v Žitu ustvarili 8,9 milijarde dinarjev, torej ne dosti manj kot lani v celem letu. Kaj pa to v resnici pomeni, če odmislimo inflacijo, bo jasno ob naslednjem pregledu rezultatov v rubriki Največjih 300.
j Ljubitelji testenin prišli na svoj račun
Ravioli se dobro uveljavljajo
^ Posameznih trži 9oče drugače v
nih ?ntržišče kot P tPr n Potrpežljivi!
in ti^ vrste izvoz
daL obogatiloc
trd ?' Pr°9ram- N' p da je vsak f
Rentabilen.
1 pristop k P( Stem tržišču VE
-lS,n5*V
2°,„s»i'h p;
te* *

koristno že sedaj pripraviti tak izdelek. Morda ne povsem izvirnega, vendarle specifičnega bi veljalo pripraviti iz ekstrudiranih proizvodov tako, da bi v enaki izvedbi izdelek lahko ponudili domačemu ali tujemu kupcu. V tem smislu pripravlja razvoj crispy, vendar so potencialni kupci iz Italije ob obisku imeli pripombe, ne le h osnovnemu oblikovanju slike in barv, temveč h številu deklaracij v tujem jeziku. Obljubili so, da bodo svoje pripombe sporočili saj nameravajo prevzeti distribucijo po vsej Evropi. Izdelek jim je po okusu odgovarjal, zato so prepričani, da bi ga bilo vredno pripraviti tako, da bi se v enaki embalaži pojavljal doma in na tujem. Taka poteza bi lahko prispevala k našemu boljšemu imid-žu pri domačih potrošnikih, ki še vedno bolj cenijo blago, namenjeno tujemu tržišču, kot tisto, ki je namenjeno le njemu.
Brez izvoza si ne moremo več zamisliti gospodarjenja
Obravnavanje izvoza in uvoza kot nujno zlo je kratkoročno gledanje proizvodnje in tržišča. Dolgoročni razvoj si je kljub trenutnim težavam mogoče zamišljati le z obravnavanjem širšega domačega in tujega tržišča kot enovitega kupca naših izdelkov. Tega vključevanja v mednarodni prostor ni mogoče gledati le skozi trenutno doseženo ceno, temveč predvsem kot spodbudo za dvig produktivnosti, bogatitev izbora izdelkov, širitev tržišča in skozi to tudi dolgoročno doseganje boljšega dohodka in čistega dohodka, ki je osnovni namen poslovanja. Ne le pri nas, temveč povsod v svetu vlada nuja po izvažanja, kajti ni si mogoče več zamišljati gospodarjenja brez uvoza.
Vsako gospodarstvo namreč potrebuje vse več uvoznih
sestavin in če jih hoče uvoziti mora povečati izvoz. To pa ne velja le za narodna gospodarstva, temveč tudi za vsako gospodarsko enoto, ne glede na družbeni sistem, v katerem se ta nahaja. Mislim, da se je tudi v našem primeru ta ideja že potrdila in nam kooperacija s tujim partnerjem v času, ko se dušimo v gospodarskih težavah, vendarle omogoča več ali manj nemoteno poslovanje v primerjavi z drugimi. Res je, da še ne pokrivamo vseh uvoznih potreb z lastnim izvozom, toda razmere se iz leta v leto izboljšujejo.
Torej smo na dobri poti in jo je kljub trnju vredno nadaljevati.
Blaž Veber
V začetku leta so začeli v Paketetah ob najrazličnejših vrstah testenin izdelovati še raviole, polnjene testenine, ki smo jih doslej v Sloveniji komajda poznali.
Za začetek so v paketetah ponudili kupcem raviole z mesnim in sirovim nadevom. Mesni ravioli so nadevani z mesom, s pršutom, z mortadelo in začimbami, sirovi pa z ementalcem, parmezanom in začimbami. Testo je zamešano iz drobnega pšeničnega zdroba, jajc in vode. Na voljo so zamrznjeni in sveži, kmalu pa naj bi začeli delati še suhe. Kakovost vseh je povsem enaka.
Kupci so raviole kar dobro sprejeli. Mesečna proizvodnja se giblje trenutno okoli 6 do 7 ton, če pa bi se povpraševanje povečalo, bi jih lahko ob uvedbi večizmenskega dela naredili tudi do 12 ton mesečno.
Od kod izvirajo ravioli? To je v bistvu sredozemska jed, bolje rečeno: so del primorske kuhinje. Všeč so tako ljubiteljem testenin kot mesnih jedi, otrokom kot diabetikom, vegetarijancem kot ljudem, ki potrebujejo močnejšo hrano.
Priprava raviolov je zelo preprosta in, kar je še posebej
pomembno je hitra, kar je velika prednost pred sorodnimi jedmi. Kuhamo jih v slanem kropu le sedem minut, seveda pa je najbolje, če jih med kuhanjem poskusimo.
Kako lahko pripravimo raviole? Moram reči, da so kot nalašč za vse gospodinje z bujno domišljijo. Pripravimo jih namreč lahko na poljubno število načinov, kot samostojno jed ali kot prikuho. Ponudimo jih lahko kot zakuho v juhi, s sladkorjem ali zabeljene z ocvirki, z maslom ali drobtinami, potresene s parmezanom, prelite s paradižnikovo, bolonjsko ali gobovo omako, ali pa s polivko iz smetane in gorgonzole. Raviole imamo lahko vedno doma: za vsak primer, če pridejo nenajavljeni gosti ali če ostanemo brez idej za kosilo in večerjo. Sveže raviole lahko hranimo v hladilniku do šest dni, zamrznjene pa v zmrzovalniku do enega leta. V Pekatetah bodo poskušali skupaj z razvojem pripraviti še druge okuse, npr. špinačne s sirovim nadevom.
Nova oblika povezovanja komunistov v Žitu	Slaščičarna Bistrica tričetrt leta po združitvi
Ustanovljena konferenca
Zveze komunistov	Večja delovna zagnanost
Delegati iz vseh osnovnih organizacij zveze komunistov, ki delujejo v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, so se zbrali v ponedeljek, 21. avgusta, na ustanovitveni seji konference ZK delovne organizacije Žito.
Konference zveze komunistov predstavljajo nove oblike povezovanja komunistov v organizacijah združenega dela, v katerih deluje več osnovnih organizacij.
Na tej osnovi in na podlagi sklepa Občinskega komiteja ZK Ljubljana Moste-Polje o ustanovitvi, so se na prvi seji zbrali delegati iz vseh osnovnih organizacij komunistov v tozdih in DSSS. Na dnevnem redu so imeli izvolitev tričlanskega predsedstva in predsedujočega konference ter predlog programa dela konference.
Tozd Pekarna Vrhnika trenutno nima osnovne organizacije, zato bodo na seje Konference ZK pošiljali le enega delegata, ki pa ne bo imel pravice glasovanja. Iz ostalih tozdov in skupnih služb pa sta v konferenci po dva delegata.
Za predsedujočega so delegati soglasno izvolili Jožeta Meznariča, delegata iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, za člana predsedstva pa sta bila izvoljena Martina Medvešček (Mlini) in Ivan Baznik (Šumi).
„ Presenečen sem s potekom današnje seje. Izvolitev za predsedujočega je zame velika čast in obveza. Upam, da bom upravičil vaše zaupanje,11 so bile prve besede Jožeta Meznariča po izvolitvi.
lavci in strokovne službe, morajo biti pobudniki in soustvarjalci množične problemsko usmerjene razvojne inventivne dejavnosti.
4.	Konferenca bo podpirala demokratično oblikovanje in sprejemanje skupnih stališč, ob doslednem izvajanju dogovorjenega, s sprotnim odpravljanjem vseh negativnosti, ob poostreni odgovornosti članov do organizacije.
5.	Pomembna naloga je krepitev osnovnih organizacij komunistov z večjo odprtostjo, prenovo metod delovanja in povezovanja znotraj samoupravnega upravljanja v delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti s kadrovsko krepitvijo na osnovi načrtnega sprejemanja novih mladih članov.
6.	Nujno je aktivno povezovanje konference ZK z osnovnimi organizacijami v tozdih in DSSS in z OK ZKS ter dosledno izvajanje demokratično oblikovanih skupnih stališč v konferenci s posebnim poudarkom na stalnem idejnopolitičnem usposabljanju.
7.	Odgovornost članov ZK za delovanje v drugih DPO, samoupravnih organih in delegacijah, kjer moramo biti komunisti aktivni pobudniki zaznavanja in učinkovitega reševanja problemov s ciljem še boljše gospodariti.
8.	Konferenca ZK bo svojo aktivnost usmerila predvsem še na naslednja področja:
a)	Na področju nagrajevanja po delu in rezultatih dela je treba vztrajati na političnih in samoupravno sprejetih opredelitvah in se boriti proti uravnilovki;
b)	Aktivirati in spodbujati znanje za večjo delovno učinkovitost v okviru dolgoročne kadrovske politike;
c)	Vztrajati na usklajeni poslovno samoupravni organiziranosti (usmerjanje samoupravnih delovnih skupin tudi v delovno problematiko);
d)	Komunisti v organih sindikata se morajo dosledno zavzemati za izvajanje družbenega standarda in socialne varnosti naših delavcev.
9.	Komunisti moramo idejnopolitično vplivati na celovit razvoj SLO in DS s posebnim poudarkom na naslednjih aktivnostih:
—	sprotno ocenjevanje var-nostno-politični razmer;
—	krepitev enotnosti, posamične in skupinske odgovornosti ter stalno povečevanje usposobljenosti;
—	stalna krepitev razvoja narodne zaščite in civilne zaščite;
—	stalno zavzemanje za lastno usposabljanje in za podružbljanje SLO in DS;
—	nenehno si bomo prizadevati! za povečano budnost in skrb nad varovanjem in zaščito premoženja.
Kmalu bo minilo devet mesecev od združitve takratne delovne organizacije Slaščičarna Bistrica iz Domžal z delovno organizacijo Žito Ljubljana. Z novim letom je namreč dobila slaščičarna status obrata in spada k delovni enoti pekarne v Kamniku.
Po uspešno izvedenem referendumu v novembru je naša delovna organizacija dobila prvi lokal na območju Domžal. O tem, kaj je prinesla združitev delavkam slaščičarne, smo se pogovorili z vodjo obrata Danico Kralj. Povedala je, da se pri vsakdanjem delu pravzaprav ne občuti nobene bistvene spremembe. Drugače pa je ob plačilnih dnevih, saj so številke na kuvertah bistveno vi-
šje kot so bile prej, ko je bila slaščičarna samostojna. To pa pmeni, da se zaposlene sedaj počutijo socialno varne, hkrati pa so z višjimi prejemki bolj zagnane pri delu. Poslovni rezultati slaščičarne so tudi za vodjo obrata zaenkrat neznanka, kajti vse dobavnice in zbirnike pošiljajo v Kamnik, povratnih informacij pa doslej še niso prejele. Meni pa, da delavnica, v kateri pečejo slaščice in kek-
Delavnica slaščičarne čaka na prenovitev
se za izključno lastno prodajo, posluje uspešno, bolj pa je vprašaljiv drugi del obrata — trgovina ali bolje rečeno lokal. V njem delata sedaj samo dve delavki (prej tri). Prodajajo le svoje izdelke, čeprav bi bila za izkupiček trgovine zelo dobrodošla prodaja vsaj še kruha in slanega peciva.
Delavke z nestrpnostjo pričakujejo napovedano adaptacijo svojih prostorov. Še posebno si želijo ureditve terase, saj ob lepem vremenu stranke ne marajo sedeti v zaprtem prostoru.
V hribih preživeli dva čudovita dneva
Bili smo v Kamniških planinah
Delegati so na seji dobili tudi predlog programskih usmeritev konference ZK DO Žito, o katerem bodo komunisti razpravljali v svojih osnovnih organizacijah. Na naslednji seji bodo na podlagi pripomb in predlogov iz temeljnih organizacij sprejeli program dela konference.
Predlog programskih usmeritev konference ZK DO ŽK Žito
1.	Konferenca zveze komunistov se bo aktivno zavzemala za dosledno izvajanje dolgoročnega programa razvoja in rasti naše delovne organizacije, podrejenega stabilizacijskim prizadevanjem ter spodbujala in aktivno podpirala strokovno oblikovane proizvodne programe, ki zagotavljajo visoko tržno uspešnost in perspektivo delovne organizacije.
2.	Komunisti zahtevamo dosledno izvajanje doslej opredeljenih in stalno iskanje novih smernic na področju organiziranja raziskovalno-razvojne dejavnosti v naši delovni organizaciji.
3.	Člani zveze komunistov, predvsem pa poslovodni de-
Že več let je lepa navada rekreacijskega aktiva našega kombinata, da organizira pjaninske izlete. Letos smo se odločili za malo zahtevnejšo turo v Kamniške planine.
Nekaj tednov pred izletom je steklo kolesje organizacije in z obilno pomočjo predsednika aktiva — Grega, je bilo do dneva odhoda vse urejeno. Naročili smo tudi lepo vreme in res nas je po petkovem dežju pozdravilo v soboto, 29. avgusta. Z Viatorjem smo se dogovorili, da je prišel po nas v Žito na Šmartinsko kar redni	avtobus
Ljubljana—Kamniška Bistrica. S tem je bil največji izdatek v zvezi z izletom bistveno zmanjšan.
Prvi dan dosegli Kamniško sedlo
Okoli 10. ure se je tako pri planinskem domu v Kamniški Bistrici zbralo blizu 45 Ži-tovcev — planincev. Gorenjci, ki so prišli s svojimi vozili, so nas presenetili z nekaj kartoni čokolade in s tem dokazali, da jih imamo na splošno po krivici za skopuhe. Nato smo krenili proti 1300 metrov višje ležečemu cilju prvega dne — Kamniškemu sedlu. Najbolj nabiti s kondi-
cijo so ušli naprej, ostali pa smo šli za njimi v bolj zmernem tempu, saj smo imeli več kot dovolj časa. Da nam ni bilo preveč vroče, so nam sprva delale senco goste krošnje dreves, nad Pastirci pa oblaki, ki so večkrat zakrili sonce, hladiti pa nas je začel tudi veter s sedla. Okoli 14. ure smo bili v prostorni Koči na Kamniškem sedlu. Z velikim olajšanjem smo odložili težke nahrbtnike in se preoblekli v suha oblačila. Potem pa smo se pošteno odžejali ter dobili odlično enolončnico in čaj. V naših nahrbtnikih se je našlo tudi nekaj kačje sline, pa tudi hladnega piva ni manjkalo. Dobra polovica se nas je odločila, da se povzpnemo še na bližnje Brdno. Po eni uri smo bili na vrhu. Prvič smo se srečali tudi s klini in jeklenimi varovalnimi vrvmi. Razgled z vrha je bil prav lep, le v dolino so ga zakrivale meglice in oblaki. Nazaj do koče smo bili v pol ure. Čim bolj se je bližal večer, tem
bolj se je koča polnila s planinci in kar veseli smo bili, da smo si ležišča že prej zagotovili.
Po večerji je temperatura razpoloženja dosegla višek. Poleg živahnih debat se je oglasila tudi pesem, ki je med Slovenci in še posebej planinci tako zelo priljubljena. Okoli 22. ure smo šli spat
— razen redkih izjem vsi trezni. Le najbolj vztrajni pivci in pevci so še nekaj časa „razgrajali“, a tudi ti so kmalu omagali.
Najnapornejši del poti
Jutro je bilo prav lepo, sveže. Po zajtrku smo se odpravili naprej. Čakal nas je najtežji del našega izleta — južna stena Planjave, dobro op-
remljena s klini in jeklenimi vrvmi. No, pa smo bili kat hitro čez in tisti, ki takih poti niso bili vajeni, so ugotovili' da le ni bilo tako hudo kot je bilo videti prejšnji dan s sedla.
Tik pod vrhom Planjave je razpotje. Večina se je odločila-da gre kar po najkrajši Pot' proti Korošici, nekaj pa se
'Utrujeni, a srečni’, bi lahko rekli. Piknik po napornih vzponih in spustih se je še kako prilegel


'ar ,Do bazen v Ukancu klavrno propadel? Nekaj razpok ne bi smelo predstavljati nerešljiv problem.
-W- -
. V-;.	*•	' '
pridruži?10 *30sedanie Pred domom v Bohinju. Le kdo se ne bi
________ -
°snetek z dramaljske plaže
Večina dopustnikov je bila zadovoljna
Počitniški objekti so dobro zasedeni
Dopusti so za nami. Za večino spet teče življenje po starem, ustaljenem ritmu: služba in dom. Ostajajo le še spomini na kratke, brezskrbne ure, preživete ob morju, v hribih ali kjerkoli drugje.
Letošnje poletje so bili Žitovi počitniški objekti zelo dobro obiskani, kar tudi ni čudno, saj je postala takšna oblika počitnic edina še možna za veliko večino ljudi, kajti cene neusmiljeno hitijo navzogr. Večina dopustnikov, ki smo jih povprašali o počutju in postrežbi v naših domovih, kjer so na voljo polni penzioni — Bohinj, Dramalj in Ba-šanija — je bila zelo zadovoljna z vsem, kar jim je bilo ponujeno. Zato lahko mirno zapišemo pohvalno o celotnem osebju v vseh treh objektih, ki je po svojih najboljših močeh skrbelo za kar najprijetnejše počutje gostov.
Bohinj — raj za ljubitelje narave in miru
Kdo izmed nas si ne želi vsaj nekaj dni v letu preživeti daleč od vsakdanjih skrbi, v tišini, v objemu neokrnjene narave? Vse to in še več nudi obiskovalcem Bohinj, kjer ima tudi Žito enega izmed svojih počitniških domov. Počitniški dom Ukanc v Bohinju je bil med tremi objekti, v katerih so na voljo polni penzioni, v poletni sezoni še najmanj zaseden, pa čeprav je bilo tudi po tem domu veliko povpraševanje.
V času našega obiska, sredi julija, je bil dom poln. Za do-
bro počutje gostov sta skrbeli upravnica doma Rezka Javornik in kuharica Marija Gaberc. Gostje so v en glas zatrjevali, da so z vsem zelo zadovoljni, še najbolj pa s hrano. Le glede vremena se niso mogli ravno pohvaliti, ker so na svojih kožah občutili, da ima v Bohinju res „dež mlade", saj jih je kar pridno zalival, tako rekoč vsak dan vsaj pol urce.
Dramalj — legenda Žito-vega sindikalnega turizma — tudi letos poln
Trinajstega avgusta smo obiskali dom z najdaljšo tradicijo letovanja naših delavcev ob morju — počitniški dom Milan Selan v Dramlju. Tudi tam je bilo razpoloženje dopustnikov odlično. Povedali so, da je hrana letos izvrstna, drugače pa se od preteklih let ni kaj bistvenega spremenilo, z izjemo obnovljenega pročeja na stari zgradbi, v kateri prebiva in dela osebje doma.
Nekaj težav je dopustnikom povzročilo morje, ki je bilo dvakrat zelo onesnaženo zaradi neodgovornosti nekaterih v bližnjih turističnih objektih, ki so spustili v morje odpadne vode v velikih količinah. Posledice tega so bi-
la vnetja kože in neprijetno srbenje.
Upravnik doma, tovariš Kucler je povedal, da je letošnje osebje zelo vestno in da zato nima večjih težav. Drugače je z nabavo hrane, saj primanjkuje „zdaj tega, zdaj onega", še najbolj pa pogrešajo zeleno solato. Hudoval se je tudi zaradi izredno gostega prometa na cestah, predvsem v Crikvenici, zaradi katerega ne more hitro ukrepati, če slučajno kaj zmanjka.
Naši delavci, ki že več let zapored hodijo v Dramalj, so spet opozorili na potrebo po kakšni adaptaciji, če pa ta ni mogoča, bi morali opraviti vsaj manjše posege v objekte, ki sami po sebi ne bi bili dragi, gostom pa bi veliko pomenili. Tako bi v „novem“ domu lahko namestili v sobe vsaj vtičnice za elektriko, prepotrebna bi bila tudi še ena kopalnica, ker je vsako jutro precejšnja gneča pred edino, ki jo „novi“ objekt premore.
„Zatišje“ v začetku septembra
Prve dni septembra, ko se dopustniški utrip že zelo umiri in začnejo šoloobvezni otroci spet drsati šolske klopi, prideta ob morju na svoj račun še dve kategoriji dopustnikov: družine z majhnimi otroci in upokojenci.
Tako je bilo tudi letos v počitniškem domu Zatišje v Ba-šaniji, ki je namenjen počitnikovanju delavcev iz Tikija, Elme, Zmaja in Žita. Kljub začetku septembra je bil dom praktično poln. Vsem dopustnikom je bilo vreme zelo naklonjeno in zato ni čudno, da je bilo tudi počutje vseh precej dobro.
Človek bi pričakoval, da bodo otroci najglasnejši in bodo s svojim vpitjem in jokom edini, ki bodo postavili pod vprašaj ime doma, pod katerim naj bi se skrivala mir in tišina. Pa ni bilo tako. Vsaj letos ne. Bolj ko se je vsak dan nagibal v večer in noč, ko naj bi tišino zmotili le še zvoki škržatov in čričkov, bolj je bila glasna družba, v kateri so prevladovali upokojenci. Po vsej bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici seje razlegala pesem v spremljavi harmonike, ki ni nikdar zamrla pred polnočjo. Celo mladi gostje so ga spraševali, odkod toliko energije tej starejši generaciji, ki se je znala zabavati na svoj najbolj priljubljeni način.
Sicer pa so bili dopustniki zadovoljni z vsem kar je nudil dom, le sem in tja so potarnali, da se ravno zrediti ne bodo mogli, ker obroki niso bili vedno ravno obilni. Zelo pa so pohvalili samo postrežbo, saj se je osebje res urno sukalo med mizami restavracije in znalo prisluhniti tudi kakšni posebni želji gostov.
Zahteve po spremembi obravnavanja invalidov
"as ie povzpelo jeve, nato pa še
Dnni,e bila ta pot le P,ačani smo t PS|m razglede
garTJ’ Z'asti na
fto dolino s: ’ gobanov kot hribe okoli
mic°0Ckel° tr°P 9a
GlavlOZOr°9az
s°> domu « dol S r'Ce prek
Ijaj, dve manjši skupini pa po nemarkirani poti čez Šraj pesek, ki je precej zahtevna, saj se ob varovanju z vrvjo spustiš čez gladek, strm žleb in večina je tako doživela pravcati alpinistični krst.
Na travniku blizu doma v Kamniški Bistrici so nam kamniški peki na čelu s tovarišem Kosom pripravili prav prijeten piknik. Ob obilnih porcijah mesa na žaru ter potokih piva in ostalih pijač smo proslavili srečen konec prijetnega izleta. Najbolj ne-
uničljivi so si privoščili celo nogometno tekmo.
Kar prehitro je prišla osma večerna ura, ko je odpeljal zadnji redni avtobus iz Kamniške Bistrice. Vsi — od majhne petletne Vanje do neuničljivega upokojenca Čačiča — smo bili sicer utrujeni, toda veseli, da smo skupaj v hribih preživeli dva tako lepa in prijetna dneva. Ob slovesu smo si vsi zaželeli: „Drugo leto na svidenje na planinskem izletu!"
A.Š.
Delovni invalidi
V prejšnji številki Glasnika smo opisali bolezenske izostanke varovanja. Najpomembnejša in napovedali članek o problematiki delovnih invalidov. Ena je nova definicija invalidno-izmed težjih posledic bolezni in poškodb je namreč trajna sti, po kateri se ta ne omeju-izguba delovne sposobnosti zaradi invalidnosti.
Študija pravne ureditve rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v svetu je jasno pokazala, da sedanji položaj invalidov ne postavlja le zahteve po razvoju zaposlitvenih možnosti invalidov, temveč tudi po spremembi v pojmovanju problemov invalidov in v odnosu javnosti do teh problemov.
Mednarodna opredelitev invalidov po konvenciji pravi, da je invalid oseba, katere iz-gledi pridobiti zaposlitev, jo obdržati in v njej napredovati, so zaradi fizičnih in duševnih poškodb oziroma motenj, spoznanih na predpisan način, bistveno zmanjšani. Osnovno izhodišče mednarodnih norm za reševanje invalidske problematike je zagotovitev invalidom enake možnosti dostopa do dela oziroma izbire zaposlitve, enak način obravnave ob iskanju zaposlitve, varstva zaposlitve in napredovanja. Analiza pravne ureditve te problematike pri nas je po-
kazala, da je pojem invalidnosti opredeljen z vidika delovne zmožnosti.
Varstvo invalidov zagotavlja ustava
Temeljno izhodišče za zagotavljanje varstva invalidov v naši družbi opredeljuje ustava, podrobneje pa govori o uresničevanju tega določila ustrezen sistemski zakon.
Za našo pravno ureditev je značilno, da razlikuje delovne invalide, invalidno osebo in otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pravice posameznih kategorij so opredeljene ločeno s posebnimi predpisi.
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je usklajen z ustavo in zakonom o združenem delu. Leta 1983 je bil sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ). Ta zakon prinaša poleg ostalega tudi pomembnejše novosti na področju invalidskega za-
je le na dela in naloge, ki jih je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti, temveč na vsa dela in naloge v tozdu, ki ustrezajo strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ter krepitev obveznosti OZD na področju varstva delovnih invalidov s preostalo delovno zmožnostjo.
Ozdi sredstva združujejo v SPIZ
Leta 1984 se je začel uporabljati nov republiški zakon o PIZ, ki konkretno opredeljuje in dograjuje sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upoštevajoč mnenja iz javne razprave, je v SPIZ tudi nadalje ohranjen postopek uveljavljanja pravic delovnih invalidov ter širša solidarnost OZD pri zagotavljanju sredstev. Tako se nadomestila osebnih dohodkov za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za delo s skrajšanim delovnim časom in zaradi dela na dru-
Nadaljevanje na 6. strani
VI. letne športne igre delavcev Žita
Ljubljanski peki letos najboljši športniki
V soboto, 19. septembra, so bile v Lescah šeste letne športne igre delavcev Žita. Po celodnevnih športnih bojih je končni seštevek točk pokazal, da so najboljši športniki v Žitu trenutno ljubljanski peki oziroma tozd Pekarstvo in testeninarstvo.
Športni boji so se začeli že v
Uradni rezultati iger: Kegljanje — ženske
Ekipno:
petek,. 18. septembra, ko je bilo v hotelu Jelovica na Bledu na sporedu kegljanje v posamični in moštveni konkurenci. Po mnenju tekmovalcev in tekmovalk so bili pogoji za nastop zelo težki. Motila jih je velika vročina na "kegljišču in plastična podloga na stezah. Zato je tudi večina kegljačev precej zaostala za svojimi najboljšimi dosežki.
V soboto so se v Lescah nadaljevali športni boji. Zbralo se je kakih 400 športnikov in navijačev iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti, z izjemo tozda Maloprodaja, ki na športnih tek-
movanjih ni imel svojih predstavnikov. Na sporedu so bile naslednje zvrsti: mali nogomet, namizni tenis, balinanje, streljanje, kros, šah in vlečenje vrvi.
Po razburljivih športnih bojih so se udeleženci dodobra okrepčali in se zavrteli ob ritmih ansambla Obzorje iz Železnikov. Ob šesti uri popoldne so bili razglašeni zmagovalci in podeljena priznanja vsem najboljšim. S tem je bil „uradni del“ iger končan. Do odhoda večine udeležencev je ostalo še nekaj časa za glasbo, ples, kramljanje in za praznjenje kozarcev in steklenic na čast najboljših tekmovalcev.
Delovni invalidi
Nadaljevanje s 5. strani gem ustreznem delovnem mestu tudi v bodoče zagotavljajo iz sredstev, ki jih OZD v ta namen združujejo v SPIZ. Ta zakon še dosledneje kot dosedanja pravna ureditev zavezuje OZD k izvajanju ukrepov za preprečevanje invalidnosti, k uresničevanju pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, prenaša nekatere materialne obveznosti neposredno na organizacije združenega dela in predpisuje uveljavljanje določenih pravic v OZD.
V Statutu SPIZ so podrobneje in bolj celovito obdelana vsa tista vprašanja, ki sodijo v pristojnost samoupravnega normativnega urejanja te skupnosti. Gre zlasti za podrobnejšo ureditev osnov za odmero denarnih nadomestil, vprašanj s področja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, postopka uveljavljanja pravic itn. V letu 1986 je bil sprejet še pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz PIZ, s katerim je zaokrožena normativna urejenost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Celovita pravna ureditev varstva delovnih invalidov s preostalo delovno zmožnostjo pa je zagotovljena šele z uskladitvijo aktov v organizacijah združenega dela.
Invalidnost, zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost Invalidnost
Če pri delavcu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe zunaj dela ali bolezni, teh ni mogoče odvrniti z medicinsko rehabilitacijo. Nastane zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo oziroma delovne naloge, ki jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter za dela in naloge v tozdu, ki ustrezajo njegovi strokovni
izobrazbi oziroma z delom pridobljeni zmožnosti.
Zmanjšana delovna zmožnost
Če delavec ni več zmožen z normalnim naporom, brez škode za lastno zdravje, opravljati poln delovni čas svojih del in nalog.
Preostala delovna zmožnost
Jo imajo delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo, če lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo dela in naloge, na katere so bili razporejeno in so jih opravljali pred nastankom invalidnosti, ter dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ali če lahko po poprejšnji prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji, ali brez nje, poln delovni čas opravljajo druga dela in naloge.
Glede na preostalo delovno zmožnost se delovni invalidi razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
—	vi. kategorijo so uvrščeni delovni invalidi, ki so izgubili zmožnost za opravljanje svojega ali drugega ustreznega dela;
—	v II. kategorijo so uvrščeni delovni invalidi, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela poln delovni čas;
—	v III. kategorijo pa spadajo invalidni delavci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji, ali brez nje, poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.
V naslednji številki Glasnika bomo spregovorili o pravicah invalidov, o ugotavljanju invalidnosti ter o zagotavljanju njihovih pravic v naši delovni organizaciji.
Biserka Davidovič
1. Imperial	356 kegljev	12 točk
2. Triglav Gorenjka	419 kegljev	8 točk
3. Blagovni promet	367 kegljev	5 točk
4. Mlini	332 kegljev	3 točke
5. Pekarna Dolenjska	322 kegljev	2 točki
6. Pekarstvo in testeninarstvo 276 kegljev		1 točka
Posamezno:		
1. Slavica Alba	Imperial	189 kegljev
2. Marjeta Kovač	Imperial	184 kegljev
3. Darinka Prešeren	Pekarna Dolenjska	165 kegljev
4. Hilda Račič	Imperial	163 kegljev
5. Jožica Stolnik	Triglav Gorenjka	160 kegljev
6. Cveta Goričnik	Triglav Gorenjka	134 kegljev
7. Alenka Vovk	Blagovni promet	130 kegljev
8. Dragica Erpič	Blagovni promet	129 kegljev
9. Ana Čančar	Mlini	126 kegljev
10. Alenka Pristov	Triglav Gorenjka	125 kegljev
Nastopilo je 18 tekmovalk.		
Kegljanje — moški Ekipno:		
1. Pekarstvo in testenin.	556 kegljev		16 točk
2. Imperial	524 kegljev	12 točk
3. Mlini	524 kegljev	9 točk
4. Triglav Gorenjka	518 kegljev	7 točk
5. Pekarna Dolenjska	481 kegljev	6 točk
6. Šumi	471 kegljev	5 točk
7. Blagovni promet	466 kegljev	4 točke
8. Pekarna Kranj	456 kegljev	3 točke
9. DSSS	436 kegljev	2 točki
10. Pekarna Krško	363 kegljev	1 točka
Posamezno:		
1. Janez Kranjc	Triglav Gorenjka	202 keglja
2. Miro Kralj	Pekarstvo in testen.	193 kegljev
3. Dore Grad	Mlini	192 kegljev
4. Štefan Krenos	Pekarstvo in testen.	183 kegljev
5. Marko Pograjc	DSSS	180 kegljev
6. Maks Koželj	Pekarstvo in testen.	180 kegljev
7. Jože Preksar	Imperial	178 kegljev
8. Franc Župevc	Imperial	178 kegljev
9. Stane Pavlin	Pekarna Dolenjska	174 kegljev
10. Franc Kotnik	Triglav Gorenjka	173 kegljev
Nastopilo je 30 tekmovalcev.
Šah — ekipno
1.	Pekarstvo i n testen i narstvo
2.	Triglav Gorenjka
3.	Mlini
4.	Pekarna Vrhnika
5.	Pekarna Dolenjska
Namizni tenis — ženske
1.	Triglav Gorenjka
2.	Imperial
3.	Blagovni promet
4.	Pekarstvo in testeninarstvo
Namizni tenis — moški
1.	Šumi
2.	Pekarstvo in testeninarstvo
3.	Mlini
4.	Blagovni promet
5.	Pekarna Dolenjska
6.	Imperial
7.	DSSS
8.	Triglav Gorenjka
9.	Pekarna Vrhnika 10. Pekarna Kranj
Streljanje — ženske
Ekipno:
1.	Imperial	444	krogov
2.	Pekarstvo in testeninarstvo 362	krogov
3.	Pekarna Dolenjska	325	krogov
4.	Triglav Gorenjka	301	krog
5.	Pekarna Vrhnika	278	krogov
6.	Pekarna Kranj	254	krogov
7.	DSSS	242	krogov
8.	Blagovni promet	195	krogov
16 točk 12 točk 9 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
14 točk 10 točk 7 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
Posamezno:
1.	Verica Močivnik
2.	Marica Pavlin
3.	Dragica Vidmar
4.	Irena Brunčič
5.	Irena Aljukič
Streljanje — moški
Imperial	149	krogov
Imperial	149	krogov
Imperial	146	krogov
Pekarstvo	in testenin. 140 krogov
Pekarna Vrhnika	139 krogov
Ekipno:
1.	Pekarstvo in testenin.	481	krogov	17	točk
2.	Triglav Gorenjka	450	krogov	13	točk
3.	Imperial	441	krogov	10	točk
4.	DSSS	389	krogov	8	točk
5.	Pekarna Krško	389	krogov	7	točk
6.	Pekarna Vrhnika	382	krogov	6	točk
7.	Blagovni promet	379	krogov	5	točk
8.	Mlini	347	krogov	4	točke
9.	Pekarna Kranj	327	krogov	3	točke
10.	Šumi	323 krogov	2 točki
11.	Pekama Dolenjska	316	krogov	1	točka
11 točk 7 točk 4 točke 2 točki 1 točka
10 točk 6 točk 3 točke 1 točka
Posamezno:
1.	Andrej Mekine
2.	Jože Koritnik
3.	Iztok Majcen
4.	Jože Sadič
5.	Boris Svetlin Nastopilo je 33 strelcev.
Pekarstvo in testenin. 170 krogov Imperial	166	krogov
DSSS	164	krogov
Imperial	162	krogov
Pekarstvo in testenin. 161 krogov
Mali Nogomet
1.	Pekarstvo in testeninarstvo
2.	Pekarna Krško
3.	Triglav Gorenjka
4.	Mlini
5.	Pekarna Kranj
6.	DSSS
7.	Šumi
13 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točk' 1 točka
V vlečenju vrvi so tokrat najmočneje potegnili krepki fantje iz 'pekarstva'
Mojstri male bele žogice med tekmovanjem v telovadnici osnovne šole
Mirna roka, dobro oko, pa še malo sreče in dober strelski rezultat je bil tu
j h»nie,aši tozda Pekarstvo in testeninarstvo (na sliki ’v civilu’
s° bili
Prepričljivo najboljši.
P°ka!oV gleda*cem- Zastopnika Pekarstva in testeninarstvo s
*	Organizacija športnih iger je bila zelo dobra. K temu so pripomogli prizadevni prireditelji — Tozd Triglav Gorenjka ob pomoči vodij posameznih športnih zvrsti in koordinatorja dogajanj Gregorja Breznika.
*	Gorenjci so vzeli kar preveč zares zahtevo rekreacijskega aktiva Žita, da morajo za igre naročiti lepo vreme, saj je sonce neusmiljeno pripekalo na preznojene tekmovalce, še posebej nogometaše in tekače.
*	Navijači so bili najbolj bučni, ko so bodrili svoje zastopnike pri tekmovanju v vlečenju vrvi. Veliko gledalcev se je nabralo tudi ob obeh nogometnih igriščih in ob prizorišču krosa.
Tudi nekaj vroče krvi je bilo, predvsem ob nekaterih sodniških odločitvah in pri določitvi vrstnega reda v moškem krosu. Vse je ostalo „v mejah dovoljenega" in strasti so se pravočasno pomirile.
Ansambel Obzorje iz Železnikov je s svojo glasbo navdušil zbrane. Njihov širok izbor pesmi in izvedba sta prispevala k izrednemu ozračju ob koncu iger.
12 točk 8 točk 5 točk 3 točke 2 točki 1 točka
15 točk 11 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
49 točk 40 točk 17 točk 11 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točki 2 točki 1 točka
93 točk 62 točk 49 točk 33 točk 30 točk 23 točk 22 točk 21 točk 18 točk 17 točk 10 točk
110 točk 102 točki 82 točk 55 točk 32 točk 31 točk 29 točk 27 točk 23 točk 18 točk 13 točk
Utrinki iz LŠI Lesce 87
2.
3.
4.
5.
Kros — ženske
1.	Triglav Gorenjka	9 točk
2.	Imperial	5 točk
3.	Pekarstvo in testeninarstvo	1 točka
Posamezno:
—	kategorija „A“:
1. Darja Kavčič — Triglav Gorenjka
Suzana Prošnicki — Pekarstvo in testeninarstvo Branka Lukan — Pekarna Vrhnika Damjana Majer — Pekarna Vrhnika Melita Zorko — Imperial Nastopilo je 22 tekačic.
—	kategorija „B“
1.	Vidiš — Pekarna Dolenjska
2.	Jožica Hictaler — Imperial
3.	Vida Berložnik — Triglav Gorenjka
4.	Rosvita Colner — Imperial
5.	Terezija Langus — Triglav Gorenjka Nastopilo je 7 tekačic.
—	kategorija „C“
1.	Olga Zorko — Imperial
2.	Mimica Polc — Triglav Gorenjka
3.	Mimi Pehič — Šumi
4.	Marta Kavčič — Triglav Gorenjka
5.	Zdenka Bere — Triglav Gorenjka Nastopilo je 5 tekačic.
Kros — moški Ekipno:
1.	Pekarna Vrhnika	9 točk
2.	Triglav Gorenjka	5 točk
3.	Mlini	2 točki
—	kategorija „A“:
1. Ljubo Breme — Triglav Gorenjka Ignio Vidovič — Pekarna Vrhnika Zdenko Fric — Pekarna Dolenjska Nexmija Miftari — Pekarna Vrhnika 5. Ramiz Veladžič — Mlini
—	kategorija „B“:
1. Berbič — Pekarna Dolenjska Mustafa Veladžič — Mlini Milan Sušnik — Triglav Gorenjka Janez Buček — Pekarna Vrhnika Martin Gričar — Imperial Miha Tominc — Pekarna Vrhnika
—	kategorija „C“:
1.	Franc Špendal — Triglav Gorenjka
2.	Alojz Kos — Mlini
3.	Jakob Slavec — Pekarna Vrhnika
4.	Janko Kokalj — Blagovni promet
5.	Niko Capuder — Pekarstvo in testeninarstvo Nastopilo je 7 tekačev.
2.
3.
Vlečenje vrvi — ženske
1.	Imperial
2.	Triglav Gorenjka
3.	Pekarstvo in testeninarstvo
4.	Mlini
5.	Blagovni promet
6.	Pekarna Krško
Vlečenje vrvi — moški
1.	Pekarstvo in testeninarstvo
2.
3.
'4.
5.
6.
7.
Balinanje — ekipno
1.	Triglav Gorenjka
2.	Pekarstvo in testeninarstvo
3.	Mlini
4.	Imperial
5.	Šumi
6.	Pekarna Dolenjska
7.	Blagovni promet
13 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
Mlini
Triglav Gorenjka Pekarna Dolenjsko DSSS
Pekarna Vrhnika Šumi
8.	Imperial
9.	Blagovni promet
Skupna ekipna uvrstitev — ženske
1.	Imperial
2.	Triglav Gorenjka
3.	Pekarstvo in testeninarstvo
4.	Blagovni promet
5.	Pekarna Dolenjska
6.	Mlini
7.	Pekarna Vrhnika
8.	Pekarna Kranj
9.	DSSS Šumi
11. Pekarna Krško
Skupna ekipna uvrstitev — moški
1.	Pekarstvo in testeninarstvo
2.	Triglav Gorenjka
3.	Mlini
4.	Imperial
5.	Šumi
6.	Pekarna Vrhnika
7.	Pekarna Dolenjska
8.	DSSS
9.	Blagovni promet
10.	Pekarna Krško
11.	Pekarna Kranj
Skupna ekipna uvrstitev — ženske in moški
1.	Pekarstvo in testeninarstvo
2.	Triglav Gorenjka
3.	Imperial
4.	Mlini
5.	Šumi
6.	Pekarna Dolenjska
7.	Blagovni promet
8.	Pekarna Vrhnika
9.	DSSS
10.	Pekarna Krško
11.	Pekarna Kranj
uo°ri glasbi ansambla Obzorje se tudi plesalcev ni manjkalo
grade čakajo najboljše
Zahvala
Ob smrti našega VLADIMIRJA
se z vso hvaležnostjo zahvaljujemo za vse dobro, kar ste mnogokrat storili njemu in nam. Za izraženo sožalje in denarno pomoč iskrena hvala. S spoštovanjem vas pozdravljamo vdani Svetovi — sinova, mama in brat.
Zahvala
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in darovano cvetje sodelavcem tozda Mlini.
Marija Senica
AIDS — sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti
Kuga dvajsetega stoletja
Pravilna rešitev nagradne križanke »Triglav Gorenjka"
Vodoravno: poletje, Triglav, Inki, Dr, Ca, pero, grapa, EM, trap, otrobi, ep, Ina, Ri, Šal, nart, enotnost, urar, napad, Lik, Ema, j, Eroti, vojak, KPK, Ni, dolar, arak, kote, en, Le, panika, NI, Est, Nep, plaz, sto, až, oboa, cona, etnologi, element, rosno.
Nagrade je žreb razdelil takole:
1.	nagrada, 1.000 din: Janez Urbas, tozd Šumi
2.	nagrada, 700 din: Vera Volčini, DSSS
3.	nagrada, 400 din: Tatjana Leskovic, Tozd Pekarstvo in testeninarstvo.
Skupaj smo prejeli 46 rešitev.
Pravilne rešitve nagradne križanske iz 2. številke Glasnika pošljite do 30. oktobra na naslov uredništva.
Bolezen poznamo od leta 1981. Povzroča jo virus, imenovan LAV/HTLV lil. Bolezen je nalezljiva, prenaša se z intimnim spolnim stikom, s krvjo, krvnimi proizvodi in z noseče matere na plod. Pojavlja se v določenih rizičnih skupinah, delno pa tudi zunaj njih. Največ bolnikov je med homoseksualci/biseks-ualci. Aids se je najbolj razširil v ZDA, veliko bolnikov je tudi v Zahodni Evropi in v državah Centralne Afrike, kjer se je bolezen domnevno pojavila in je postala že nacionalni problem.
Virus napada limfocite T — celice pomagalke, nosilce celične imunisti. Po tudi več let trajajoči inkubaciji pride do motenj v imunosti. Posledica tega pa so hude okužbe in ali določeni malignomi. Okužba se kaže različno in ima več stadijev, od zdravega nosilca — prenašalca do kliničnega aidsa. Povsem ra-
zvita bolezen je zelo težka in za zdaj še neozdravljiva. Ugotovimo jo tako, da dokažemo serološko protitelesa proti virusu ali če izoliramo virus. Zdravljenje je še v poskusni fazi in je neučinkovito, v glavnem simptomatsko. Pomembni so preventivni ukrepi, ki že kažejo prve učinke. Uspešnega cepiva še ni.
Epidemiologija
Aids je nalezljiva bolezen. Virus se prenaša z intimnim spolnim kontaktom, s krvjo in krvnimi proizvodi ter z noseče matere na otroka.
Bolezen se pojavlja v t.i. rizičnih skupinah, ki so:
•	homoseksualni — biseksualni moški;
•	narkomani, ki si dajejo mamila v žilo;
•	hemofiliki in prejemniki krvi in
•	spolni partnerji naštetih skupin.
Odkar pregledujemo kri oziroma krvodajalce, da bi ugotovili prisotnost LAV/HTLV lil protiteles in so termično obdelani koncentrati dejavnikov za zdravljenje hemofilije, hemofiliki in prejemniki krvi niso več ogroženi. V ZDA in Evropi je med bolniki 92 % moških, med njimi je homoseksualcev od 70 do 83 %.
Najbolj razširjena je bolezen na Haitiju, v ZDA, Centralni Afriki in Evropi (Francija in ZR Nemčija). Število bolnikov je do sedaj hitro naraščalo in se podvojilo vsakih 6 do 12 mesecev. Predvidevajo, da bo v Evropi leta 1990 že 30.000 bolnikov z aidsom. Heteroseksualni prenos je najbolj pogost Vkontaktih s prostitutkami, predvsem v deželah Centralne Afrike: Kongo, Zaire, Ruanda, Kenija, Uganda, Tanzanija ter v nekaterih večjih mestih Amerike, kjer so našli pozitivna protitelesa pri 80 % prostitutk. Med afriškimi bolniki je okrog 15 do 20 % otrok.
Patogeneza
Virus napada v glavnem omenjene rizične skupine. Ko virus vstopi v organizem, napade limfocite T, se v njih razmnožuje in jih uničuje, kar povzroča hude motnje v celični imunosti. Ob okužbi ne pride vedno do nebrzdanega razmnoževanja virusa in do uničevanja limfocitov, temveč do tihe kronične okužbe. Take osebe nimajo znakov bolezni, so pa okužene in stalno nevarne za druge.
Takšen „razplet“ velja za 60 do 70 % primerov. Takšna oblika bolezni se imenuje preaids.
Če so limfociti hudo okvarjeni, pride do bolezni, ki kaže naslednje bolezenske znake: utrjenost, hujšanje, vročina, povečane bezgavke, driska, nočno potenje, motnje v koncentraciji ali pa kot Kaposi-jev sindrom — maligno (rakasto) obolenje podkožja in nekaterih organov. Zaradi pomanjkljive celične imunosti pride do ene ali več okužb z:
•	praživalmi in glistami — driska, pljučnica, okužbe notranjih organov;
•	glivami — okužbe prebavnega trakta in možganov; e bakterijami — zelo širok spekter okužb;
e virusi — notranji organi, možgani.
Diagnostika
Pri bolniku posumimo, da ima aids, kadar so izpolnjeni trije pogoji:
1.	Izguba teže za več kot 7 kilogramov, temperature nad 38°C, utrujenost, čezmerno potenje, driska, oportunistične okužbe ali sindrom.
2.	Če ti znaki trajajo več kot tri mesece in ne najdemo vzroka.
' 3. Pozitivni test na virus LAV/HTLV III (protitelesa ali izolacija virusa).
Protitelesa odkrivamo z različnimi testi. Serum, ki je pozitiven na en test, mora biti še dodatno testiran, preden osebo spoznamo za pozitivno.
Pomožne laboratorijske preiskave so:
—	zmanjšano absolutno število limfocitov;
—	zmanjšano število limfocitov T;
—	kožni test za porno preobčutljivost.
Zdravljenje
Posebnega zdravila za aids nimamo. Nekatere protivirusne snovi sicer zavirajo razmnoževanje virusa, hkrati so zelo strupene za organizem. Tudi druge oblike zdravljenja se niso obnesle. Bolezen je za zdaj neozdravljiva in 50 % bolnikov umre v prvem letu, nadaljnjih 30 % pa v drugem ali tretjem letu.
Preventiva
•	Homoseksualci in heteroseksualen izogibati se je treba stikov z več partnerji, z neznanimi osebami; uporabljati kondome, odsvetujemo orogenitalni stik in intimno poljubljanje.
e Narkomani: naj ne uporabljajo skupnih igel in brizg.
•	Dajalci tkiv in organov: ne smejo biti serološko pozitivni.
•	Krvodajalci in krvni derivati: vsak krvodajalec mora biti serološko testiran. Vsa uvožena kri in krvni derivati (za hemofilike) mora biti testirana.
Virus hitro uniči toplota (56°C onesposobi virus za 30 %), eter, etanol, aceton ... Odporen je na ultravijolično svetlobo in ionizacijo.
Aids je torej zelo nevarna bolezen, vendar lahko s preventivnimi ukrepi lepo obvladamo njeno širjenje.
Dr. Bogo Rajič
glasnik
glasilo delavcev ilvllekega kombinate Uto l|ubl|ene
Izdaja Živilski kombinat Žito Ljubljana, Šmartinska 154. Glavna in odgovorna urednica Zlata Vodmar. Uredništvo: Žito, Šmartinska 154, Ljubljana, telefon (061) 442-981, int. 238. Ureja uredniški odbor. Urednik in novinar Marko Pograjc. Pri urejanju sodeluje center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu v Ljubljani. Grafična priprava Reprostudio Mrežar. Tisk Tiskarna Novo mesto.