PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE: PODPORNE JEDNOTE
-
—1
UiMlnlAk! te
Ii t06f M. Uwnd»U »«
Offk* of pubUcatloa:
MAT 80. U»i<tU« av*. TaUpbnati I.awn4al* 4S.1A.
SriTTo^V^TSS: CHICAGO, 1LL., pondcljak, 2L oktobra (Oct 21) 1918.|	ŽTEV. NUMBER 247.
TTtU fmmt Pilim* .t CkUmgm, tllinoU. By mf4mr ml ih. Pr».U.,t, A S BurU.o.*, P^.ma.t.r 'p—r*l.
h iMlk« 110». Act .f Omt. S, 1017, »«lUlM M Jhm 14. 101».
S HABSBURZANI NE BO POGAJANJA ZA MIR. PRAVICA SAMOODLOCEVANJA ZA JUGOSLOVANE.
Češkoslovaška re publika prva svobodna država.
Washington, 20. okt. v— Pred sednik Wilson j« w kratko noto odklonil prošnjo Avstrije za premirje. In ne samo to. Predsednik je tudi povedal Avstriji, da njegova mirovna točka glede na "av-tonoini razvoj avstrijakih narodov" ne velja več, kajti v času, odkar je bila izrečena omenjena točka, so prišle važne izpremembe, ki zahtevajo tudi spremenitev točke.
Wilaon jo povedal avstrijski vladi, da s Habsburžani — ravno' tako kakor s Hohensollarnoi — ne bo nobenega pogajanja za mir. Avstrija mora raspaati in sa njene naroda mora vezati, princip samoodločevanja, tako da si sami volijo neodvisnost in svobodo, in da sami odločijo, kam hočejo spadati ali hočejo biti samostojni na svojih tleh. Narodi sami so svoj sodnik in oni bodo sklepali mir. ne pa avstro-orgska vlada.
8 to noto je Amerika izrekla smrtno obsodbo nad Avstrijo. No-
SMRTNA OBSODBA AVSTRIJE.
ta je bila odposlana v petek zvečer, t odi objavljena > WTT boto predpoldne na željo Češkoslovaškega narodnega sveta v
Parizu (provizorične depubličan-ske češkoslovaške vlade), ki je v petek objavila slovesno izjavo neodvisnosti. Oba zgodovinska dokumenta — Wilsonova smrtna obsodba Avstrije in proklamacija češkoslovaške republike — sta bila objavljena obenem.
Istočasno je izdal tudi cesar Kari svoj oklic o smešni avtonomiji avstrijskih narodov. Kari je prišel prepozno. Habsburžani morajo zdaj odstopiti ljudstvu, narodom, kar jim gre po Wil*onovi zahtevi; ako nočejo odstopiti zlepa, boda dali zgrda. Na mirovno konference bodo imeli vstop le zastopniki avstro-ogrskih narodov, ne pa plemeniti grofje in baroni s iK>verilnicami avstro-ogrske vla-de.
Wilsonova nota je obenem prva formalna garancija neodvisnosti Jugoslovanov. — Jugoslovanska ljudstva — Hlovenci, Hrvatje in Srbi, kar jih biva v Avstro-Ogrski — imajo pravico do »amoodloče-Vanja v najširšem pomesu besede Sami svoji sodniki so in Ishko sc < d ločijo zs kar hočejo.
Wilson ne omenja niti • črkico "Italije Irredente". Slovanska in hrvaška zemlja, na kateri žive v večini Slovenci in Hrvatje, bo slovenska in hrvaška.
Nota mora učinkovati kakor l»omba na rebelna ljudstva v Av-st ro-Ogreki. Plsmeneče Wilaono-ve besede morajo elektrizirati t a mošnja tlačena ljuAit va in za-paliti smodnik revolucije, s katerim ao že dolgo čsaa posuta tis v južni in ae verni Avatrijl. Ns severu se je smodnik te vnel.
Češka ja te vstala in proglasila republiko. ČeAkoalovaŠka izjava neodvisnost! je izraz prave krepke, modeme demokracije. In zdaj pričakujemo vaako uro, da pride enak izraz JugoNlavije.
Pokanja padajoče Avstrije
Curih, 40. okt. Proklsmacija cesarja Karla za apremeidtev Av »trije v federacijo drtav pod njegovo krono je prišla prepozno. Vae vest} Is dvojne monarhije nazna-jajo, da se nsrodi ne zmenijo zs to proklamaeijo. da ee jI smeje (Daljo na S. otr. tkal)
Zgodovinska Wilsonova nota, ki ostane svobodnim narodom nekdanje Avstro-Ogrske v večnem spominu, ima sledefo
vsebino:
\V ashington, državni department, 18. okt. 1918. Poslaniku Švedske:
Gospod: Potrjujem sprejem Vaie note z dne 7. t. m., vsebujoče komunikacijo cesarske in kraljeve avstro-ogrske vlade na naslov predsednika. Bodite tako dobri in dostavite s posredovanjem Vaie vlade po navodilu predsednika sledtči odgovor c. kr. avstro-ogrski vladi:
Predsednik smatra ta svojo dolinost odgovoriti avstro* ogrski vladi, da se ne more ozirati na njeno sugestijo (za premirje), kajti v času od njegovega govora v kongresni zbornici dne 8. januarja 1.1. so se izvršili dogodki največje vainosti. Med štirinajstimi mirovnimi točkami, ki jih je takrat podal predsednik, je tudi sledeča točka: "Narodi v Avstro-Ogrski, katerih mesto med narodi mora biti zavarovano in zagotovljeno, mo* rajo dobiti najsvobodnejšo priloinost avtonomnega razvoja
V času odkar je bila zapisana in izgovorjena ta točka v kongresni zbornici Zdruienih driav, je vlada Združenih driav pri• poznala vojno stahje med Cehoslovaki in nemikim ter avstro* ogrskim cesarstvom: dalje je vlada pri poznala Češkoslovaški narodni svet kot de facto vlado, ki ima pravilno oblast vodili vojaške in politične zadeve Cehoslovakov.
Vlada Zdruienih driav je dalje pri poznala v najiiriem pomenu pravičnost narodnih aspiracij Jugoslovanov za njihovo svobodo.
Predsednik torej ne mara več sprejeti le "avtonomije" teh narodov za podlago miru, pač pa zahteva, da so oni (narodi) in ne on—sodniki, kaj fiočejo imeti od Avstro-Ogrske z ozirom na svoje aspiracije in naziranje svojih pravic ter usode kot Člani rodbine driav.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega visokega spoštovanja.	HOBEHT L AS SIN (i.
SOCIALISTI SO POBILI SPANSKA INFLUENCA NEMCI IZPRAZNILI ANT-OKNA NA KAJZERJEVI PALAČI.
London, 31. okt. — Berlinski Vomaerts" piše v uvodnem. članku, da bo Nemčija kmalo demo lcratična država in obenem apelira na dolavoo, da ss naj no dajo preslepiti od nemških boljševikov — neodvisnih socialistov ki govore o Haaso-Lodoborjovi prole-tarski vladi. Ta člansk dokasuje, da js v Nsmčiji revolucionarno gibanje sa socialistično vlado.
ZAHVALNA BRZOJAV^MEDSEDNIKU WILS0NU
Eksekutiva S. R. Z. je v soboto poslala predsedniku Wil-sonu sledečo brzojavko:
Predsedniku Woodrou> Wilsonu, Washington, D. C.
> V svojem modrem odgovoru na prošnjo avstro ogrske cesarske kraljevske vlade za premirje priznavate v imenu Ze-dinjenih driav pred vsem svetom pravico Jugoslovanov do neodvisnosti in samoodločevanja. Eksekutiva Slovenskega Hepu-bfičanskega Zdruienja, ki je organizirano prav za ta cilj, si dovoljuje izreči Vam globoko hvaleinost Slovencev za to odločno besedo v veliki zgodovinski uri in Vas zagotavlja, da bodo Slovenci Še z večjo vnemo po svojih najboljših močeh podpirali Zedinjene driave v njih brezprimernem in nesebičnem boju za ideale svobode in demokracije sveta.
Eksekutiva Slovenskega Hepubličanskega Zdruienja.
Anton Terbovec, tajnik.
SIJAJNI USPEH ■ POSOJILA SVOBODE.
Sest miljard jo podpisanih in nad subskripdja jo dosegla pol miljarda.
80 MILJONOV VEČ V 0HI0AOU
Washington, 21. okt. — Nad« subskripdja 1 posojila svobodo znaša nekaj manj kot pol miljarda dolarjev. Uradno številka bo«--objavljane 24 oktobra.
Neuradna številke nadsubskrip-cijs v Chicagu pokssujejo, da jo mesto dalo 80 miljonov dolarjev nad minimalno »voto.
■'
DVA MIUONA AMERIČANOV NA FRONTI.
Oeneral March Isjavlja, da js ameriška armada t Franciji dosegla dva miljona mož.
američani reokupirali 800 kvadratnih milj
Waahlngton, 20. okt. — Ameriško ljudatvo je podpiaalo četrto vojno posojilo svobode nad določeno svoto $6,000,000,000. Ko je bila v soboto o polnoči zaključena kampanja subskripclje, ni bi lo še vseh poročil Iz zveznih di ntriktov, toda znamo je toliko, tla je poaojilo doseglo popolni uspeh
Chicago, III. — Kampanja poao-jila v Chicagu je bUa zaključena a »voto $225.000,000, kar je štiri mfljone vel kakor je bilo potrebno za minimum čikaškega meata. Zadnji dan kampanje je bilo prodanih llbertj bondov sa več kot trideset miljonov dolarjev; vaako uro je bilo prodanih sa tri miljo-ne dolarjev.
FodpItHo posojilo n*i*i.
VVaahington. 20. okt. — Oeneral March, šef generalnega štaba, je včeraj izjavil, da je dva miljona ameriških vojakov že onkraj morja.
March je dejal, da M5. divizija narodue armade (Mlchigan In vzhodni Wiaeonain) opravlja t ran-eportno delo na fronti, dočim je R4. divizija pravkar dospela v Francijo. 29. divizija je v boju ua vshodni atrani Ma*e
Dalje je povedal Mareb. da »o zavezniki v zadnjih štirih dneh osvobodili velik kos flelgije in pognali Nemce aeverno od Bruge-sa proti holandskl m . • Američani aaml ao reokupirall H00 Štiri jaški h milj francoskega ozemlja.
Reviluoionarni izbruhi v Nemčiji. Boljševiško gibanje sa pro-letarsko vlado.
nemAka nota prihaja.
London, 81. okt. — Nemški listi "Muenohener Post", Schwoebia che Tagwacht" in "Frankischt Morgen Poet" zahtevajo, da kajser Viljem i kronprinoem vred odpove prestolu. Omenjeni listi pišejo, da abdikoija kajser ja js edina rsšitsv strašne kriae in čimprej gre, tem bolje sa Nemčijo.
Amsterdam, 81. okt. — Som js prišla vest, da jo Danska poslala v Berlin noto, v kateri sahtsva, da ji Nemčija povrne Slesvig-Holštajn.
SE VEDNO KOSI LJUDI.
Val bolesni se je obrnil proti jugu Serum proti epidemiji je tukaj.
Amsterdam. 20. okt. —Pri krva-
Dva
padla po stopnicah In
111. — Kdward llojrle in Jamea V. Moore sts padla v soboto zvečer v klet, ko sta stopa ls doli po stopnicah. Oba ata bila na mestu mrtva* dasiravno sta psdla samo oaem čevljev gl«boči. ne. Prvi je bil star 62 In drugi 40 let
h_
»■■■i
y Berlinu
sredo, o katerih je bilo že -poroči no, so izgredulki napadli kajzer* jevo palačo v Potsdamu. Več kakor sto oken na palači je bilo pobitih, ko so demonstrant Je pod vrdftVOm neodvisnih socialidov z najvcčjovfurijo metali ksmenje in opeko v palačo. Vojaki z linkuje-uiml bajoneti so napali izgred-nike in jih po vročem boju razgna-II. Pravijo, da se je kajr.er med napadom skril v klet.
V Koliuu so bile velike proti-vladne dcmoustricije v petek, ko je prebivalstvo izvedelo, da so Nemci Izpraznili belgijsko obrežje. Na tisoče delavcev sc je zbralo pred mestno hišo In odmevali so klici: "Naredite mir! Ml smo premagani! I)oll s llindenbur-gomlM
Vojski so pomirili demonstrante, toda alreljatl niso hoteli. Kna-kl prizori sc odigravajo tudi po mnogih drugih mestih Nemčije. Vesti, da j« nemška armada osta-\ ila velik del Belgije, je silno vznemirila ljudstvo, ki rdaj pri-sesa maščevanje svojim zapeljiv-'•cm.
Na berlinski liorzi sc ponavlja panika. Akcije parobrodnlh ln kemičnih podjetij padajo na ničlo iu finančni polom je Mizo.
Nemška nota prihaja.
Amsterdam, 20. okt. — Iz Kolina javljajo, da je nemška nota, ki vsebuje odgovor na zadnjo Wllao-novo noto, že na poti v VVaahington. Nota je bila zadržana nekaj dni valed važnih dogodkov, ki so se medtem izvršili v Nemčiji in na bojišču. Nemški listi pišejo,.da je nemška vlada zavrgla zahtevo Wilaona, da mora prenehati suh-tnerinako bojevanje. Nemška vla-ds I udi odklanja obtožbo pu»to trnja In požiganja francoskih In lielgljskih mest In hoče, da se u lede preiskava.
Izza kulk zasedanja nemškega vojnega sveta ao prišle na dan zanimive re*| "Kasen Zeitung" (»oroča, da so se nemški vladarji krepko akregall, ko je kancelar predložil v odobritev zadnjo noto Nemčije na Wllaonova tri vprs-šsnjs. Oeneral Lndendnrf je podal mračno allko položaja na bojišču ln povedal je odprto, da (Dslje na 8. str., 1 kol)
811 novih setev v okioaou
Ohicago, DI. — Včeraj jo umrlo 311 oseb sa influonoo. Serum, ki ga bodo oepili ljudem n prsprs čenje bolesni, js te tukkj.
Washington, D. 0. — Poroči-la is 35 drŠsv dokazujejo, da ao špauaka influenca še vedno razširja. Razmere v taboriščih posta-jajo sopet manj ugodne kakor v zadnjih par dneh, ko je bilo vedno manj novih alučajev bolezni.
Epidemija razaaja mnogo bolj po vzhodnem delu republike kakor pa sapadano od reke Mlaala-sippi. Vzrok tsmu je, ds je pre-bivalstvo po vzhodu mnogo gosteje neseljeno kskor po zapadli in nstlsčens mesta po vzhodnih državah.
Kpldemlja Je dobila trdna tla za razširjenje tudi po osrednjem zapadu. Loulaville ln pet drugih mest v Kentuckyu Imajo zazna movatl številno nove slučaji' španske Influeuce. V liidlani je bilo zadnji petek sporočenih do tri tisoč novih slučajev te bolezni in to lsven mesta ludianapaltaa,
11«' J®.. M
|lrje ne, Tnfluehos se znatno razširja po Illlnoiau iu Miehlganu.
Ohicago, XII. —Alkaška cerkvena federacija je poslals policijskemu šefu pianio, v katerem Izjsv. Ija. da je pripravljena zapreli cerkve, ako ae zdi pollcljakitu lu zdrsvatvenirn organom to potrebno. Policijski šef je odgovoril, da zs sedsj še ne obstoji tsko nujna potreba, tods cerkvenim upra-vsui prlporočs, ds nsj se strogo rsvnsjo po nsredbah zdravstvenih ln policijskih ursdov. Nekatere člkaške cerkvene občine nI-ao obdržavale včersj svojih obi-čsjnlh obredov.
Zbiranje otrok v gručah po Čl-kašklh ulicah Je prepovedano ln policija ima nalog da jih požene domov. Obenem bo opozorila starte, naj gredo takoj po konča-da se ne ainejo potikati po ulicah nego naj gredo takoj po končanem tolskem pouku domov.
V Chicagi Je zadnji petek umrlo 381 oseb za špansko Influeti-co. Novi slučaji se svišujejo.
Ta teden bodo pričeli v Chicagi vcepljati serum proti španski inflnenel, katerega ao zdravstvene oblasti dobile dovolj za pol milijona ljudi. Beruiti se je pri dose danjih preiakušnjah pokazal za uapešuo zdravilo.
WERP IN BRUSEL. NOVE ZMAGE.
15,000 Nemoev pobegnilo v Ho-landijo. Zavssniki prodrli 80 milj v Belgijo
SOVRAŽNIK BESI BEES BOJA.
London, 81. okt. — Ia Holand-iko poročajo, da Nemoi isprasu-jujo Antwerp, Skladišča v An-twerpu so te prašna la vso blago je na poti v Nemčijo. 85 lubma-rink so Nemoi naložili na vagoas ln jih vosijo v Kisi aH WUholm-ihaven. 15,000 Nemoev jo pobeg-nio na Holandsko, kjer so Mil ta. koj internirani. Zavetniki ao ▼ zadnjih petih dneh prodrli 80 milj lenoienJki fronti jo
v Belgiji. Na rt padel Solemes, 8000 bilo včeraj vjetlh
Nemcev jo
Pariš, 81. okt---Vojni itan
javlja, da francosks čete prodi, njo daljo na vsi fronti kljub de-ževnemu vremenu. 80 topov jo kilo včeraj vplonjenih,
ZMAGOSLAVNO PRODIRANJE ZAVEZNIKOV V BELOUI.
liondon, 20. okt. — Zavezniške armade prodirajo skoraj brci boja v lielgijl lu Franciji ln
„ , ,	neb. Angleške In jielgljJk
u-a tudi žoln raz ao te ^»^gle nba.scm.ko
HolsndOe javljajo, ds Nt prssnjujejo Brussl. Kakih
Nepirev je Še v kotu med reko Iijrs In Holandsko ln isvesnlkl dirjajo proti reki Hcheldt, ds Nemeem od režejo pot in jih zsjsinejo, ako zadnji pit«j ne pobegnejo čex mejo na Nizozemsko. Pristanišče /eebrugge je v roksh zaveznikov.
Maršal Halg je sinoči poročsl,, da so sngleške ln ameriške Čet^ napredovale m dem milj na sapud-nl strani kanala Hambre-Oiae Juž-no vzhodno od Le Cstcaus, Zavezniki ao doacgll reko Hambre, ki tvori novo nemško obrambno črto v okolišu francoske trdujsve Mau-beuge v bližini lielgljake meje, Angleške čete so že hllzo mosts Tour* nsl.
Belgijska in francoaka ksvsle-rijs jc okupirala mesto Ohent ob reki Hcheldt. Zavezniške čete napredujejo naravnost n čudovito naglico.	(
Nemci ao v zadnjih dveh trdnih i d peljati iz Lllla 10,000 mo-šklh prebivalcev predno ao meatn zapustili.
Na tlsoČr Nemcev Je že pobegnilo če« mejo na Holandsko, kjer so zdaj Internirani.
Kritiške, francoske In ameriške čete ao včeraj vjele 4200 Nemcev na Črti tievrrno od Camhrale. So vnižnlk se umlče skoraj brvs Imjs v lielgijl In Iz Prsnelje do reke Oiaet vzhodno od te reke se pa Nemci Še nahajajo v globokem Žepu, ki sega doli v Asmpaniio, valed čeaar nudijo tamkaj srdito obrambo ue morda zalo, da bi se ustavili, pač p« zato, ds se Izvle-Čejo iz fcgs Ž*pa brez večje katastrofe
Zs vezni ki pričakujejo, da se bodo Nemci zs naksj čjum ustavili na črti trdnjav, ki V vlečejo ud Antwerpa skozi Nsmur, Nedan bi Met s do švicarske meje.
Čet 1800 mrtvih v gozdnem požaru,
Duluth, Minil. — Major Wc-aver, poveljnik domobranske gsr. de, ki je prelskal vso opustošeno pokrajino, čez kstero je dlvjsl gozdni požar, izjavlja, da bo šte-vilo mrtvih naraslo čez 1200 oseb. Uradniki Hdečcga križa pravijo, da je 14,000 oaeb bez strehe. Po-far še nt ugaanjen, toda ogujegaa ci ga imajo povsod pod kontro. lo.	-
Eanditje oropali salnnarja
Chicago, SI. — Trije banditi so atoplli v aalun John Hetlaa na Huron cmU. Ko ao bsnditje vide. Ib ds nI v goatllnl nobenega gosta, ao goatllnlčsrja zaprli v klet in očletlll rsgiater za $70. KetUa je potem oprostil neki gost.
riih-ago in okolica i V pondel Jek In torek: Jamio ia gorko. Južni vetrovi
Z ameriško srmsdo aeveniosa' padno od Verduns, 20. okt. — A-me ritke čete se včeraj pognala sovražnika eno miljo naiaj na 18 inIIj dolgi Črti med Champalgne-nI lom In Hathenvlllom. Neme! so ae ust svili na hribih tri milje se-vemozapadno od llrleullaas. Napadi na te hribe se nsdsljujeio.
Ameriški letalci so v zadnjih
(Dslje aa 1 str., I. kal) .
c J ASILO'SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHpTE
Ithajs dnevno r>xn ~iy»dtlj in ^
ia/mkov
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POPPORN One ov po dogovoru.
E ^jijCDN^t^
Naročnina: Zedinjeno drtevo (izven ChW«) in Csnsda $S n« leto, OM-O ze pol lete i* lit u tri mmn; Chusgo in m<>/«-mstv« |4.60 na leto, $2.M aa pel leta, $1.1 S aa trt aaeeece.	'.......> ^ •• *
Neelev aa m, kar imm »tik ■ lleteeti
"PROSVETA"
SS>7 $•. LatnUale Aeeaae, Ckkage, llliaok.
Or,
fflntc ENLIGHTENMEN1
•a «f tke limaU Natioaal Sraeflt
p»
0«mJ kr tke SUveaJe NetUaal
Sunday and HolidafS.
SeeUtr.
Ad%ntiaing rate* on agreemeat.
Subecrlption: United Sta ter (ix**pt Chicago) and Canada $3 par y«ar; Chicago and foreign countriee, $4.50 par yoar.	O ' " / .
"PROSVETA"
2007 Bm. Lawadale Aveaue, Chicago,
češkoslovaški Iga naroda
V teh kritičnih časih, ko Ho. henzollernci ponujajo mir, tU h teiu zebrani jo zmagonosue pohode zavezniških armad in <la preprečijo razdružitev Avstro-Ogr-ske iti Turčije, in ko Habsburca-ni obljubi jo jo federalni jo države in avtonomijo nezadovoljnim narodom, mi, Češkoslovaški narodni svet, priznan od zavezniških Oiiameriške vlade kot provi-zoričua vlada češkoslovaškega naroda in države, smo v popolnem soglasju z deklaracijo čeških poslancev, ki je bila sprejeta v Progi dne 6. januarja 1918 iu ker Mprevklimo, da federalizaeija in več avtouomije ne pomeni ničesar pod habsburško dinastijo, proglašamo s tem našo izjavo, neodvisnosti.
To hiiio storili radi tega, ker smatramo, da se ne sme siliti no-Sobotna brzojavka ponovno pravi, da so Cehi prokla-1 benege naroda živeti pod vlado
Telofoa Lawa4ale 40JO.
D«tHM w eUereaj« a. pt. (Sept. 30.10) pole« eaieaa Immmm Ia
_____«ai, da vaa M i Ua daeveat potekla aaroŠaiaa. Pomorilo je praea-
taino, da ee »»■ ae aeUel Ua«.
=
»KOSLOVAŠKA RACIJA. NEODVISNOSTI.
Wasbingtoii, D. C. — One 18.1 Nočemo ostati del države, kate-oklobra- je češka provfeorična re idma nobene pravice do cksis-vlada v Parizu izdala manifest. v! teme iu ki je odklonila sprejeti kal trem proglaša popolno neod- j fundamen talne principe moderne \i*no*l češkoslovaške	inlsvvtovne organi/arije in vsIimI te
■T
a««
■K IBM
zunanjih tn notranjih zadev.
Benoi, »iakter
republikansko vladno foruiu. Oe-klaraclja Češkoslovaške republike, ki je bilo poalana /aduji petek predsednik n Wilsouu, sc glasit. y W " v
Deklaracij s provizoriOae ce
gu ostane umetna, nemoralna po-litičua stavba, ki zavira vsak korak na poti k družabnemu iu demokratičnemu napredku.
Habsburška dinastija s svojimi tradicionalnimi zmotami in
ikoslovaško vlade za neodvisnost hudodelstvi je že sama na sebi
asssE
ČEŠKA REPUBLIKA — JUGOSLOVANSKA SLEDI.
mirali republiko in da so gospodarji v Pragi. Na drugem mestu prinašamo v celoti izjavo neodvisnosti, v kateri je
katere ne pripozna, in ker vemo iz naših dosedanjih izkušenj* da se naš narod ne bi mogel svobod-
rečeno, da je Ceško-Moravaka s slovaškimi in šlezkimi po-jm> razvijati pod smešno avstrij-krajinami vred neodvisna republika.	I »k° beračijo, ki bo ediuole nova
Tako so odgovorili Cehi na hinavski oklic cesarja!fwmtt " 1r"tlfrTlov^f
. ... \T » . t	,	. .. • . lx V ranje, pod katerim, smo trpeli
Karla, ki je zadnji petek razglasil ustanovitev nekakinjh Zttdnjih tril<t0 ,et Mi „Ilto pi)Bpri avtonomnih držav v Avstriji. Korliček, čigar monarhija brca v smrtni agoniji, je še toliko pri sebi, da je zabrusil
čoni, da je svoboda prvi pogoj za federoiizacijo in verujemo, da bodo svobodni uarodi centralne ln
Poljakom, da poljske dežele v Avstriji ne bodo del	K.n,i» 1<llku miili |Mlt p
federalfzicojo, ako jo bo zahtevala potreba. Mi smo izdali to deklaracijo nu
žene Poljske. 0 Slovencih nj govora v njegovem oklicu, temveč le o Trstu z okolico 'se bo govorilo pozneje". _
Toda škoda je tratiti čas in prostor o tem, kar zdaj mijavka cesar Kari. Narodi v Avstriji in Ogrski se ne I	.^lov^kih iu »tt!ur
• i	I if 1	^	i i "u l»	nih pravic. Bili smo neodvisen
zmenijo za oklice kronanega cepca m njegovih hlapcev lllirJ od mlmega Ktolefja iu 1<(. na Dunaju. Cehi, ki so bili ves čas vojne duša rebelnega ta 1526 se je neodvisna češka dr-gibanja v, monarhiji, so prvi pokazali, kaj je treba storiti | v kateri so bile sdrušen* . v sedanji veliki dobi. Pokazali so pot Poljakom in Jugo-|^ovi^e \f*ka> Morovsko in Slei
> *	i zija, združila z Avstrijo in Ogr-
8l0van0m.	^ (»bnuui,,,,, zvezo proti
Ali jim bodo sledili? Prihodnjih par dni nam pove,'turšMi nevernosti. Mi se t&uno če ni morda že znano v tem hipu. Dogodki na Slovenskem,	prostovoljno odrekli na
H^aškem in v Bosni bo zadnje zaviti v mistično temo; do- *i,n i>ravi<au» do samostojne d, godki se nedvomno vrše in morda so veliki, zgodovinski dogodki, ampak v tem momentu še ne vemo, kaj se godi. Bna sama nejasna vest je zadnje dni prodrla tmino, gla-seča se, da je Hrvaška pripravljena proklamirati svojo ne-odvisnost. Ta vest je pomanjkljiva. Zakaj ne bi bili pripravljeni tudi Slovenci? Hrvatje in Slovenci delujejo skupno, in kakor so odgovorili Cehi in Slovaki na zadnjo past umirajoče monarhije, Uko bodo nedvomno odgovorili tudi Jugoslovani.
ln odfovorf ki ga zahtava oadanji Čas, ki ga saktava
stalna nevarnost svetovnemu miru ii mi smatramo za svojo dolžnost napram človečanatvu iu civilizš-eiji pripomoči k njenemu padcu.
Odklanjamo vero v tajno doktrino, da je moč hohenzqllernske
Koline, XII. — V sedanji kritični atmosferi, ko se e tako naglico vr-Jte dogodki za dogodki ,čoi važnejši od drugih, oi imajo ljudje silno veliko t>ovedatt. rgibonjo nI
svetovna vprašanja s take to, da V Jim jo zavidal Ut iplmoat in pOUtik, če bi
ljudje, ki jim je višek izobrazbe uavadoo kričanje in zabavljanje, ^ih, ko Jih členek posluša, bi
m habšbttrske dinastije na nekaki|mh vskipelo kri. toda s tem Si ne božji podlagi. Mi ne priznavamo pravice kraljev po božji milosti
demokracija in ki ga sahtavajo plemeniti principi pr*doed-nika VVilsona, ja — proklamacija jugoslovanske rapublike.
2ivela češkoslovaška republika! 2ivela jugoslovanska republika! '
ža ve v te^ konfederaciji. Haim--buržani so prelomili pogo<lbe t našiin narodom in prelomili njegovo koustitucijo, katere^so prej obljubili vpoštevati in jo hrani-* ti, zato odločno odklanjamo ostati še nadalje del Avstro-Ogrske bodisi v kakoršuikoli formi.
Mi ai lastimo pravico združenja našega naroda z bratskim »iovaftkiui narodom, čigar terito-j rlj jc bil nekoč zdruŠefi z našo i narodno državo ,a pozneje odtr-
gan od našega narodnega telesa in pridružen Madjaront, ki so s avojo brezobzirno taktiku zatiranja nad nemadjarHkimi ljudstvi izgubili VHako pravieo vladati še nad kom drugim, kot le s seboj.
Svet pozna našo Imrbo proti habsburškemu zatiranju, ki gs je --sistematično izvajal avstro-ogr-'
V petek so pretekli trije meseci zavezniške ofenzive kM <,ua,Ut,,n! konl,MO,niM 0<l
NAJSLAVNEJŠE POGLAVJE VOJNE.
Naš narod je izvolil Habsburžano za svoje vladarje po svojem last nem nagibu in z ravno tako p|a vico jih tudi odstavlja. Izjavlja mo tudaj, da je habsburška dina st i ja nevredna voditi naš narod in ii odrekamo vse njene zahteve vladati uad češkoslovaško zemljo iu narodom, za katerega tu in se daj izjavljamo, da bo od se<laj na prej svoboden in ueodviseu narod in njegova država.
Sprejmemo in stojimo trdi(o za ideje moderne demokraeije, ki mo naš smoter že stoletja. Sprejmemo ameriške principe kot jih je navedel predsednik Wilson, prin čine. ki pomenijo osvoboditev f-lo-veštvs, enakost držav in potom teh bodo vlade dobivale pravice le od vladatiih. Mi, narod Ko« mem<kija. ne moremo drugega kot sprejeti principe, izražene v deklaraciji ameriške neodvisnosti, principe predsednika Lahcolna in principe za pravice državljanov. Za te priuciue je 11 uš narod krva cel v husitskih vojnah pred petsto leti; zs ravno te principe krvavi naš narod danes poleg svojih za voznikov v Rusiji, Italiji in Frah ciji.
Začrtali bomo samo glavne priu pipe konstitueije češkoslovaške države. Glavna odločitev, kar se liče ustave same, bo v rokah le galno izvoljenih zastopnikov o svobojenega in združenega naro-<la. ^	_	fj
"Geškoslovanška država bo republika. Za uspešno rasvijgnje drŽavo in ljudstva ho garantirala popolno svobodo vesti, vero, znanosti, literaturo in umetaooti, govora in tiska, svoboda zborovanj s in peticije. Oerkev bo ločena od državo.
Naša .demokracija bo slonela na splošni, enaki iu tajni volilni pravici. Ženstvo bo rovnoprovno hi moškimi v političnem, aocialuem in kulturnem oziru. Pravice manjšin bodo zavarovane s proporcionalno reprezentacijo. Narodnostne manjšine bodo imele eiiake pra-\ ice. Vlada bo osflamentarna v svoji formi na "odlogi iniciative in referenduma. Stalna nrmada bo nadomeščena z milico.
fteškoslovanška državo bo vpeljala dalckoseŽne socijalne in gospodarske reforme; velika posel-sva se Imdo porabila za domačo kolonizacijo; naslovi plemstva bodo odpravljeni. Naša drŽava bo prevzela delež predvojnega dolga Avstro-Ogrske, kolikor odpade
_________ ■ aoUvljg.
nsprimer nsstal s|u Prosvete jucneha izhajiti bi bilo večuia ljudem/ki sedaj čr,
njo zabavljajo, po jo vseeno r,i;i jo. zanjo ravno tako žal kako? ti. stim, kateri liaravnost povodu ,]., jim list ugaja. Zato jc holjš,., du ,„ pomikamo razširjati, da bo Ia enkrat najvzoinejši sloveanki dnevnik pc wamo v Ameriki. nPKo tudi v domovini. I* ha ta naCi,, uam je upati na povečanje lk^ kadar se seveda sedanje vojne raz-mere spremene, ako bomo ogitinii zanjo,' pMi jesnjo in storili vw da šč bdlj izpopolnimo glasilo a-merilih Slovencev,
Povišana naročnina nas ne sme strašiti pri Uaši akciji z« pr,, sveto, niti ne'sme'strašiti narodi, kov, da bi zato odpovedali list \'sak4o naj naredi svoje ,in či,u več bomo naredili v prid latu, ve," bomo 1 ali k o zahtevali od uprave in itreduištva Ksta /za izpopolnitev Kajti list je odvisen od dohodkov in čim ve^ji bodo, več se bo lahko žrtvovalo za njegoyp izboljšanje.
SNPJ. ni samo podporna nego je tndi izolffaievaJna organizacija. Ha v no s tega staliSČa je pridela z i/4ajanjcm dnevniko in s tega stališča je zadnja konvencija tudi sklenila izdajati meoečnik v slo-venskem in ahgleškem jeziku za našo mladino. Članstvo pa mora take plemenite namene jednote za ižobrazbo svojega članstva ti^li podpirati, in če se mu kaj ne (lopa de, naj raje stvarno kritizira, kaj ui prav in kako »e da stvar izbolj. štttk To je taktika, (i rodi uspehe.
Hojaki, delujte za t^ko jednoto. Če Še niste njeni člani, pristopajte k nji. Ke bo vam ISal l)iti člau or-ganizacije, ki ji Je glavni smoter nuditi našemu narodu gmotno In moralno pomoč ter vršiti izobraževalno delo.
.	A. M.
Joliot-Bogkdale, IU. — Seja lo-kijlnc orgaiuzaiiije SKZ. dne i:!, oktobra je bila sijajno obiskumi. Meti drugim se je ua tej seji raz-motiivalo. Vdaj noj sc skliče velik jav^n--«ho9 za jolietske iu rock-dalske Slovence. Mogoče za skli-Čemo za dne 3. novembra. Ka<lar bo datum natančno določen, boni pravočasno poročal.	'
Ifawrence, Pa. — >' tem kraju jc zelo rs^irjona epidemija španske infiuenc^. \vslcd hitrega razširjenja te bolezni so zdravstvene oblasti vpeljalo že razne stroge naredbe, toko da so iicdaj tudi društvene seje prepopovedane. S tem ^dpade tudi .koiifcrenca 0-krajne organicacije HftZ., ki sc je imela vršiti dne £7. oktobra v Pittsburgu, Penno. Začno s konferenco odpade seveda tudi javen shod, ki smo ga imeli ua programu ob tej priliki. Vso stvor fino odložili za tolika časa. da se razmere izbol^ajo in potem bomo stvar izvršili uatančno po določenem programu.
Kar se tiČc epidemične influcn-co, mo ljudjo že vsi Zbegani in ne boje iti drug k drugemu. Od tukajšnjega društva SŠTJ. je zbolelo Že precejšnje število članov ln ako jc tudi pri drugih društvih jednote tak položaj, bo bolniški sklad silno trpel. Ampkak ker sine jcduotin voz uspešno rinili čez druge krize, ga bomo tudi čez to nrlpeljall.
John Terčelj. V, . . '	'i « '«*).•
Zbornica dovolila $43*5,755,000 V < r vojne namene. -
Wsshington, D. 0. —• Zbornica Je soglasno šprOjelS predlogo, ki določa ogromnb svoto $,345,75.rv-namene, if tem svo-doftazala kajzerju emu Karlu, da je pri-
1 .7.» . ......~m.......... T v,v,i moaccm w ncmn »•» .o*..^	nrfnlH Mansca. ua morajo um vh«. -------—k«-j,)rilv|;rllll Vflr»«.j	,Aiiu(l /.«
izgubili bitko za bitko, pokrajino za pokrajino, mesto za	»•^,\pogojanja za pogodb javna brez	vsperjeue puščice Insur-'^ ^ ^ .m^o 1,lolnJt L.Voiliijo I-
M ' ' - Hi ^	**** *	t.jne dHomecije.	»Hitov	: miriški vojni cilji. k.Tpomei.i
ip-^soinas,..., Naša konatltueija bo zgrajena Dnevnik Proavels je pomagal breipogejnu predajo sovražnik,
---------------'I tovelilfkfei ptrbnoujem in Av- „a podlagi pravičnosti, ki bo za- —------ -----------r 4
Aiosnijo lil l.rno tioro, lurčija se Jim izmiče iz rok in *tr».Ogrska sc je udajala pan- branila vsafce speeijalne privlle-
B, ■ fjf j" * ^ c i ta IMT. Ta dualizem ni nič dnini ti trije meseci tvore najslavnejše poglavje v veliki sve- gega kakor nesramna organiza-________________ _______
tovni vojni. Najslavnejše poglavje za zaveznike in Ame- * Ua brutolne sile In izrabljanje ,na„j0i Dolgove te vojne po pusti-
riko, za pravičnost in demokracijo — toda poglavje naj-l,,IMni*i,l<' »»d večino; to j<»polKlč- mo tiKtim. ki so jiii,naredili.
bik> nič pomagauega, pa je treba stvori problVati in potrpeti.
^Ired IjudMvom jc še silno veli ke kajzer&ega duha, kf »iO ga jim oJotšmotiČno Vtepli v glavo vzgo-jevalne in verske institucije v domovini. To IjndstvO, sam vrag ga vedi kaj želi in hoče. Žal bi mu bilo, ako bi propadlo kajterotvo v Nemčiji in Avstro-Ogrski, toda o benem ga tudi mrzi. Ni jim prav, ee propade in ne bi bili zadovolj ni, če bi ostal. To je tisto prirejeno "jamranjo" i« vsesplošno pri toževanje ki mu ni konca ne kraje, Če se hoče na svetu kaj spremeniti., jim ni prav. Če ostane vwe po starem, jim zopet ni ustreženo. Kdor ve za zdravilo takim ljudem, nsj se oglasi. , , f t
- Zadnja konvencija SNPJ. Springfieldu je povišala naročnino dnevniku za en dolar. Tudi to je povzročilo vrišč v našem Izraelu. Vzdignili so hrup, da rajše puste list, kot pa da bi plačali povišano naročnino. Taki so iiaŠ^ ljudje. Nič niso pomagale številke,"ki so dokazovale zgovornejše kakor vsake besede, da je Prosveta naj cenejši dnevnik v Združenih dr žavah in da mu je cena ostala ne-izprenienjena od časa, ko jo pričel izhajati. Vsi Ikiti so se med tem Časom podražili, nekateri za sto odstokov, to je da stanejo sedaj še enkrat toliko kal;or preje. Hrvatska dneynika sta jo zvišala na šest dolarjev letno. Čul sem, da so zvišali češki dnevniki naročnino na sedem dolarjev letno. To nam je lahko razumljivo, kajti papir in tiskarske potrebščine spadajo med tiste potrebščine, ki so se v tej vojni silno podražile, poleg te da je liste zadel tudi nov vojni davek in vojne razmere so jim na tožile še druge stroške. Ali se je potem čuditi, ako je bila konven cija prisiljena povišati naročnino! In, ali je mor Prosveta, s čtivom, ki ga prinaša, predragat^. Kljvfb majhni obliki je tako urejena, da še porabi tako, da gre vanj čim veČ gradiva. (Jlede vojnih in drugih novic je urejena tako izvrstno, da iz nje lahko izveste vse važnejše dogodke, ki se gode po svetu Poleg tega dobivajo naročniki ln členi onkrat no teden izdajo na osmih etroneh, ki je navadno vsa napolnjena z izbranim čtivom, ra-zun, kadar prinaša uradne stvari. Za tri dolarje letno niste dobili v nobenem listu toliko gradiva, kot v tem listu. Noben razsoden čl o-
ujihettga n, ujat Ako bi čaj, da Proa
us zsrots Nemcev In Madjarov
vek ne more zameriti konvenciji, ker je povišala naročnino,* kajti vsakdo, kdor ima kaj razuma, mo-V zunanji pofitili bo češkoslo lfa	di i* bil to edini izhod.
vaška država sprejela popotno **'* S?*? ^ ^^	''
večje katastrofe in zasluženih batin za kajzerizem. !protl nam kakoP tlldi protl <|PU vmm
Dne 18. julija so pričeli Francozi in Američani proti- gin. slovanskim iu romsnskim odgovornost njenega dela V re-1 LiutI> bi mor«l< več čitati, več ofenzivo na marnski fronti. Takrat so bili Nemci Še 40 '»orodom v mouerhljh svet po- organiziranje vzhodne Evrope. mhHt) in kritizirati, to je
mestom, pahnjeni so z belgijskega obrežja, izgubili so	1 t
Alnit ihibf n! T 1<MT'	^ ^^ SrbJJ.°' ^^	-	provičnosti, ki bo za- .mvzdigniti SNPJ. ra vzor o,|,.i Heyer l^udon edini sijali
Albanijo in Črno Goro lurčija se jim izmiče iz rok in *trcKOgr.k. ? je ud.j.la pan-(branil, vsake speeijalne privlle- nlzsdjo med ameriškimi Slo^rfn. Hti iykougZulk jcpredbigalk
Turki HO izgubil! vso Palestino in večji del Silili. Počila *rr,u»minu in pitalo tako kolo- gij«. in bo zabr.nila razredno za- Prosveta i.ns naravnost velikan predbigi dolurek v kiteioii pra jo tudi domača fronta in delavci prepevajo marseijeio v V?** in JC ,	j	-ke zasluge za kulturen in politi- vi, da so Zdrašeue države n« n.
Berlinu in sežigajo cesarjeve npomenike	T!^ i KZ7 i f	, i*™*™**	^ ^ Htro*	Sloveneev. ln, mira, u. kstereg. niso Pro.
Vse to jc doseglo za\v/.niškn in ameriško orožje v treh	4 je ^H-
mesecih. Ampak ven pomen kolona I ne zmage še ni znan: Mo»>sbur*ani sami birz \«ekega znan bo šele potem, ko ae konča vojna.	Imrmhv^ ***topulkov nJlhovlh
Vojna še ni končana iti ne more biti kontna, dokler »V »oivmo bi ue koiao šu niso dosežem vsi cilji. Kajzerjeva zvijača, da bi dobil)veli pod direktno ali indirekmo premice in se medtem pripravil za novo ofenzivo, je i»-i rasdejsleev Belgije. Fran-i^dletela. Vojna bo prvič končana takrat, kadar M) nem-i^V" "
sili 1 j it v j t t	i	.- . . On Htimunije, s morile! desettim
Šla vladarji podajo brezpogojno; če se nočejo, ttdaj boj*v ^viinih prebivalec iu voja-končana onkraj Rene, morda s padcem Berlina. V obeh kov naše krvi, s povzročitelji **-njučajih je kajzerizem obsojen na sinit. Vsedotlej morajo	hudodelstev v tej
vri prijatelji demokracije nadaljevati bo) . rti,njenimi	^ZZt
pestmi in zobmi.	dinastijsms
je uttehsu; demokraelja je zmsgo-j naroda v tej deželi, v ksterem se<gol, da se ustsnovi skuiuis kon-vits: ns pmllagi demokraeije se Im> ogovarjamo dmg s dčugim po- grešna komisija za rekmiatruira-i-eorganiziralo človeštvo Sile teme tom dopisov in spoznavamo drug nje po vojni Nobene naredbe m> so pmnsgsle zmsgl luči; teiko pri- dmgegs Tsk list pa ne smemo u ni bilo sprejete, jo dejal London šekovene dobe človečeisitva se nlčevari. niti mu šeletV pogin« ne- ki hi skrholo. ds se smeriška in^ . - .•' . ,	«• raslirjafi. da postsne list. lustrija po vojni hitro organi/i
Ml verujemo v demokracijo; mi ki h» zshsjel v vsak slovenski ho- rs ns po«ilsgi mirne sltusrije iu verujemo v seabado In svobodo tlček v Ameriki. To hI bila dolž- ki bi »krhris zs distribucije de-vWno in .»ovsod	nO« »laveneev. sghirotl za iUt. lovstva po vojni, kar bo moral«
^ I arl*n dne IS. oktobra 1!»W (Vmn prihsjati s smešnimi srpi- slediti po sklenjenem miru tudi Masarik, ml-'menti prati Prosveti, s sr*tmentl. vepnbliknn.ki zaatopniki »o Sta STs .! 1 .	minister v kotere "kikerjl" niti ^imi ne 011 dodatke, toda ker so bili pr.»
lina nUi ridev.	verjbaiejo. nego "kiksjo" kOr (o ti dnevnemu re<lu, bUl zsvrže
. <lr	R ^tefanik, ml-: navade, hret zavesti »ereda. tU te- t d in predUgs je bila potem spre
m	obrambo. 'ka taktika škoduje le listu vsled'jeta ».glasno.	' T
s
VETA
lingske Tidende je dobil iz Berli nt depeš«, da *o češki revolucionarji porttili avstro-ncmike čete In v petek ho že bili gospodsrji Klavnega mestu Prage. (Vška re-pUbličanska kani ava vihra ua liradčanih (grad v Pragi) iu v mestu kroži češki duuar-
London.—poročilo, da so Čehi proklaudrali republiko iu da je Praga v njihovih rokah, je prvo znamenje ' razpadanja Avstrije. 6e*ka, velika češkoslovaška država, ja prva ta vrnila načrt cesarja Karla u avtonomijo ln pro glasilo je neodvisno republiko.
Češkoslovaški narodni svet iu klub čeških poslancev sta ua »boru v Pragi dne, 2». septembra sprejela resolucijo, ki ae glasi, da češki nurod ne zaupa več nobenim obljubam avstrijake vlade. Češkoslovaški narodni svet v Parizu je zavrgel Karlov načrt fe-deralizacije in proglasil češko republiko Po vesteh it Kodanja je republika še fakt.
Čehi in Slovaki so ae že dolgo časa pripravljali za la veliki dan Izvolili so že svojo vlado iu na* lisuili prvi denar, ki je že prej privatno krožil na Češkem. •
Kajtcrjova
Stotniki Hirata
Pariz —Posebni poročevalec 11-M« "U Liberte" je poslal js lierna (ftvle«) važno poročilo, da so imeli nemški diulomatje tamkaj konferenco 7. oktobra, ns kateri so izdelali načrt kampanje za premirje iu mir. Navzoči so bili tudi nemški agitatorji in časnikarji, ki ao imeli sodelovati pri tem načrtu. Načrt je bil, do se ponudi Ameriki iu zaveznikom premirje s pogojem, da Nemčija izprazni Belgijo iu Francijo. Iz-pratujevanje bi se imelo vršiti najmanj tri mesece. V tem času nastane zima in Nemčija bi dobila še dva meseca časa iu v tem času se bi dobro pripravila za spomladansko' ofenzivo. Reorganizirala bi armado in dobila vea potrebni materija!. Ako bi medtem odpadla Avatro-Ograka, bi Nemčija nadomestila njene sile iz Kusije. Nemško ljudstvo bi bi-trebi obrambe domovine in vsaka fraza o osvajanju bi bila ubita po izpraznitvi okupiranega ozemlja. V tem času bi morali nemški a-gen t je napeti vse sile, da zase jejo razdor v zavezniških drŽavah in razderejo ali vsaj oslabijo zvezo med njimi. Glavno je, da se v času premirja veliko piše ju govori za mir ,in ko pride na spomini pravi čas, ima Nemčija u-1 dariti nazaj s svežimi silami iu pridobiti vse, kar je izgubita.
Tak je bil kaj^erjev pa^rt, toda Wllson je ta načrt preluknjal, ker ni dovolil premirja, kakršnega je hotel kajzer.
Ameriške izgube.
\Vashington, 20. okt. V zadnjih štiriindvajsetih urah je bilo objavljenih 556 imen iu med njimi je tudi ime Anton Stepauovič,
Seruuton, Pa., ubit v boju.
»•i —i—— :
Turki $akajo V Alepu.
London.—All«yibyeve čete prodirajo l>rez boja v Siriji proti A-lcpu od katerega so še oddaljene kakih sto milj. Poroča se, da so Turki zbrali svoje zadnje sile v Alepu, kjer čakajo Angležev. Turki imajo tam okrog 12,000 mož pod vodstvom nemškega generala Sandersa.
Avslro-Nemoi odhajajo is Srbije, Albanije in Črno Gore.
Amsterdam. — Ž IKinajit je prišla v soboto brzojavka, da je A vit rija sklenila un zahtevo Wil-Kona izprazniti Srbijo, Črno tlo-ro in Albanijo. Itprazn je vanje se vrši.
Solun, Urška. — Grške Čete so
zasedle vse kraje v grški Macedo-niji, ki so bili v rokah Bolgarov
iu Turkov.
Angloška duhovščina sa strokovno organisaoijo.
London, Anglija. "Zakaj bi se i tuli duhovniki nc orgunizirali in It rajkali za svoje zahteve, kadar bi ue mogli drugače izboljšati nii-šega življenakegs stanja V, je Vprašal neki angleški ■ pastor v pismu, katerčga je priobčil v listu <4Daily Kxp»ess"..V tem pismu ae pritožuje, da so plače in dohodki duhovnikov v tej vojni ost sli laki kakor pred vojno, medtem ko so municljski delavci, železničarji ter delavci In dolsvkc vseh ostalih poklicev deležni izboljšanja plač. V«e ua svetu se organizira za protekeijo svojih interesov. Delavstvo pristopa v unije iu kjer jih ui. ustanavlja nove. Zakaj naj bi h|la duhovščina Izven at rokovnik organizacij?
, Plin umoril dve osebi, Ohicsgo, m. — Filzgerslda iu (L O. Maloneja so našli mrtva v sobi na 1281 So. tfnlnott Ave. Prvi atauuje v sobi, kjer se je dogodila nesreča, drugi pa je prišel k v j emu na obisk. Prostor se je nu-poluil s plinom Iz plinske cevi pri peči, ki je ohfapela pri zvezi z drugo cevjo. Ko je prišla domov gospodinja, pri kateri stanuje Fllz-gerald, je našla oba moža ležati sredi aobe. Pozvala je takoj amlni-laneo Iu zdravnika, kl jima je poskušal rešiti življenje s pulmotorjem, toda brezuspešno.
Os js imenoval "tiskarja". Sodnik ga js obsodil ns 86 globe. Ohioago, 111. — Odvetnik A m-brone A. Worslcy je bil zadnji pe-tek obaojeu na municipalnem sodišču v Chicajci ua $25 globe In sodile stroške, ker je neko nedeljo ustavil avtomobil policijskega šefa Alcoeka in ga imenoval 'sle-karja', ker je vozil z njim v nedeljo kljub prepovedi kurivue u-prave. Odvetnik v svoji patri jo-lični gorečnosti hržkotue ui poznal policijskega šefa iu tudi menda ni vedel, da jc bilo v iiuj-nih slučajih zdravnikom iu poli* d ji dovoljeno rabiti avtomobile tudi ob nedeljah. Nevedinarf mu ni pomagala. *'I2*> Iu stroške", je rekel sodnik iu odvetnik jc plsčsl.
ua Kly iu okolici ss priporočava za krojaško delo novo obleke, zimske suknje, Člstonje, krpanje, likanje, hsrvanje, moško, Isnsko in otročje obleke. Smo v zvezi i najboljšim Dry Clcanlng ln Dyi< 11 duše tjružbo. Nsšs delavnica ju v bivšem poštnem uradu. J0E K0MATAR, and
JOHN TEBAN Oompany, • KLY, MINN.
••frosvsts" piše sa blagostaajs
ljudstva. Ako so strinjal s njsni-m1 lds jami, podpiraj trgoves, kl oglašajo ? Prosvsti. - V sslogf Imam vse t* vsakdsnjo potrobMl ns po tmsrnl ssni.
AHTOir EOBBIK,
gDEAVBIK ~ B7B01ALUT SA ILOTUrOl
411—4th Avenue
, («A arBOVI fOtTB)
Pittsburgh, Pa.
Tramvajski magnat Mooro v Detroitu ss js rsaporočil.
Detroit, Mieh. — Oeorge Oor-doti Moore, magust detroiukega pouličnega železidškega aiatema, jc bil razporočen v tem mestu zadnji p< tek. Za ločitev1 zakona ks je tošila soproga Klizabeth >loore. Za vzrok je navedla, da poatopa njen mož z njo aurovo iu da jo zanemarja. Moore Ihi moral plečo-vatl svoji bivši ženi dvatisoč do-larjev mesečno. Nujna 1H letna hčerka bo ostala pri materi.
Naročniki! Pozor!
8	• I ' r"?-
Poštni zakon i*btova, ds jo v|is naročnina plačana v naprej. Znamanja (Okto-bar 15-18) pomeni, <U vam naročnina poteče na |a dan. Ponovite jo pravočasno, daj sa vam Usta na vstavi. Ako listo na prejmete, jo mogočo vstavljen, kar nI bil plačan. Ako je val list plačan in ga na prejemate, plšita nam dopisnico stari in novi naslov.* Naši zastopniki so vsi dni-Itvenl tajniki In drugi sa* •lopniki. pri njiii lahko pla-Črte naročnino.
Z novim letom bo naročnina povišana in sicar is 1X00 na $4.00. Sadaj ja la £a#, da se naročita po stari cani. Na dalo!
Naročnino lahko tudi sami pslljsti na naslovi j UPflAVNliTVO TKOSVITAV
2657 S. Laimdalo A ve., !	Chicago, lil
f qfra*otko proti senatorju, ki na sprotajs šsaski voltai pravici.
Washington, D. 0;Kden hu-dih uesprotuikov ženske rolilne pravice je seustur Wad*worth iz \č«v Vorku. Njega so ai vzele su-»ražetke na piko. ("Uaniee Mgndne Ženske stranke ao zadnji leden la-zotoVIc naaproti stopnic« m, kl vo ^ di jo v poslopje sena »tuiti uradov velik napis, ki se je glasil: "Sena-tor Wandsworth bi služil svoji domovini bolje, če ae pridruži »vo. jemu polku na zapsdui fronli. mesto ds se bori dotna proti žen-| sksni " Napis so imele rasol>e**n i štiri ure..
PoUotjski šsf v »t. Louisu odstsv IJsa
flt. Lomiš, Mo. — Odbor policij, škili komisarjev je odstavil poli-cijakegs šefa NVilliam Youngs iu suspendiral imlicijskcg« kapfta na W r Mes«a in J N Piefcr-la vsled olKiolžitev napram njim od slrani vladidb organov Z O, Kake ao te olnlolžitve. ni bilo ttlt-jsvljeno javnosti,
Posiv ta 14,000 vojaških novi«
OtV odložen
SprtngfMd, HI — Naborniška uprava je poslala navodila na I Hrt-ii i m uradom v IlIlooUu. naj ne pozove jo novloee v v armado ka kor je bilo prvotno doloČeoo. Ta leden so iiamersvall p«»rvati iz te dršave 14>fSMi mo ž« l<sla poid« «o o<lložlli vsled zdrav«! veuili o-ziror.
Amerika ho ptfiljala |Mlf osvo bojeai Belgiji.
WsshingtOB. O. 0. živilski upravitelj llerbeti * fl«M»ver dela dogovore a prlzadeteiMi krogi za pošiljanje živil civilnemu prelri-
Odpravite posods m sladkor la i porabiu pri Obedu več kot ko Jk ali kavino ftlioo sladkorja

Z ognjem in mečem, j
ZOODOVDV8KI ROKAV.
Poljaki spisal Sisnktevhrks. — Poslovenil . Jodravski
oooooomhhh MOMoaaianeioooiiinii
(Nadaljevanja.)
"Torej me nista vi vjeli na sadrgalnieo?" "Gospod, naše orodje js sablja, a ne motvoz. Krivico delate mojim dobrim vojakom s tem surn-nlčenjem. Vjeli so vsa nekaki razbojniki, podobni Tatarom, katere, ako sto radovedni, morete videti, ker leie tam pobiti kakor ovni."
To rekli, pokazal jo s roko na nekoliko trupel, ležečih spodaj pod gričem. Tujec odvrne na to: "Torej dovolite mi, de si odpočijem." Podali so mu konjsko sedlo, ns katero se je vsedel in samialil.
Bil js človek v najboljših letih, srednje rasti, širokih pleš in Čvrste postave. GUvo je imel veliko, sasaneio, bočno zagorelo, oči črne iu nekoliko škileve, kakor je navada pri Tauriih. Nad ozkimi ustnicsmi so mu visele tenke brkice, razširjajoče se šele ne koneu v dvoje širokik čo-pičev. Njegovo resno obličje je keselo pogum in ponos. Bilo je na njem nekaj mamljivega in odurnega: veljava hetmanska, združena a tatarsko zvitostjo, dobrosrčnost in divjost.
Od poči v ši al nekoliko ne sedlu, je vatel ter ne začudenje navzočih le) si ogledat trupla, ne da bi se zahvalil
"Čuden Človek T' zamrmra gospod namestnik. Tujee si je pa medtem ogledoval Hee slehernega, kimajoč s glsvo, kakor človek, ki je vse uga-nil; potem pe se je vrnil počeši k namestniku, tipajoč se po boku in iskajoč nehote paau, sa katerega jo hotel položiti roki
Mlademu namestniku ni bilo všeč to vedenje človeka, ki so gs rsvnokar rešili zadrgelniee, zato reče sbsdl jivo:
"Kekel bi, ko vss vidim, ds iščete svojih snencev med temi tolovaji, ali de molite celo "O-čenaš" za njihove duše." Tujec reče resnobno t
"Motite se, gospod, in ne motite; ne motite se, ker sem res isksl znancev, a motite se, ker niso tolovsji, marveč služabniki nekega plemiča, mojega soseda."
» "Brezdvomno torej ne pijete i onim sosedom Iz enega vodnjaka f"
Nekak čoiden smeh spreleti tujee. "Tudi v tem se motite," zami?*ra akozi zobe. čez trenutek reče gleeneje: "Oprostite, gospod, da ee vem nisem zahvalil, kar ste sse obvarovali nagla smrti. Vaše juneštvo je popravilo mojo neprevidnost. Oddaljil aem ae nekoliko od svojih ljudi; bodi torej tudi 010js h va-lešnost enaka vaši dobri volji)"
Pri teh besedah je podal tujec nameatniku svojo roko. Toda ponosni gospod nsmestnik se ni niti ganil s mesu, niti ss al požuril podati mu svoji roke, marveč reče:
"Vedel bi rad najprej, če imam opraviti s plemičem ; ds si t udi ne dvomim o tem, vendsr mi ne prfstuje sprejemati brerimene zahvale."
"Vidim, de mislite viteški; prsv imste. Moral bi se vam zahvaliti bi povedati svoje ime. Imenujem se Zenobi Abdank, plemič Is vojvodstvs ki-jevskegs In polkovnik kozsškega prapora kness Dominika Zašlavakega." * ;
"A jas aem Skretuaki, nsmestnik prapora oklopnlkov kneza Jeremije Višnjsveckega."
"Slavnemu vojskovodju alužite, goapod! Sprejmite torej sedsj mojo zskvslo in mojo roko)"	^^
Namestnik se ni obotavljal dalje Vojaki oklopnlki so sicer neksko prezirali vojake drugih praporov; toda goapod Skretimkl je bil na stepi, na Divjih Poljih, kjer ao te reči bile manj po nsenljive. Sicer ps je imel oprsviti s polkovnikom, o katerem ae je prepričal na laatne oči, ko ao vojaki prinesli goepodu Ahdanku paa in sabljo, katero so mu poprej pri drgnenju odpeli, ter mu podeli ob enem tudi krst ko hulsvo (Vojvodovo že-slo), okrašeno s dragoceno alonovo kostjo, ka-koršno so noaili navadno kozaški polkovniki. Vrhu tega je bila tudi obleka goapoda Zenobija Abdan-ka kaj draga; tudi njegova govorica-je kassls bi-eter razum.
Ottipod namestnik ga povabi torej v svojo družbo.___
Vonj pečenega mesa je pričel ravno duhteti od ognjišča. Vojak Je vzel meao Iz lerjaviee ter ga podal nameatniku na kositernl akledi. — Začeli ho Jesti. Ko so prinesli precejšen kozlov meh moldavakega vina, razvozlali no se vaem jeziki.
"Nu torej, na srečno vrnitev!" napil je go -spod Skretuaki.
"VI ae torej vračate? Odkod, proaimt" vnra-šal je Abdank.	F
"Od daleč, it Krima "
"A kaj ste počeli tast.«? Ste-li šli tja z odkupnino*"
"Ne, gospod polkovnik, ftel nem k samemu kanu "
AI nlan k je nastavil radovedno uho. "Torej ate, prosim, šli v ksj lepo druščino .. A čemu pa ate šli h kanu t"
"H pismom knete Jeremije " "POslovah sle torej A ksj je pissl svitli knez kanal"
"Goapod polkovnik," je rekel, "zrli ate v oči tolovajem, ki so vss vjeli ns motvoz — to jo vaša rsŠj toda kaj je k ne« pi««] kanu, to ni vaša niti moja, asarveč njiju obeh "
"Čudil aem as pred kratkim." ..dvrnil je brto Abdank, "da al Je »vitli knes odhral tsko mlsdegs človeka ze poslanca k kanu. toda po vsšem odgovoru so vaš ae čudim, ker vidim, ds aie mlad po letih, pa star po iskaŠnjak ia razumu "
Namestnik je hladno sprejel priliznjene bese de. zavihal si brke ter vprašal:
"A povejte mi vendar, kaj ate delali tu nad Omelničkom in tako sta prišli semkaj tako sami?'
"Nisem saa^ le ljudje moji so mi ssostali na poti; namenjen sam v Kodak k gospoda Grodsk-kemu, Id je tem v trdnjavi. Poslal me js gospod hetman V. s važnimi liatinaml"
"A zakaj no potujete po vodi, v Čolnu?" "Ukasano mi je bilo tako, ukasa prelomiti ne
"Čudno, da je goapod fcetman dal takšen ukaz; aej ste ne stepi prišli e teke okoliščine, ke-terim bi ss bili lahko izognili, ko bi potevsli po
vodi"
"Goapod, stepe so sedaj mirne; jez niwem se-mo od denea znan ž njimi. Tode to, ker me je da-nea doletelo, jo zgolj človeške slobs in nevošč • Ijivoat."
"A kdo vem dele take ovire!" "Predolgo bi bilo praviti to. Moj hudobni aooed, goapod namestnik, ki mi je uničil obetanek, pregnal me s domovja, umoril mi sina in — aami ste videli to — ta hoče tudi mene ugonobiti." "Kaj. mar ne nosite aeblje ob bokuf" Na reanobnem licu Abdankovem oe je seleske-tslo sovraštvo, oči so mu strastno sebllsksle; rekel je počasi, toda odločno:
"Nosim jo in — kakor mi Bog pomagaj — tudi drugih pomočkov ue bom iakal proti svojim vragom!"
Poročnik mu je hotel še nekaj povedati, toda med tem časom se je zaslišalo na stepi urno teptanje konjakih kopit po razmoklej travi. Kmalu je tudi prihitel stražnik naznaniti, da se bližajo nekaki ljudje...
"To so gotovo moji," dejsl je Abdsnk. "Ze-oatsli so za Tašmino, a jas sem jim, ne nadjajoč se izdsjstve, obljubil, tuksj počsksti jih."
Čez kratko vreme je obkolila tolpa jezdecev . v polukrogu ves grič. Pri svitu ognjs so se poka-zovale konjske glsve s polodprtimi gobci težko ao-peč od utrujenosti, s nad njimi sklonjene glase jezdecev, ki so bistro zrli v luč, sekrivsjoč si oči z rekami.
"Hej, ljudje, kdo stef" vprašal je Abdank. "Služabniki božji," odgovorili so glssovi v temi
"To ao moji molojci!" ponovil je Abdsnk, obrnivši se k namestniku. "Le bliže, le bliže I"
Nekateri so skočili a konj, ter se približali k ognju.
"Hiteli smo, hiteli, očf. Tods ksj se je zgodilo s teboj YH
"Zaakočili so me. Ta isdajiee, Hvedko, je gotovo znal mesto, kjer se imamo sniti, pa je ča-. kal tu s drugimi nsme. Prehitel me je ter vjel me ns ssdrgslico."
"Spssi Boh! Spssi Bohi A kakšni ljudje ao okoli tebe t"
To govoreč pogledali ao grozno na goupcdh Skretuakega in njegove tovariše.
"To so dobri tovarišiš, prijatelji!"... rekel je Abdank. "Hvala Bogu, sdrsv aem invživ. Lahko ae napotimo takoj dalje."
"Hvala Bogu! Mi amo pripravljeni." Novoprišleci ao ae pričeli greti v dlani nad ognjem, ker je bila noč mrzla, če tudi jaena in mirne. Bilo jih je kekih štirideset krepko srealih in dobro oboroženih ljudi. Niao bili podobni ktf-sekom, kskoršni ao med vojaki. To se je dozdevalo kaj fludno goepodu Skrutuakemu, zlasti še to, da jih je bilo ls toliko. Vse to se je zdelo ns-mestniku močno sumljivo. Ko bi bil hetmsn V. poslel Abdank a v Kudak, bil bi mu dal vendar telesno stražo vojakov in potem... Is kakega raz -loga bi mu bil naročil ubrati pot is Čehrina čez stepe, a ne po vodi f Končno je mogla le zakasniti pot prevožnjs čez reke, ki teko po Divjih Poljih k Dnjepru. Videti je bilo ree vie tako, kakor bi se hote! Abdank Kudaka ogniti...
V ostalem ps je tudi osebs gospoda Abdanks vzhujsls v mladem namestniku začudenje. Opazil je, de kosaki, ki so se obnešali svojim polkovnikom doati zaupljivo, ao odlikovali tega s nensva -dno čaatjo, prsv kakor nekakšnega hetmana. Mora biti mogočen vhes, mislil si je Skretuskl To pa mu je bilo tem čudnejše, ker je vendar posnsl vso Ukrajino na tej in oni strani Dnjepra, a vendsr ni slišal doslej ničeesr o preslavnem Abdanku. Vrh tega je imelo lice tega moža nekaj posebnega — nekako tajno moč, katera je tako odaevela s njegs, kskor žar od pismena; nekako neupogljivo voljo, ki je kazala, da ta človek ne odjenja nikdar. Takšno voljo je imel knez Jeremija Višnje-voeki; tode kar je bilo knesu prirojeno, lsstno le rodu njegovemu, to je moglo vzbujati ssčudenje pri tujem možu, ki je sašel v neme stepe.
Dolgo je premišljeval gospod Skretuaki. Pri« šlo mu je na miael, da je to nemara kak rasbojnlk, ki ae je setekel na Divja Polja, ali pa, da je pod-vodja kake večje ropantke čete, kar pa nikakor nI bilo verjetno. Tudi oprava in jezik tega človeka ata kazala vae kaj druzega. Sploh torej ni vedel goapod naateatnik, pri čem da je. Sklenil pa je, da hoče biti previden.
Medtem je ukassl Abdsnk pripeljati konja. "Goapod namsetnik," rekel je poročniku, "kdor je na potu, Umu je čas drag. Toda dovolite, da se vam še enkrat zahvalim za reHUv. Bog daj, da bi vam mogel povrniti."
"Nisem vedel, koga sem rešil, torej tudi zahvale ne saalušim!"
"Is vas. gospod nsmestnik, govori skromnost Isstns vrlim možem. VsemiU v sahvalo tale prsteni"
Namestnik jo osupnjen stopil za korak asssj ter s ostrim pogledom srl na gospoda Abdsnka, katsri pe je, ne zmeneč se sa U, govoril dalje po očetovsko resno in doetojno:
"Poglsjts boljo U prstan. Ns ponujam vam s njim navadne dragocenosti, marroč redko svetinjo. V Mladih letih še, kot bisurmanski sušenj, sem dobil U prstan od romarja, vračujočega ss ls sreU delete V temle očesa lakaj je seprt prah U groba Krlstuaovegs... Grešno bi bilo braniti se takšnega dani, — ko M ga da) tudi obsojene«-.
(Nadaljevanje.)
DOPISI
g pota. — Zadnjič aem pisal o gibanja naših alovenakih farmarjev na gospodarakem polju v državi Waahington. Da ne bi naši rojaki farmarji po drugih drŽavah mislili, da podcenjujem njihove zmožnosti v kmetijstvu in napreden, moram pripomniti, da direktno opisujem le tisU kraje, v
jterih ae ravno nahajam. Znane so mi razmere po alovenakih farmarakih naselbinah v vaeh državah, kjer so Uke kolonije, in znane so mi razmere, s katerimi ao se morali boriti, da so prišle vasj do delnegs blagostanja. Znana so mi njihova pionirska dele pri čiščenju zemlje, sekanja gozdov itdU in vem, da jim ni bilo poanto a cvetlicami. Zato lahko rečem, da so tudi Slovenci rszmerno storili svojo dolžnost pri spreminjanja ameriških pušSav, prerij in prasgodov v rodovitna zemljišča.
V	železniških vozovih so kratkočasim s čiUnjem rasnih časopisov in zanimive etvari prečiUm tudi večkrat. Ob eni Uki priliki zapazim v enem našem listu tudi obširen dopis slovenskih vojakov iz taborišča Perrya v Ohiu, v katerem pojasnjujejo afero, ki jo imajo z znanim elevelanskim žurnali-stom Pircem, ki jih je črnil pri po-veljništvn dotičnega taborišča. V svoji opravičenosti zahtevajo zadoščenja, ker ne dopuste, da bi jim kdo jemal njihovo dobro ime kot se je to zgodilo v omenjenem slučaja. Prečital sem tudi pismo g. \j. Piroa in iz vsebine pisma sem sklepal,'da hI ravno pričakoval, da pride otvar v javnost.
Politika je boj. Toda ta boj je lshko pošten in odprt, iz oči v oči Vsi ne počnejo takega boja in ao jim dobra vaakojaka sredstva za uničenje nasprotnikov. Znano nam je, da smo imeli priliko izvedeti še o raznovrstnih denuncija-eijah v teku U vojne proti rasnim Slovencem. Toda te denuncijacije ro bile brez podlage in v Um leži naš nartodni greh. Ako ne moreš u-ničiti. nasprotnika a častnim bq->em. tedaj se posluži zavratnosti. Skrij ae in streljaj rt zasede na svojega nasprotnika.
Te stvsri mi dajo misliti na prostost jugoslovanske zgodovine, polne bojev in izdsjstev. Izdajstvo je premagalo srbsko armado na Kosovem polju. Denuncijacije In izdajstva ae zreelijo na vsaki strani naše zgodovine.
Ko sem sUl <ob stekleni rskvi bosanskega kralja Štefana, ki le-ži v frančiškanski cerkvi v Jsjeu (Bosna), ki ga je tudi izdal neki njegov sorodnik. Turkom, me je preleUla bolest, da je v našemu jugoslovanskemu ljudstvu Uko zelo razširjena ta grda razvada denuncijsnstva in izdajstva.
Prav je imel Nspoleon ko je dejal: "Gospod, obvsri me mojih prijsteljev, sovrsge bom že sam premagal". Grdo je opravljati nvojega bližnjega, še grie je pa, če se gs Črni tam, kjer mu lahko največ Škoduje. Hudodelstvs se lahko naznanijo, proti Umu nima nihče nseprotovanja rasun hudodelca. Toda spravljati v neprilike ljudi, ki niso ničesar zakrivili, nI lepo niti pošteno.
V	jezi se človek spozabi, pa reče marsiksj, ksr pozneje obžaluje. Toda s ssmo besedo se še ne more škodovati, kskor pa če se pisarijo piams pri polni zavesti in razsod-nostl z namenom uničiti naspror. nike in jih napraviti nemočne. To ae pa najlojžje zgodi, če ae jih pri oblastih in v javnosti diskrediti rs.
Poznam razmere med ameriški-mi Slovenci ln znano mi je marši kaj o ljudeh, ki al domišljajo, da so čisti, do so vzor-karakterjl Ha vno Uki ljudje pa so najilabši čevlje rji, kajti čevlje merijo drugim vedno po avojem lastnem ko-pitu. Oni ae ne ss vedejo, da kar je njim prav, je morda drugim preveliko ali premajhno. Na svetn so ljudje z različnimi prepričanji in med temi jo mnogo takik. ki imajo svojs prepričanje vedno na pro. daj tistim, ki ponudijo zanj višje eene. Če ne morejo ne kak način okoristiti, so pripravljeni obleči auknjo katoliškega prepričanja in obratno, samo da se IzpUča.
atrija kanal ko glasilo in jas mu tu
di verjamem, da je želel oevobo-ditve našemu narodu. Toda v t eni zadnjem slučsja ni bil nikdar dovolj samostojen in prevdaren, pa je cincal med demokracijo in krf-akimi deklaranti. Ni oe mogel jasno odločiti, koUra pot je prava, dokler je ni končno obrnil v smer proti Krfu. Sedaj se Uj poti zopet odpoveduje, za koliko čaaa, to bo najboljše vedel on sam. Sam priznava, da ni bil na jasnem glede ciljev Londonskega odbora, toda sedaj jih je apoznal in odklonil na-daljno sodelovanje.
Ako ae čuti dovolj močnega, tedaj naj tudi vztraja na eni poti ln vojuje boje za prove cilje demokracije. fSizna naj svojo zmoto, prizna naj pregreške proti nekaterim oaebam, katerim je hotel Škodovati v svoji strasti, pa naj se pridruži delu večine ameriških Slovencev. Ako je mož, bo to tudi storil. Vsakdo jo podvržen.nepre mišljenostim, nekateri v večji, drugi v manjši meri. Toda nepremišljenost se da v mnogih slučajih popraviti in aedaj imajo priliko tisti, ki so delali nepremišljeno, popraviti svoje zmote a tem, da prično delovati na programu, na kaUrem stoje demokratične jugoslovanske mase. Privedite slovenske naaelbine v Clevelandu, Chica-gi, Jolietu in bakrenem okrožju v Minesoti, Coloradu, Pennaylvaniji in drugod v en tabor za en program : Osvoboditi Jugoslovane na principih samoodločevanja a sta lišča prave demokracije, ne pa 0-devoti ae s "kamoflažno" demokracijo.
PustiU ljudi, ki vam pridiguje-jo, da ao monarhije boljše kakor republike. Oni že vedo, zakaj agi-tirajo za monarhijo. Vi pa ae mo raU zavedati, da ne pričakujete bodočnost človeške družbe v for mi sUrih okovov, nego le v formi svetovne demokracije. V tem ozira bi ameriški Slovenci ne ameli zaosUjati za drugimi narodi, ki streme po napredku. Izgubiti ni mamo ničesar, pač pa samo pridobiti Zato naj bodo naše zahteve ta ke, od kakoršnih smatramo za ljudstvo največ koristi, če bomo z njimi uspeli. eN bodimo majhni in iztrgajmo ta stari greh demagogi-škega denuncljanstva iz arca našega naroda. Bodimo ljudje, bodimo značaji.
Zelo primerno bi t>ilo za sedanje čase pridejeti litanijam v prošnji: "Kuge, lakote reši nas, o gospod", še "in nekaterih narodnih rešiteljev, reši nas, o gospod'*.
Mstija Pogorele.
Oskar Wilde:
Model in milijonar.
(Konec.)
» "Kakor sem rekel," je odgovoril Trevor. "Stari mož, ki si ga videl danes v mojein ateljeju, je bil baron Hauaberg. Stara prijatelja sva si, moje slike kupuje in tako dalje in mi je pred mesecem naročil, da ga naslikam kot berača. Kaj hočeš t Milijonarska fanUzija! In rečem ti, imeniten je bil v svojih cunjah, oziroma v mojih cunjah; stare cape sem pred leti kupil na Španskem."
"Baron Hausberg," je vzkliknil Hughie, "in jaz sem mu podaril cekin!" Omahnil je v našlo njaš, podoba usmiljenja.
"Kaj, cekin si mu podaril?" je zatulil Trevor in po kolenih se je tolkel od smehs. "Dragi moj cekina ne vidiš več. Son sffaire d' est I' argeut des autres."
"Prej bi mi bil povedal," je Hughie napel šobo, "pa ne bi bil tako nesrsinno nasedel."
"Ne, Hughie, slišiš," je dejal Trevor, "prvič se nisem domislil da takft brezskrbno razsipavaš vbogajme. Lepemu modelu poljub, to razumem, ampak grdemu modelu cekin, ne, to presega moje obzorje. Vrhutega pa denea nisem sprejemal obiskov in ko si vstopil, nisem vedel, ako bi bilo Hausbergu prav, da vaju seznanim. Saj veš, da ni bil full dress.
Za kakšnega bedska me ima I* je dejal Hughie.
Kaj še. Ko ai naju zapuatil, je bil naravnost Židsne volje. Venomer ae je
Bedarija, atvar kaže ,Voift elovekljubje v najlepši luči. In L daj ostani tu. Prižgi ai še eno d gareto in kramljaj o svoji LavH kolikor ti da aree."	n'
Ampak Hughiju ni bilo ob»Uu ka; odšel je domu iu niš prijet,,« mu ni bilo okolu area. Alan Tre vor pa je ostal in ae nasmejal do smrti.
Ko-je naalednje jutro aedel Uu ghie pri zajtrku, mu prinese nlu ga karto s sledečim napisu, "Monaierua Gustave Naudin dela part de M. le Baron Ilau*be, g • "Očividno je prišel, da »e opravi čim," ai je mislil Hughie; slugi j., velel, da privede gosta. .
V sobo vstopi star gospod, L zlatimi očali in sivih las; z neko-liko franoeskim naglasom je & pregovoril: "Čast mi je govori-ti z gospodom Brskinom?"
Hughie se je priklonil.
"Prihajam od barona Hausber-ga," je nadaljeval," in baron —»'
"Prosim Vas, gospod sporočite mu moje najjakrenejše opravič-be," je za jecljal Hughie.
"Baron," je dfcjal, stari gospod smeje, "mi je naročil, da vam iz-ročim to piemo," in mu je dal zapečateno pismo.
Na ovitku je bilo zapisano: "Poročno darilce starega berača za Hughija Erskina in Lavro Mer-tonovo." Notri je bila nakaznica za desettisoč funtov.
Ko sta se poročilo, je bil Alan Trevor za druga in baron je bil slavnostni govornik na svatbi.
."Malo je milijonarjev med modeli," je pripomnil, "ampak še manj je milijonarjev, godnih za model."
Za $100,000,000 sovražne lastnine bo prodane.
New York, N. Y. — Upravitelj sovražne lastnine Mitchell Psl-mer izjavlja, da bo njegov urad prodal do božiča za nadaljnih sto miljonov dolarjev premoženja, ki ga lastujejo nemška podjetja v tej republiki.
Nemčija je zagrozila, da se bo poslužila enake taktike za proti-merilo, ako Amerika ne preneha s prodajanjem podjetij, ki jih posedujejo nemški podaniki in firme v Združenih državah. Palmer pravi, da je nemška prožnja smešna, ker je v Nemčiji investiranega samo okoli $14,000,000 ameriškega kapiUla. Ameriški odgovor na nemške proteste je» da bo do Božiča prodanih dvanajst nemških podjetij v tej deželi, ki predstavljajo vrednost $100,000,-/50.
Amedičani napadajo na 15 milj dolgi črti.
Washington, 20. okt. — General Pershing je sinoči poročah "Za-padno od Mase nadaljujemo s prodiranjem. Naše čete so vzele vas in gozd Bathenville in dosegle so Bois des Loges. Zapadno od Grandpra smo okupirali Talino. Prizadevanje sovražnika, da bi nam odvzel pribor jene postojanke vzhodno cd Mase, se je izjalovilo. — Naše čete, ki so udeležene na lecateauski fronti, so danes prodrle dve milji in okupirale so Molain, St. Martin Riviere ir 1/ Arbre de Guise ter vjele so 2500 Nemcev."
jal bi si me! nagubane roke. NI ml šlo v glavo, odkod pi «	»Aa zanimanje zete. Sedaj raao-
nre povdarjs v svojem ptaau.jmem stvar. Cekin naloži
da je vedno urejeval ovoj list v a-meriškem duhu. da 00 mu bili vedno pred očmi Interesi Slovencev v
Hughie; vaako poletje ti izplafe obresti ln po vsakem obedu bo
ui <us.it I- a ia.	^ -1 pripovedoval to kapitalno šalo.'
Uj dešeli In de jth je navajal k a- "Za vraga, smolo imam." je
mertakemn driavljanstvn In ls-i godrnjaj Hughie "Naibolie ie
t^bljeral hlapčerski duh b duše da grem leč Ne pripo^pr^
našeg. naroda. Jas priznam, da.dm U. nikomur te zeodbe! fte
Ptrčeva C. A. m al bila kako sv-'cesto se ne bom upsl."
Petrov novčič.
Ohioago, 111. — Včeraj je bil v vseh katoliških cerkvah čikrfke nadškofi je "ofer" za papeža Župniki iz javlja jo, da so nabrali precejšnje avote za vzdrževanje vatikanskega jetnika.
S »• v p rov.« /dr.tvit.i v/rlr/ujrjo /dr v I »• v il r u / iriah.
HrbtoboL
Ako imate bolečine e hrbtu, aH kri-šu Čutite, ds vss vss boli. Bolečine poetajaio noprsBoane; lodioe (obiati) vaa bomo ia voda od vaa gre goata ter dutite prt tam bolečino.V tskam •hiiaju rabite kako dobro sdravilo. psga morda no morate dobiti? Ne a&te drugih pripomočkov, ampak
poskusite samo sokrst
Severa'8
KMngf & Uvgr
Hevsrpva Zdrsaga m oblsU la jetra). To js izborno sdravilo za mehur.
motijo poste**. To sdravilo odpravka zUtomco a «00 »urno saoo.