Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sledeča italijanska bogoslovna,hotniletična inasketična dela: Albers. Manuale di Storia Eccle» siastica, 2 zvezka v obliki ve« like osmerke (8°)..............L 35.— Ambrogio (Sant'). Gli scritti so« pra la verginità (1921), v. 24" . » 8,— Andenna. Brevi Vangeli per tutte le Domeniche, v. 8" . . . » 16.— Boggio. Magister Parvulorum, os« sia Vade mecum del Ca« techista per la spiegazione del Catechismo, v. 8° . . — Omelie I. Omelie sui Van« geli delle Domeniche, v. 8° — Omelie II. Omelie su 52 8,— 8,- 1 Vangeli per tutte lo Do» Vangeli scelti con un’ap« è meniche, v. 8° » 9,— pendice di undici Omelie Aurelii Augustini (S.) Confessio« sulla Passione di N. S. num libri XIII, v. 16° Gesù Cristo, v. 8° . . . » 9— Meditationes, Soliloquia et Bonacina. Storia Universale della Kg) Manuale, v. 16" Chiesa Cattolica durante il W Avancino. Vita e Dottrina di N. Pontificato di Leone XIII, v. 8" » 18,— S. Gesù Cristo, 3 voi. v. 16" » 25.—- Botti. I fanciulli a Gesù. Eeser« Avancinus. Vita et doctrina D. J. cizi per preparare i fanciulli C., v. 16» » 10,— alla I Comunione, vel. 8° . . . » 5.— Avvertimenti di S. M. Maddalena Buetti. L’adorazione alla SS. Eu« de’ Pazzi, v. 16" » 1.20 earistia. « Raccolta di oltre 1000 Badii. Institutiones luris Canonici. Vol. I. Introductio, Normae Generales ete. vel. 8° . . Voi. 11. De Rebus, vel. 8" . Voi. 111. De Processibus (v tisku) — lus Carionicum compara« tum, v^. 4° ........... — 11 Diritto Ecclesiastico Ita» liano eee., v. 8" . . . . Baudrand. L’Anima Penitente, Letture sulle verità eterne, v. 16" Baunard. Vita di Federico Oza= nam dalla sua corrispondenza, vel. 8"........................ Berteli. Brevi Meditazioni per tutti i giorni dell’anno, v. 16" . Biblia Sacra vulgatae editionis... editio emendatissima, 1917, 5 zvezkov, v. 32° .... — Vetus Testamentom, 4 zv. vel. 32°................... ■ — Novum Testamentum, 1 zv. vel. 32»......................... » 16.50 » 20,— » 55.- » 10,— » 2.— » 7.50 » 35.— » 30,— esempi eucaristici, v. 8" zv. 1 » 19. id. id. zvezek II . . . » 25.— Oba skupaj . ...... 40.— Canonico. Della Imitazione di Cristo, v. 32°.....................» 6.—- id. id. vezano v platno » 8.50 Centurione. Omelie brevi e po« polari per tutte le Domeniche dell’anno vpl. 8°..................» 8.— Cerri. La Regola del Terz'Ordine Francescano, vel. 8° . . »> 3.50 La Disciplina del Terz’Or« dine Francescano, vel. 8° » 7.50 11 Terz'Ordine Francescano e e la Giurisprudenza cecie« siastica, vel. 8"...............» 2.50 Coletti. Via sicura per salire al Cielo, v. 16°, vez. v platno » 8.— — La miglior maniera per fare il ritiro mensile, v. 32° . » 0.60 Compendio di Storia Ecclesiasti; ca, vel. 8°........................» 6.— Conferenze sociali, vel. 4" ... » 12,-Denifle. Vita sopranaturale, « 16° » 10.— ZBORNIK ____ SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA Ivan Rejec: Ob novem letu. Že 25 let nanaša moja duhovska s luž s ba, da premišljujem in za vernike obrav« na vam evangeljske odstavke božične dobe. Ne vem, ali je le vtisk iz omeje* nosti in vse požirajoče pozabe, ali je res, da se mi letos globlje in živeje kot kedaj prej razkriva tista stran teh evangeljskih kosov, ki opisuje, kako* sta se takoj ob prvi zori mesian sike dobe ostro zadela in borbeno spoprijela Kristusov nazor in načrt o božjem kraljestvu — pa izpačeni nazor duhovskih in posvetnih voditeljev judovskega naroda. Kristusovo božje kraljestvo prihaja tiho in skromno, v vrednotah vere in milosti ter išče naj* prej vstopa v pripravljena srca. Zato se glasi pridiga Janeza Krstnika: »Delajte pokoro', zakaj božje kraljestvo' je blizu«. Judovski voditelji pa sanjajo o posvetni zunanji moči in veličini mesianstva, zato odklanjajo neznatnega »Nazarenca«. Ti nasprotji se v letih Jezusovega javnega dela bolj in bolj zaostrujete, dokler se katastrofalno ne spopadete veliki teden ob Jezusovih nastopih in govorih pred narodnimi voditelji in judovskimi mno* žicami v templju. Žarišče Jezusovega nastopa je pač njegova izjava pred Pila* tem: »Kralj sem, a moje kraljestvo' ni od tega sveta«; bistvo nasprotnega sta* lišča pa je povzeto v napisu na Gospo* dovem križu: »Jezus * Nazarenec«. Da, to je bila tragična krivda Odrešenikova, da se ni postavljal kot ugleden in bogat Jeruzalemčan, marveč je prišel kot ubog in skromen Nazarenec! »Kako more iz Nazareta kaj dobrega biti?« A vendar ta skromni Nazarenec tako 'kraljevsko samosvetno napoveduje: »Za* upaj, mak četa! Zakaj Vašemu Očetu je ugajalo', da Vam dà kraljestvo. Zato pa: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo se vam bo navrglo«. Te besede so kristjani prvih vekov, kakor nikoli več pozneje, do pi* čiče natančno vzeli: vse težnje so obr* nili na religiozno prerojenje in obnovo sveta; in res, v treh stoletjih jim je po* vrhu pripadlo še državno, socialno in kulturno vodstvo Evrope in sosednjih oz črnel j. Zato se mi ne zdi zlovešče, marveč z vidikov, ki sem se jih dotaknil, rajši blagonosno, kar mi je pravkar pisal vrl naš delavec: »Način našega dela je po sili razmer tih, podroben, obrnjen na no* tranjost«. Jaz bi dostavil: delo je za božje kraljestvo in skozi to za ostale dobrine, po katerih naravno nujno te* žimo. Ta delovna pot je v zgodovini božjega kraljestva že ponovno sijajno izpričala trajen in popoln uspeh. Niko* mur ni Odrešenik te poti nujneje vsilje* val kot judovskemu narodu: »Jeruzalem, Jeruzalem! Kolikrat sem hotel zbrati tvoje otroke,... a ti nisi hotel«. Judje se niso hoteli zbrati h Kristusu, marveč so zavrgli njega in njegovo kraljestvo, zato so pa čez par desetletij bili še ob tem* p el j, ob dom in domovino. Te očitne resnice v okviru naših raz* mer bi morali predvsem preudariti naši liberalni krogi, kateri še vedno hočejo držati neke postojanke mimo Cerkve ali celò proti Cerkvi. To je naši celoti le v škodo in ovira končni uspeh. A če obrnemo na liberalne vrste po* gled brez preduverjenja, nam tudi pride marsikatero spoznanje. V dobi našega narodnega preporoda so si bili liberalci skoraj sceloma osvojili dva stanova: učiteljski in trgovski, da ne govorim o laiški akademski inteligenci. V vrstah te poslednje se je v zadnjih desetletjih enotnost liberalnega mišljenja močno zrušila: krščanska in socialistična smer trajno napredujete; učiteljstvo nam je malone pobrala višja sila; trgovstvo je ostalo, kar je bilo. Iz teh podatkov iz* haja za nas nauk, da bomo morali obra; čati pažnjoi nele na duhovski in kmečki naraščaj, ampak tudi na učiteljski, tr= govski in obrtniški; zakaj tudi ti stanovi niso nič manj važni v zdr avem organi z« mu božjega kraljestva. Ta dejstva so očitna, a zame postaj as jo ob spremenjenem našem socialnem položaju še bolj plastična. Ne smemo jih trajno zgubiti iz pogleda, vendar soi za nas duhovnike trenutno' bolj važne ne= katere druge spremenjene okoliščine in odtod izvirajoče naloge. Najgloblje so zarezale v naše področje menjave v šoli. V zadnjem članku sem poudarjal, da moramo proučavati vpra; šanje šole doma in na tujem. Vzor nam mora biti krščanska šola, ki bodi člen v organizmu cerkvene občine. Ponovno se obračam na »Zbor«, naj bi skušal spro= žiti in sestavno urediti proučavanje to* zadevnih postav v Italiji in v inozem= stvu. Poučno bi za nas bilo dobro poro* čilo o tem, kaj so v cerkvenem šolstvu storili naši rojaki v Ameriki, kjer so zorganizirali cerkvene občine s svojimi šolami. Sodim, da bi č. p. Zakrajšek, ko bi ga zaprosili, članka o tem ne odrekel. Glede domačih italijanskih razmer bi morali iskati stika z delom katoliških Italijanov za svobodno šolo, hkrati pa tudi skušati spoznati, kakšne vzore ima* jo katoličani drugih narodov in kakšna pota ubirajo njim naproti. Tàko razu* čavanje seveda ne velja temu trenutku, a je nujno potrebno, alko naj bomo' ju? nak, ovladati nove naloge, ki utegnejo vstati v novih okoliščinah. Kdor bo ta* čas vprašanju vešč in bo' imel za sabo kolikor toliko poučeno občinstvo, on bo voditelj ali bo vsaj mogel znatno vpli= vati na tvoritev novih oblik. »Čolnič« bi bil temu1 vprašanju pred ljudstvom najpripravnejši glasnik. A tudi praktičnega dela za ta trenutek ne moremo opustiti. Marsikje, tako sem slišal povedati, utegnejo biti otroci v novi šoli duhovnikovemu vplivu bolj do« stopni kot prej. Izrabimo to ugodnost in večkrat zbirajmo otroke v cerkvi. Res, da je zdaj' pozimi mraz, a tem lažje se to godi poletne mesece in O' počitni« cah. Vsaj manjše otroke nam starši radi pošljejo; tiste ure jih bolje pripravimo na sv. zakramente, vpeljemo' v liturgijo, (kar se je tako- zelo zanemarjalo), ter jim vzgojnoi podamo biblične zgodbe. Ne pozabljajmo', da nam so lahko Jas selce pri otrocih odličen pomočnik, zato napnimo vse sile, da jih spravimo vsa« komur v roke. Kajne, da si bo naš ugledni »Zbor« vzel za nalogo, da bo v tem pogledu čim soglasneje dvignil vse duhovniške vrste na enotno delo? Seveda morajo posre« dovati krajevne konference. Šoli odraslo mladino je manj lahko nasplošno zajeti. Za dekleta je že mno« gokje poskrbljeno' z dobrimi kongrega« cijami ali so kako drugače vezane na cerkveno življenje. Fante je bila doslej v večjem številu zajela le Prosvetna zveza, ki je pa zdaj ob svoje organe, ob društva. Brez dvoma bomo morali iskati novih sredstev, da mladino, posebej moško, navežemo na cerkev. A zopet je treba dveh pogojev, da se bo to naše tako živo pereče vprašanje izdatno po« maknilo nasproti lepšim uspehom. Naj« prej moramo prositi Sv. Duha, da srca pripravi. Na to me je pred kratkim krepko opozoril č. g. škofijski voditelj Marianske organizacije. Res je: razodeto je in neštetokrat preizkušeno: dokler Sv. Duh ni izvršil svojega pripravljalnega dela, človek zastonj seje in sadi. Zato pa, kadar govorimo o organiziranem delu za božje kraljestvo, nikar nikoli ne pozabljajmo organizirane molitve! O, le naprej vse molitevne čete v delu in boju za božje kraljestvo! In po veljavi občestva svetnikov se pastirji v trpkih puščavah nujno priporočamo' vam, ki ste v rodovitnejših krajih, da obilno nakla« njajte blagoslov svojih molitev velikim skupnim potrebam božjega kraljestva pri nas. Ni dvoma, da vsak kristjan, ki je v javnem delu, neprestano želi, naj se javne zadeve zopet in zopet in brez ne« hanja priporočajo Vsemogočnemu. A poleg molitve treba za vse dobre cilje tudi trdega in smotrenega dela. Ta resnica se tako razločno zrcali na prvih straneh zgodovine božjega kraljestva: v — 175 — Apostolskih delih. Za tako- delo, sodim, je treba delavcem nekega znanja, pa vzajemnega zaupanja in ljubezni. Prvi apostoli so imeli posebne harizme Sv. Duha, danes ne smemo prezirati niti na? predujoče znanosti. Vmes je panoga em= piričnega mladinoslovja; celo »fanto* slo v je« se posebe obravnava; v angleš* kem svetu mu pravijo »boydogy«. Vsem, kateri niso po naravi za take posle zelo pripravni, je ta študij silno^ koristen. Dozdaj je v naši najožji domovini na temelju svetovnega slovstva v tem po* gledu največ podajal »Naš čolnič«. Od tam ponatisnjeni članki »Za domačim ognjiščem« res ustrezajo; poznam dru* zine, kjer očetje večer za večerom dru* žini iz te knjige berejo in razlagajo. V čast knjigi in tistim očetom! V novem letu obeta Čolnič v tem področju še na* predka. Zato si ga bo skušal vsak skrbni dušni pastir narediti za sodelavce v duhovni ji. O prihodnjih počitnicah pa upamo, da doživimo končno tečaj za mladinoslovje, kakršni se drugod že davno- vršč in je bil lani napovedan tudi pri nas, a je moral radi nekih ozirov izostati. Te vsakdanje misli sem si dovolil še enkrat povedati. Vsak dušni pastir, ne dvomim, iskreno želi, da bi se to notra* nje delo za božje kraljestvo vztrajno vršilo, v pravem duhu, z velikim za* upanjem v moč tega gorčičnega zrna. O vzajemni ljubezni in zaupanju med de* lavci pa že treba prav posebe sp rego; voriti. Važno pismo. Dragi sobrat urednik! Ker je stvar, o kateri Ti hočem pisati, zelo važna, Te hočem v tem pismu vi* kati. Preberite torej in pomagajte! Dr. Zdešar in župnik Rejec nam v Zborniku kažeta naše grehe. Ali se za* vedamo dovolj, kje imajo- ti naši grehi glavni vir? Od tabernaklja smo se pre* več oddaljili mi in za nami ljudstvo. Če hočemo torej mi in ljudstvo spoznati svojo revo in spoznano zdraviti, moramo mi in ljudstvo nazaj bliže k tabernaklju. V ta namen opomnim na tri reči. 1. Celodnevno adoracijo treba poživiti. Vi, gospod urednik, ste večkrat v Go* rici. Stopite na ordinariat in prosite, naj zopet izide seznam dni in krajev za to adoracijo. Če kake cerkve, v kateri se hrani Naj svetejše, ne bo v seznamu, po* magajmo, da naknadno- dobi svoj dan. 2. Enako treba poživiti bratovščino Sv. R. T. Zopet Vas prosim, stopite do tistih, ki to bratovščino vodijo, naj po* kažejo, da živč in delajo. Kje je razstava paramento v, kje so letna poročila? V središču mora zagoreti velik kres, da se bodo vneli kresovi po deželi. Če srce ne bije, po žilah ne teče kri. Kanoni zahte* vajo bratovščino Sv. R. T. v vsaki fari. 3. Mi duhovniki moramo zopet enkrat na škofijski duhovniški evharistični shod, kakor smo obljubili po veliki noči leta 1912. Vi, gospod urednik, ki imate veliko- postavo, da Vas lahko vsi vidijo, in rezek glas, da Vas lahko vsi slišijo, pokažite se in oglasite, kjer treba, da se na-š evharistični shod uresniči. To troje se mi zdi najpotrebnejše,, če se hočemo vrniti pred tabernakelj k Zdravniku, ki bo ozdravil dušne rane nas duhovnikov in našega ljudstva. Za trud Vas bo plačal Jezus, zahvalim se Vam pa tudi jaz. Naša mladina. Cerkvi moramo pridobiti ljubezen in zvestobo mladine, posebej moške. To vsi čutijo, a vsak dan postaja ta naloga težja. Naj mi bo dovoljeno, da napišem par misli o- tem perečem vprašanju. Vzgoja začne z otrokom. Misliti je treba na naraščaj. Zato bomo začeli pri krščanskem nauku. Doslej imamo poleg redkih izjem krščanski nauk še vedno v šoli. V šoli imamo marsikak vzgojni pri* pomoček. V nekem društvu je preprost fant vzgajal naraščaj. Zdaj ima duhov* nik v vasi osem mladih, zvestih fantov. Če si ne bomo znali v šoli vzgojiti na* 176 — raščaja, si ga drugače tudi ne bomo. V šoli jih imaš vsaj enkrat na teden pred seboj. V nekoliko urah jih imaš kakor na dlani. Veš za njih zmožnosti, poznaš vplive od doma, uganeš, ali je še v de; tinski nedolžnosti, ali pa že misli na greh. Seveda bo treba večkrat obiskati njegov dom. Lepa prilika za obisk! Tu se odkrije marsikaj. Prej si morebiti učenca neusmiljeno kaznoval, zdaj ga boš pogledal — usmiljenoi in tvoj soču; ten pogled ga bo dvignil. Morebiti dobiš v hiši dobro mamico, teto, sestro. Kaj vse to danes pomeni, ko otrok še brati ne zna. Veliko povojnih otrok je slabot; nih, nerazvitih, starši rabijo nasveta in pomoči. Sploh je pa čisto gotovo, da na prižnici vsega ni mogoče povedati in pa da so starši neizmerno hvaležni, če se za otroka zanimamo. To bo še toliko bolj potrebno, ko se iz šole preselimo v cerkev. Tisti korak bo preizkusni kamen naše katehetske pridnosti. Pouk v cerkvi bo- seveda treba organizirati. Duhovnik, ki je v delu o«; sami j en, je negotov in neodločen, po; sebno zdaj, ko na to še ne bomo nava« jeni. Poskrbeti bo treba za enoten učni spored. In pa za novo besedilo^. Ne kakor da bi učni načrti in katekizmi avstrijskih škofov ne bili več v modi. Ampak zato, ker jih z mladino, ki ne zna brati, več ne zmagujemo'. Do takrat bi pa z otroci besedilo s table prepisovali. Tako otroci sami sodelujejo. To se tako obnese, da bi jaz sploh nikdar ne uporabljal kate; kizma. S tem so tudi starši zelo zado; voljni. Pri takem postopanju sta dve možnosti. Ali razlagaš in besedilo po; slopoma pišeš na tablo, kakor priporoča Pichler ali pa napišeš besedilo in ga nato razlagaš. Če zvezke strogo nadzoruješ in jih od časa do časa odneseš morebiti celo' na dom, da pogreške popraviš in spoznaš razumevanje učenčevo, uspeh pri nobenem učencu ne more izostati. (Mimo grede omenim, da so se tudi pr o; svetne tekme po društvih le tam izborno obnesle, kjer se je društvenikom snov narekovala po vsestranski in poljudni razlagi in da nam je bilo ljubše, če knji; žic niso dobili v roke.) Učenci naj bi si tudi svetopisemske zgodbe zabeležili v glavnih obrisih. Važno je, kako se otroci versko udej; stvujejo. Zanimivo je, da to skoro po; polnoma od staršev zavisi. Pa še tako priporočaj v šoli pogosto sv. obhajilo, — če se bo mati bala, da je otrok preslabo; ten ali da se prehladi ali da ga cerkev ne sme preoblagati, bo vsaka beseda za; stonj. Tu je nujno potrebno stopiti do staršev. V zadnjem »Zborniku« je neki sobrat resno poprašal, kako otroci zaha; jajo k maši. Tudi tu bo isto veljalo. Ve; lifco otrok bo res opravičenih. Naši starši se boje poslati otroka v cerkev v delavni obleki. Pripravljal sem otroke za prvo sv. obhajilo. V neki družini sta bila dva dečka približno enako velika, eden v pr; vem, drugi v drugem razredu. »Starejši lahko pristopi k prvemu obhajilu,« pravi mati. »Kupili mu bomo praznično obleko in potem jo bosta nosila oba tako, da bo vsako nedeljo eden pri sv. maši.« Se; veda bi lahko- tu in tam dopovedali star; šem, da za nedeljsko sv. mašo ni po; treba posebne obleke, ali to bi kvečje; mu dosegli se zasebno. Mislim, da se ne dogodi tako redko, da marsikdo še ve; likonočno obhajilo zanemari, ker nima obleke, ker se jih ta predsodek drži še od mladih nog. Važno- je, kako se otrok verskega življenja udeležuje. Znani Gu; stav Mey je v svojih katehezah odmeril posebne ure ravno pobožnim vajam, li; turgičnim razlagam in sličnemu pouku. (Mey ; Hoch, Katechesen I, Herder 1927.) »Zeigt sich der geistliche Kate; chet hierin saumselig, so- werden die Kin; der vieler Gnaden verlustig gehen; sie liegen an der Brust der Mutter und wis; sen nicht zu trinken.« (o. c. 17.) To po; udarja Mev o prvencih in sploh urejuje svoje kateheze tako, da bi katehet otro; ka v vsaki starosti z mirno vestjo pred; stavil večnemu Sodniku, če ga ta odpo; kliče. Važno- je zlasti, kako otrok pre; jema sv. zakramente. Zdi se mi, da bi lahko ravno v šoli omejili precej poz; nejših spovedi iz navade, kjer je dosti besed, pa nobenega kesanja in nobene snovi za sv. odvezo, četudi smo skoro gotovi, da je spovedanec grešil. Le tisti otroci bodo v pogostnem sv. obhajilu vztrajali, ki se bodo za sv. skrivnosti dobro pripravljali. V tem vidim tudi po® roštvo za stanovitno zvestobo našega naraščaja. (Seveda je treba za vse to dobro pripravljenih katehez. Zdi se mi, da bi si moral katehet, ki ima veliko šole, dnevno določiti čas za preučevanje katekizma. Čemu bi iskali, kjer nič ni, in zanemarjali, kar nam pritiče po* božji in cerkveni postavi.) Vnet katehet bo že pri krščanskem nauku izbiral to, kar bo plodonosnega in apostolsko gorečega pozneje. Če bo mogoče, bo odprl Ma* rijin vrtec. Ali pomniti moramo, da si moramo pri krščanskem nauku vzgojiti otroke za vrtec in ne narobe. V vrtcu se otrok zaposli ob nedeljah popoldne. V vrtcu premaga odpor svoje okolice, da se ne sramuje svetinje. Vrtec privabi tudi nekaj po naravi lahkoživih duš, ki jih vleče zunanjost in ki jih svetinja ali zastava ali nastop na odru tudi v resnici rešijo drugačnih vplivov. V vrtcu se goji pravilno in pogosto sv. obhajilo. Vrtec dopoveduje, da je krščanski nauk za življenje in ne le za šolo. V vrtcu se med duhovnikom in otrokom pleto tra j® ne živi jenske vezi. V vrtcu se otrok na® vzame vnete pobožnosti do Matere bo® žje. Zadnje je najbolj važno. Tak bo naš naraščaj, Kadar otrok iz® stopi iz šole, ga vse zapusti. De Amicis popisuje takega otroka. Rad bi bil fant, pa je še otrok. Za sabo ima otroške igre in norosti, pred sabo skrivnosten svet hrepenenja in ljubezni. Vidi že — kakor za zagrinjalom, žensko, lepo, skrivnost® no, ko poljublja otroke, se ozira za fanti, njega pa ne vidi. Tako De Amicis (Fu® rio V). Tako je bilo tudi pri nas z nedo® rastlim, dokler ga niso za fanta krstili. Vojna pa je to tradicijo prelomila. Mia® dina nam prezgodaj dozoreva. Zato je treba pri mladini od 14. do 20. leta naj® večje pozornosti. Čisto gotovo je, da se v tej dobi kujejo fantovski in dekliški značaji, ne samo v tej dobi ali predvsem v tej dobi. Prej smo se po društvih ve® liko- trudili tudi s starejšimi fanti, ali čisto naših je bilo tistih zelo malo, če se nismo zanje že prej zanimali. V vsaki vasi dobiš fantiča, ki pojde za tabo. Ti® sti fantič ima gotovo prijatelje. V po® glav ju o1 Kristusu in Nikodemu zvemo, da se Kristus ni bal sinagoge. Če pa je fant v teh letih osamljen, nikdar ne mo® re postati apostol katoliške misli. In ko® liko gradiva imaš! Opeka, Večna knjiga, Jeglič, Na noge v sveti boj, Mladeničem, Ehrlich, Sv. Cerkev (prevaljska Moh. družba), dr. Jeraj, Ob skrivnih virih, Vzor človek, Terseglav, Zlata knjiga (pisatelj jo ima še v zalogi in ti jo rade volje dopošlje). Za dekleta smo- imeli Jerajevo' »Kadar rože cveto«. V Zagrebu je izdal Kniewald »Katoličkima djevoj® kama«. Potem Mohorjeva družba. Iz do® moiznanstva bi lahko izbral čedne izdel® ke: Erjavec, Lončar in dr. Uporabne so Gospodarska čitanka, Socialna čitanka. Duhovniki rabimo prijateljev. Ali kadar pojdejo k vojakom? Prijatelji si dopi® su jejo. Vojaki ne hodijo k sv. maši. Ne slišijo božje besede. Veliko naših fantov pri vojakih ne gre k sv. spovedi. Pa se vprašam: Ali jim kaj pišeš? Ali ti pi® šejo? Ali si med seboj dopisujejo? Pravzaprav bi jim moral vsak teden po® siati nedeljsko pridigo. Delo, ki raste iz podrobne organiza® cije duš, velja in ostane. Če ne se lahko vsako leto enkrat priredi veselica s šum® nim sporedom, ali organizacija to ni, je le mehanizem. Vse verske organizacije bi morale biti proizvod ne pa priporno® ček take notranje zveze duš. Morebiti boš moral dolgo let delati, preden boš otvoril recimo Marijino družbo ali kaj podobnega. Ni pa rečeno, da ne smeš ustanoviti družbe, ki bo tvoje delo za® časno le predstavljala, krila, pospešila, pred javnostjo naglasila. Neki župnik misli velikonočne stanovske nauke imeti po večkrat v letu, dokler ne pride do mesečnih. —- Več nasvetov smo že slišali v Zborniku: Fantovska romanja, deka: rtijske duhovne vaje. — Če bi zahtevali od naših cerkvenih pevcev vsaj toliko verske vzgoje, kolikor je zahteva cer® kveno petje le kot umetnost sama na sebi, potem bi bilo to izborno mladinsko vzgojilo sredstvo. Med nami so ljudje, ki bi nam o tem lahko marsikaj napisali in svetovali. Brez dvoma pa nam je duhovnikom samim potreba pouka. Ljudske pedago* gike se.nismo učili in je mlajši tudi ne znamo. Zato smo v dušnem pastirstvu s te strani precej nerodni. Pri nas se le izjemoma dogodi, da se mlad kaplan v svoji prvi službi v teh rečeh več ali manj ne blamira. Od tod tudi tisto tiho gle= dan j e naše duhovščine, tako da je ravno zato naše katoliško prosvetno gibanje tako slabokrvno. Naša katoliška akcija je vprašanje naše duhovščine, ne pa vprašanje nove oblike. V Nemčiji je po semeniščih poseben predmet za ljudsko vzgojeslovje. Pri nas si to z velikim idealizmom bogoslovci sami med sabo nadomeščajo. Vsaj o počitnicah bi bili potrebni posebni tečaji. Letos je bil tak na sporedu. Naj bi tisti predavatelji svoje misli vsaj v Zborniku razvili. Malo nas je in svoje osebnosti bi mo* rali potrojiti, početvoriti. Tudi to bomo storili. V vsaki vasi je kopica bolj izo* braženih mladih ljudi. Včasih smo imeli dijaško organizacijo. Pokliči k sebi tiste mlade ljudi. Pa ne zato, da ti bodo pre? pisovali matrike. Krek se je samo raz? govarjal. Jaz bi dajal tudi pismene nas loge. In potem pa predavanja ali kaj sličnega. Najhitreje pritegneš! človeka, če ga uprežeš. Neki dijak je pripravljal fante za okrožno tekmo. Razlagal je, kako modro je Bog ustvaril svet. Pod oknom ga je slišala mežnarica. Pa je vzkliknila: »Tako še nobenega misijo* nar j a nisem slišala govoriti!« Da, v mladini je mnogo heroičnih sil, treba j'e le, da jih s primernimi sredstvi vzbudimo in k Bogu usmerimo. Indivi* dueina pastoracija fantovskih duš naj naši deželi vzgoji nov rod lajičmih apo* stolov, ne pasivnih kimavcev, ki jih le vpliv določene duhovniške osebe veže, ampak aktivnih, v Bogu samem in nje* govi svobodi zasidranih mož, ki bodo požrtvovalni delavci za kraljestvo božje. I. Gr.: Duhovno pastirstvo v Istri. Staro leto se bliža koncu. Ozrimo se na potek tega leta in vprašajmo se, kako smo napredovali v verskem oziru. Žali* bog moramo priznati, da nismo napre* dovali, marveč nazadovali, in sicer kar se tiče mladine, posebno šolske. Namestnik Kristov na zemlji poziva na delo za katoliško gibanje. Narodi, ka* terim je še kaj do vere očetov, radi po* slušajo njegov glas. Napredek je viden povsod, kjer se dela v duhu svete cerkve. V Istri med Hrvati in Slovenci ne vi* dimo tega napredka, ker v ljudstvu zna* nje verskih resnic vidno peša. To pa radi pomanjkanja duhovnikov, ki bi popol* nama znali jezik ljudstva in pa radi tega, ker se v šoli uči krščanski nauk v jeziku, ki ga otroci ne obvladajo. In če bi ga tudi obvladali, se za duhovno življenje človeka materin jezik ne more popolno* ma nadomestiti z nobenim drugim jezi* kom. Po deželi je več šol, ki so zelo odda* Ijene od župnijskih cerkev. Duhovnik dotičnega kraja ne more pri najboljši volji redno poučevati krščanskega nau* ka na takih šolah. In verouk, ki spada za pravo le duhov* niku, je prevzelo učiteljstvo. Seveda uči* teljstvo temu ni nič krivo, ker so ga ča* sovne prilike k temu prisilile. Mnogi sami čutijo1, da s tem čas zgubljajo. Treba povdariti, da je veronauk naj* težji predmet v šoli, katerega še katehet, ki do dobra pozna jezik otrok, težko z uspehom obdeluje. Kaj pa zamoremo pričakovati v slu* čajih, ko se učitelj in učenec ne razume* ta! Otroci se bodo na pamet naučili ne* kaj molitvic — in to bo vse. Kje bo pa ostalo razumevanje verskih naukov, kje priprava za sv. zakramente, kjer vzgoja srca na splošno! Pisati in čitati se bo otrok naučil, toda veronauk se mu bo pa le še bolj odtujil. Pozneje se ne bo brigal za to. Saj vidi* mo, da še mladina, ki je uživala dobro — 179 — vzgojo, ko odraste cesto zaide s pravega pota:. Obiskovanje službe božje se dostikrat zanemarja, posebno od strani moške mladine. Še' hujše bo v prihodnjosti, ko sploh ne bodo poučeni o bistvu sv. maše — ali pa le površno! In katoliška akcija! Ta mora imeti brezpogojno- za svojo podlago temeljit prvi verski pouk. Ma; rijine družbe in sploh katoliška društva so na neki način nadaljevalna verska izobraževališča, kjer se praktično udej; stvuje verska izobrazba. Kjer pa manjka prvo, ne bo uspevalo drugo, kajti hiša se ne zida na pesku. Zato vidimo glede katoliške akcije med italijanskim narodom v mestih oči; ten napredek, česar se mora vsak kato; ličan le veseliti. Nasprotno pa moramo priznati za Hrvate in Slovence. Vzroke smo povedali. Zaključek je samo ta le: hočemo li ustanoviti živo katoliško akcijo, se mora vršiti poduk veronauka samo v jeziku, ki ga otroci poznajo iz rojstne hiše. Od tega je -Odvisen tudi naraščaj duhovske; ga stanu in njegovo vzdrževanje med ljudstvom. Versko zapuščeno sreč ne bo imelo- smisla za mašne intenci j e, ne za vzdrževanje cerkve, kakor tudi ne za miloščino in za druge dobrodelne name; ne v duhu krščanske ljubezni. Quid faciendum rebus sic stantibus! Ne preostaja nam drugega kot začeti s poukom veronauka v cerkvah, kakor je bilo v nekdanjih časih. V Istri je bila navada, vsaj med Hr; vati, da se je v preteklih časih, ko še ni bilo ljudskih šol, poučeval veronauk v cerkvi, in sicer po veliki noči skozi par mesecev neprestano vsak dan. Kjer so duhovnik in učenci čas za to vestno porabili, je bil tudi uspeh. Daši ni znala čitati, je dobila mladina dober pouk. In ker se je to skozi več let ponavljalo, je znanje verskih resnic tudi ostalo. Sedaj to ni mogoče, ker morajo otroci obisko; vati šolo. Preostaje samo čas o velikih šolskih počitnicah in pa prazniki. Duhovniki so- sicer ob nedeljah in praznikih z delom preobloženi, kajti večinoma morajo že binirati. Popoldne pred blagoslovom pa bi se našlo za to nekaj časa, izjemno- morda tudi pred do; poldansko službo božjo. Namesto krščanskega nauka ad adul; tos se bo moral uvesti pouk veronauka za otroke. Moglo bi se to tako urediti, da bodo imeli korist od tega tudi od; rasli. Kjer se je to že upeljàlo-, se vidi, da otroci radi prihajajo k pouku in tudi odrasli se večkrat zanimajo, kako odgo; varjajo- njihovi malčki. Velika zapreka pri pouku je ta, da mnogi otroci ne znajo čitati in da za Hr; vate ni Malega katekizma. Zato se je treba pri poučevanju ozirati na to, da bodo otroci iz kakega malega molitve; nika n. pr. Oče naš, ki mora biti seveda za vse enak, tudi čitali v z b o r u sv. ma; šo, spovedne in obhajilne molitve, lita; niie itd. Tako se da vsaj nekaj doseči. Sicer bo pa vsak posamezni duhovni pastir najbolje vedel, kaj bo v podrob; nostih prikladnejše v njegovem delo; krogu. H koncu »Zborniku«: Vesele božične praznike in srečno novo leto! Kako bomo širili katoliški tisk. (e—i i) Vsi zadnji papeži, od Pij a IX pa do današnjega svetega očeta, so poudarjali veliko važnost tiska in so ponovno opo; zorih na dolžnost nas duhovnikov, da širimo katoliški tisk. Pri nas je ta na: loga še pomembnejša, ker je tisk, ki ga imajo liberalci v rokah, zelo razširjen: od dnevnika Edinosti spodtekljivega mas lo moralnega mesečnika »Našega glasu«, od liberalne Istarske Riječi pa do mes sečnika »Ženski svet«, ki je parkrat za* govarjal antikrščanske nauke in ki se tiska v naravnost neverjetno veliki nas kladi 14.000! Proti tej poplavi postavimo jez v znamenju katoliškega tiska. Kako ga bomo širili? 180 — I. Določimo si tri dobe ali dneve za širjenje tiska: prva doba za širjenje dot bre knjige (Mohorjeve); druga doba za širjenje katoliških mesečnikov (Naš čob nič, Glasnik Srca Jezusovega, Bogolju' ba, Katoliških misijonov itd.); tretja doba za širjenje političnega tiska, ki stoji na katoliški podlagi. Ta trojna razdelu tev omogoča sistematično organizacijo dela in olajševalno razdeljuje bremena ljudstvu. II. Kako bomo tisk širili? Samo od vasi do vasi, od hiše do hiše. Sami ali pa po zaupnih osebah, ki morajo imeti delo* krog natanko razdeljen. Čim manjši de* lokrog pride na osebo, tem intenzivneje ša bo propaganda. III. Odkar smo italijanski državljani, se je v naše kraje naselilo mnogo Itae lijanov, ki so vsi — vsaj po rojstvu — katoličani: so to uradniki, trgovci, orože niki, miličniki. Tudi ti imajo dušo, za katero je Jezus Kristus prelil svojo d ra; goceno kri, za vse moramo skrbeti. Tudi glede na tisk. Zato bomo širili dobri tisk tudi med vernike italijanskega je; zika. Imamo mesečnik »Madonna di Barbana«, imamo mesečnik svetogorskih in kostanjeviških očetov frančiškanov, nadalje ilustrirani tednik »Pro Familia« in prav dobre časopise za vse stanove, ki jih izdaje zaslužna družba »Časa Edi; trice Card. Ferrari« v Milanu (114), via Santa Sofia 5, za otroke, za fante, dekle; ta, žene, družine itd. Z dopisnico prosite, naj vam pošTejo »numero di saggio dei giornali della vostra Società«. IV. Pa porečete: »Denarna kriza je, družine nimajo denarja.« Naj naroče ča; sopis dve, ali več družin skupaj. Ali pa naj plačajo naročnino le za pol leta. V. Dobre organizacije za širjenje tiska ne izvedeš, dokler ne boš imel posebne knjigo s polami, v katerih vodiš pregled o tisku v tvoji duhovni ji. VI. Sobrat, zapomni si: Kolikor storiš za dober tisk, toliko boš storil dobrega za katoliško stvar, za Cerkev, za neumr; Ijive duše! Gospodarske zadeve. Povračilo denarja za rekvirirane zvonove. Nekatera cerkvena oskrbništva so za zvonove, ki jih je bivša monarhija rekvirirala, prejela zvos nove od italijanske vlade. Sedaj razpošilja komi» sarijat v Trevisu opomine, da se vrne denar, ki so ga cerkv. oskrbništva prejela za zvonove. In praviš: Ta le opomin mi je danes kar sapo zaprl. Denarja ni, mizerija, jok povsod, pa še tak opomin! Prosim Te, kaj mi je storiti? — Odgovor: Kot upravitelj moraš biti gospodar in odgovornih za vse cerkveno premoženje. Ni izgovora! Tudi za obveznice vojnega posojila si ti odgovoren. In če nisi še dobil jasne slike o ce= ilotnem cerkvenem premoženju, je Tvoja dolžnost, da to čim prej storiš. Odgovornost teži Tvoja ramena. Stvarno priporočam sledeče: obveznic vojnih posojil ne sprejemajo, ker ni še končno» veljavnega dogovora med Italijo in bivšo A. O. monarhijo. »Zbor« se je obrnil na poslanca Be» sednjaka s prošnjo, naj poizve stališče vlade gle» de vojnih posojil, ki so lastnina cerkva, torej j a v» nih bitij, za katera bi se mogla vlada s vso silo potegniti. Saj je to javno premoženje, katerega varstvo in zaščito bi utegnila vlada prevzeti. — Do sedaj ni še nobenega odgovora. — Komisari» jat ne sprejema hranilnih knjižic, ampak le goto» vino — italijanske lire — konvertirane krone po 60°/o, ki bi jih moral poslati po kaki banki »Te» soru«, pobotnico pa komisarijatu. Praviš pa, da denarja ni! Ti lepo sporoči, da je cerkev sirota in če si kaj prejel za zvonove, si nakupil najnujnejše cerkvene potrebščine. De» narja nimam, zato ne morem, plačati, prosim, po» trpite! — Ali pa: da Ti ne bodo »zaprli sape«, obljubi, da boš po možnosti vračal v letnih ob» rokih, ki naj bodo sorazmerni z dohodkom Tvoje cerkve. Če ima cerkev premoženje, se smejo vknjižiti ali cerkvene dohodke (prebitke) zajeti, kakor so Ti sporočili. Onim cerkv. oskrbništvom, ki nimajo še zvo» nov, sporočam, da jih ne dobe, dokler ne zadostč zadnji okrožnici komisarijata. F. š. Cerkvena vojna odškodnina. Na mnoga pisma, ki prihajajo »Zboru« glede uravnave in izplačila vojne odškodnine, oziroma rekvizicij — sledeč splošen odgovor: 1. V »Zborniku« so upravno (administrativno) bila že vsa splošna in posamezna vprašanja re» šena. Treba samo »Zbornik« pazljivo čitati! 181 2. Kdor »Odgovorov« ne razume, oziroma ne more aplicirati na svoje razmere, naj se obrne na »Zbor«, ki je dolžan, da sobratom pomaga iskati njihove pravice. 3. Glede zvonov: zvonovi, ki so bili v vojnem ozemlju odvzeti, se brez drugega nadomestijo. Rekvirirani zvonovi pa po serijah. Ne poslušajte lajikov, ki vam pravijo, da ne bomo nič dobili! Držati se je pa treba zadnje okrožnice komisa» jrijata v Trevisu, kjer je natančno določeno, pod kakimi pogoji se vrnejo zvonovi. Okrožnica je bila v izvlečku objavljena v »Zborniku«. 4. Glede aliarnih slik ali kipov določa komisa» rijat sledeče: a) Ordinari jat naj dopošlje seznam radi vojne izgubljenih slik ali kipov (glavnega altarja). b) Če bi pomotoma ordinari jat kako cerkev iz» pustil iz seznama, naj cerkv. oskrbništvo naprosi ordinarijat' za spričevalo, s katerim se potrjuje, da je cerkev radi vojnih dogodkov izgubila palo ali kip. To spričevalo pošlje cerkveno oskrbni» fctvo komisarijatu s prošnjo, naj vključi dotično cerkev v svoj seznam. c) Cerkveno oskrbništvo naj komisarijat tudi obvesti, ali je svoječasno naznanilo izgubo slike ali kipa ali med premičninami ali nepremičnina» mi in koliko je naznanjeno sliko v prošnji cenilo Komisarijat je določil, da nova altarna slika ali kip ne sme presegati svote 6000 lir. F. Š. Še en odgovor. Poslal si mi odlok, s katerim Ti je finančna sntendanca v Trstu odbila vojno škodo na tvoji cerkvi z motivacijo, da spada škoda med avstro» ogrske rekvizicije. Vprašaš: kaj naj storim? Odgovor: Nisi sam, ki se mu tako godi, imaš še precej takih socios dolorum. Zato se temu po» stopanju nič ne čudi. — V vojno škodo spadajo samo poškodbe, ki so bile povzročene direktno radi vojnih dogodkov. Teh pa pri Tebi ni bilo. Zato je opravičeno stališče finančne intendance, da spada povzročena škoda med rekvizicije. Imaš enomesečen rok,jda vložiš rekurz ^oper ta odlok; v rekurzu (in pozneje pri ustni obravnavi) moraš dokazati, (razun, če so letalci povzročili škodo z bombami), zato je tudi vsak rekurz brez» uspešen. Ostane Ti druga pot: ako si pravočasno prija» vil škodo, in o tem sem prepričan, obrni se (naj» bolje osebno) na finančno intendanco v Trstu s prošnjo, da Ti priznajo povzročeno škodo kot rekvizicijo od strani A. O. Obenem pa moraš istočasno zaprositi, ako priznajo rekvizicijo, za 70'7o predujem, ki Ti ga izplača država (kedaj?) na račun bivše A. O. monarhije. — Dobro bi bilo, ako greš v Trst, da se oglasiš za svčt tudi pri Kmečkem tajništvu v Trstu. Pogorelci. Prigodi se, da kje nastane požar, in že hodijo nekateri po milodare za nesrečne pogorelce. Za njimi pridejo čez par tednov, ki kažejo od župan» stva spričevalo, da so res pogoreli. Zadnji zahte» vajo celo, naj se za nje v cerkvi pobira. V idrijski dekaniji se je sklenilo, da se nikoli ne pobira med službo božjo, ako nimajo od do» mačega duhovna potrdila in priporočila. Ako ne poznajo domačega župnika, kaj hodijo k duhovnu za pomoč! Podpis in pečat se lahko kako izvije od županstva — navadno je spričevalo že tako pretrgano in zamazano, da se pečat in podpis ne spoznata. Podpise sobratov pa takoj spoznamo. Tako bi se preprečile goljufije in ugled domačega dušnega pastirja bi rasel, če spoznajo, koliko nje» gov podpis velja. M. Arko. Pastoralne pomenki. Olje za večno luč. Dragi sobrat! Eno prav nujno prošnjo imam do Tebe. Vem, da jo boš uslišal, ker Te bom prosil v imenu Jezusovem, za Jezusa. Če bi pa ta prošnja prišla pri Tebi na nepravi naslov, naslovi jo na pravi kraj. Ne morem namreč prav na» tanko vedeti, ali naj prosim Tebe ali Tvojega soseda. Ker je pa več sobratov, katere moram prositi, pošljem kar skup» no prošnjo na naš ljubi Zbornik. Prosim pa olja, oljčnega olja za večno luč. Med vojsko je Cerkev dovolila za več» no luč petrolej (smrdljivec), ker ni bilo dobiti oljčnega olja. Ta spregled je bil dan za čas potrebe. Sedaj se pa olje lahko dobi, saj smo v mejah države, kjer je oljka doma. Oljčno olje imenu» jejo v tistih krajih, kjer pravijo petro» leju smrdljivec, naravnost laško olje. Za nas pač ne velja več tisti spregled iz vojske. In vendar se še vmarsikaki cerkvi žge smrdljivec za večno luč. Izgovarjajo se z draginjo. Nekoliko je ta izgovor opravičen, ampak ne dovolj. Saj je tudi drugo drago. N. pr. obleka, pa le oblečeni hodimo. Ali živež, pa vendar jemo. Prav gotovo tudi na Tvojo mizo pride časih kaj nad prav pravo potrebo. Pojdiva pred tabernakelj in tam sku= paj obudiva vero, upanje, ljubezen v Sv. R. T. Verujem, da si v tabernaklju Ti, Gospod Jezus pod podobo kruha prh čujoč. Upam Tvojih milosti za čas in večnost. Ljubim Te, prav res, ljubim Te nad vse. — Izgovor je izginil, sklep je storjen: za večno luč zopet oljčno olje! Kako pa sklep izvršiti? Na tri načine se da doseči. Če ima cerkev, naj cerkev kupi. S skrbnim upravljanjem cerkve? nega premoženja in z varčnostjo' se da iztisniti tisti potrošek. — Če cerkev ni? ma, naj bi dal duhovnik, ali pa naj bi darovali verniki. Ne vem, ali bi bolj pri? poročil prvo, ali drugo. Ker si pred ta? bernakljem tako goreče zatrjeval ljube? zen do Jezusa, boš najbrže kar sam ho? tel dati za večno luč. Ker si v stiskah, boš dotični znesek pristradal. Malo manj kot eno liro na dan si boš pritrgal, pri tobaku, pri jedi, pri pijači, pri časopisih, pri potovanju, pri obleki... Za Gospoda Jezusa bo le igračica, da Ti bo to žrtev tudi v gmotnem nadomestil, z obrestmi seveda. Saj se ne bo hotel dati nadkriliti od Tvoje velikodušnosti. In potem v duši, boš že čutil! V nekem oziru bi bilo pa bolje, če bi se na vernike obrnil. Tako le eno ne? deljo, n. pr. prvo nedeljo v mesecu, bi pri oznanilu vernemu ljudstvu pojasnil potrebo in poprosil olja za jetnika Je? zusa. Ko boš Ti govoril, si bo Gospod iz tabernaklja izbral poslušavcev, ka? terim bo na srce potrkal. In čutili se bodo srečne, da smejo prispevati v tako svet namen. Ne vsi, ker v nekaterih srcih ni tako nič ljubezni božje, ker je preveč, posvetne, pač pa mnogi, ali vsaj nekateri. Piši mi, če ne boš dobil še več, nego, bi zadostovalo. In potem bo Go? spod iz tabernaklja rajši blagoslavljal Tebe in Tvoje ljudstvo, ko se za večno luč ne bo več, kadil smrdljivec. V presvetem Srcu Jezusovem Te kar najlepše zahvaljuje že vnaprej Tvoi sobrat. Kako je s postom na dan pred praznikom Brezmadežnega Spočetja? Pred vojsko smo ga imeli. Sedaj ga nimamo. Pravijo, da je bil obljubljeni post v deželah avstrijskih. Ko je Av? strija razpadla, da obljuba več ne drži. Čudno to! Avstrija je imela pred vojsko dolgove. Ko je razpadla, so prevzele tiste dolgove države naslednice, čeprav v nižji meri. Saj se je tudi pri zasebnem premoženju treba zadovoljiti z manjšim plačilom, če premoženje premalo znese. Obljubljeni post pa da bi bil čisto od? padel! Saj se ni država postila, ampak ljudje. Ljudje smo pa še tu, posta še vedno potrebni in Marijine pomoči tudi potrebni. Kedo nam bo v Zborniku po? pisal, kako je bilo s tem postom in kako je. Kedo ga je obljubil, kedaj, zakaj, kako? Ali je res odpadel ali ne? Če je, zakaj? Nagrobnice. Zelo je razširjena navada, da pri po? grebih in na predvečer vernih duš poje? mo nagrobnice. Žal, da mnogi pevovodja nič ne da na besedilo teh pesmic. Da je le pevna pesem, hajdi z njo na grob. Kaj nisi slišal, da so celo peli, »blagor muki — se spočije«. Prva kitica bi še bila. — Primerna je Hribarjeva »Človek, glej dognanje svoje«, če boš zamenjal »do? gnanje« v »življenje«. Dognanje je le preveč po domače. »Vigred« se često oglaša na grobeh. Povečini pojo le prvo kitico. Prav nič verskega, nič krščanskega ni v njej. Nič zaupanja, vdanosti, vse je pagansko'. »Tam Boga uživaš« — lepo, a je vredno naših solz. Če pojo Tvoji pevci »Vi? gred«, naj bi vedno zapeli tudi nekaj molitve kot 2. ali 3. kitico. Morda ta? kole: Bog, ah Ti se vsmili, prosimo Te vsi, vernim dušam v vicah mir in pokoj daj; vstvaril si jih Zase, za nebeški raj, še za večne čase srečo vživat daj! 183 — Na zlog zasse in ča=se> zveži polovinko in četrtinko. Širimo res lepe nagrobnice* molitve: Usliši nas, Gospod, Večna luč naj mrtvim sveti (Foerster), Animas tis delium, Beati mortai (za boljše zbore). — Pogrebi so pomembni vzgojni činitelji. Lepo' zapeta molitev bo rodila sadove. —aga— Cerkveni paramenti in perilo. »Dilexi decorem domus tuae«, tako pravi sve« cenik stare zaveze. Ali naj bi mi, ki imamo v cerkvah živega Boga pod podobo kruha, manj Ijm bili lepoto hiše božje, spodobnost paramentov in perila? Po vojni je mnogo cerkva, ki še danes nb majo perila in paramentov v redu. Včasih se so» bratje sprašujejo: Kje bi dobil dobro perilo, do» bre paramento? Ali se moramo kam daleč obr» niti? Ali res ni doma nobene izdelovalnice? Ima» mo jo: to je šola v Tomaju. Mladenke, ki hodijo v gospodinjsko šolo, se učijo tudi šivanja perila in paramentov, in to pod vodstvom sestre, ki je prava veščakinja. V naslednjem navedem približ» ne cene za posamezne predmete po valuti v za» četku decembra: A. Tvarina svila, ozir. polsvila: mašni plašč, gla» dek od 200—500 L, vezen plašč od 650 L dalje. Pluvijal od 350 L naprej. Velum za blagoslov 150 L, nebo (kar je tkanine) 1000 L, štola za bla» goslov 150 L, za pogrebe 50 L, za spoved 30 L. Plašček za ciborij 30 L, plašček za popotnico 30, antipendij z vezenjem 200. Zastave družbene (115X165 cm), vezene z barvanima slikama 800 L. To so minimalne cene; za finejša dela primerno višje cene. B. Tvarina platno (koran): alba 125 L, roket 100 L. Korporali: (50 cm ali 45 cm na kvadrat) 8 do 10 L, purifikatorij 4 L, lavabo 5 L, aitami prti 60 L, antipendij iz tula z belim vezenjem 100 L. Šola sprejema tudi popravo vsakega cerkvene» ga paramenta ali perila. Sestre jamčijo za solidno in vestno izvršitev naročil. Naslov zadostuje: Convento, Tomadio, Prov. Trieste. Priporočamo sestre kar najtopleje vsem sobratom! Mreža v spovednici. Ritual pravi: »Sedeš confessionalis crate fixa ac tenniter perforata inter poenitentem et con» fessoruim sit instructa«. Kako je treba umeti ta »tenniter«? Vzeti leseno desko in jo navrtati s tankim svedrom? Ali vzeti kos pločevine (Blech) in nasekati noter polno drobnih luknjic? Oboje smatram za zgrešeno. Mreža ima svojo, v stvari utemeljeno, funkcijo in ko to doseže, naj ne po» stane glupa ovira spovedovanja. Pri spovedi je poleg kesanja in trdnega sklepa najbolj bistvena stvar tajnost. Pločevinaste, z drobčkanimi geo» metričnimi figurami nasekane mreže ovirajo sliš» nost med spovednikom in klijentom, dajo povod močnejšemu govorjenju, ki se na 2U površine od» bija neekonomično in tajnosti nevarno. Po bistvu spovedi mora biti klijent navzoč; telefonska ko» munikacija ne velja; zato tudi spovedovanja ne pospešuje mreža, ki hoče klijenta nekako utajiti. Poklekne X, pa ne veš ali je starec ali otrok, moš» ki ali ženska. Zakasnelega misijonarja je v spo» vednici zdramil župnikov pes, ki se je vzpel s ta» carni do mreže; misijonar ga je pozdravil: Hva» Ijen Jezus! — Nič! — Kdaj ste bili zadnjikrat pri spovedi? ... — Videl sem že preredke mreže, 80°/o svetlobe. A več sem videl pregostih, kjer je svetlobe komaj 25"/o. Imel sem moderno spoved» nico, ki se je zapirala. Ljudje so jo zelo cenili. A mreža je bila docela zgrešena: s svedrom navrta» na deska ovirala je govorjenje. Po Trstu, kjer se spoved površno kultivira, razsaja povsod nesrečni pleh. To je moderna pridobitev z vsemi znaki de» kadence. Tehnično najidealnejša mreža ostane še vedno stare vrste mreža, zložena v križ iz trio» glatih lesenih palčic. Palčice naj imajo 12 mm široke stranice, razdalja med njimi bodi 25 mm. Pri teh dimenzijah dobiš 46°/o svetlobe. Če hočeš bolj tenko, vzemi dimenzije 10 in 20, manj pa že ne. Trioglate palčice tako v križ sestavljene tudi bolje love govor. Pomecite vse ničevo modernizi» ranje proč! Če nabavljate moderno spovednico, naj bo mreža po starem. Taka bo popolnoma od» govarjala smislu zahteve, postavljene v obredni» ku: ovirala bo to, kar nima biti, a ne ovirala te» ga, kar mora biti. A. Gabrovšek. Za liturgični pouk. Kakor poroča Rivista liturgica (september 1927), je konferenca lombardskih škofov, ki so se se» stali v Rho, sklenila priporočiti duhovnikom, naj s posebno pripravo in skrbjo razlagajo ljudstvu sveto liturgijo maše, zakramentov, itd., in sicer naj ponavljajo vsako leto o primernem času, najbolje pred velikimi prazniki, to razlago. Za liturgični pouk dece priporočajo ustanavljanje družb »Pic» colò Clero«. Tudi je treba ljudstvo poučiti o manj znanih, bolj izrednih liturgičnih funkcijah. Da se ljudstvo privadi, z umevanjem slediti liturgiji sv. maše, mu je treba pomagati in sicer tako, da duhoven dà med sv. mašo recitirati najvažnejše liturgične molitve v italijanskem jeziku. Skupaj naj glasno molijo (s poudarjenim glasom, kdor moli naprej, bolj potihoma drugi) »partem non secretam«, vsak zase pa »partes secretas«. Ljud» stvo navadimo, da tesno sledi poteku božje da» ritve in ga naučimo, da opusti vse, kar bi ga od» vajalo od sodelovanja pri skupni daritvi. Posebej je treba otrokom razložiti dele sv. ma» še, mašno liturgijo, pokazati jim svete posode in oblačila, navaditi dečke in deklice, da glasno v dijalogu molijo svetomašne molitve. Škofje še ukazujejo katehetom, da morajo pri verouku pou» čevati tudi liturgično petje. — Kaj pa pri nas? Nekaj smo duhovni v tej smeri že storili. Treba je smotreno iti naprej, vpošte» vaje naše posebne razmere. Pri otrocih začnimo. Ob »Jaselcah«, ki so v tem pogledu neprecenljiva pomoč, dajmo tolmačiti otrokom cerkveno leto. Polagoma naj »Jaselce« začno prinašati priproste liturgične sestavke. Glede razlage sv. maše pa to vprašanje: ali bi ne kazalo, izdati majhno knjižico, v kateri bi bila otrokom razložena sv. maša? In sicer s slikami, ki naj kažejo duhovnovo opravilo in v isti čas tudi prizor iz božje daritve. Kaj pravijo sobratje na to misel? Če je prava, naj se je kdo loti, če ni, pa jo pustimo. <5. Orglarska šola. Ali se je ta zadeva v resnici zgubila v pesku? Izvemo od kompetentne strani, da so se le nekateri dekanati izjavili za orglarsko sok>, proti pa samo eden! Čujte njegove argumente: 1. Cerkve in ljudje so ubožni, 2. v Ljubljani težko izhajajo, ko je večja škofija, 3. najprej treba za duhovski nas raščaj poskrbeti. Nasvetujejo: bogo» slovci naj se vežbajo, da bodo potem v službi lahko kakega dečka učili; v Go* rici naj se napravi kak tečaj za orglavce itd. — Odgovarjam na argumente: Ad 1. Resnica je, da so cerkve in ljudje ubožni, vendar je 10 revnih sobratov, ki imajo borne fare, darovalo po 100 lir, ker jih bogati ljubezen in navdušenje. Revni smo naj boti j, kadar nas tlači malo» dušnost. Ad 2. V Ljubljani imajo druge razmere, imajo- konservatorije, med du» hovniki doktorje in profesorje glasbe, pa izbornih organistov več kot cerkva. Prav nič nismo hvaležni gospodu, ki je šel tja iskat argumentov, da z njimi pobija našo dobro premišljeno in pripravljeno stvar in tako širi brez» plodno in škodljivo malodušnost. V Ljubljani ne čutijo- take potrebe in nuj» nosti kot mi! Ko bi bili ustanovitelji na» šega Alojzijevišča tako premišljevali in se obotavljali, bi danes tega zavoda najbrž ne imeli. In veste s kakimi ka» pitali so začeli? Dolg 8000 fl. na Montu za hišo, ki so jo kupili na dražbi, to je bil gospodarski začetek tega zavoda, ki nam je dal do danes že nešteto duhov» nikov iin drugih kulturnih delavcev. In ta» ko je tudi drugod. Ad 3. Ali ni prav po» manjkanje duhov, naraščaja naj tehtne j» ši argument za laični apostolat? To pa je tudi ena izmed nalog naše orglarske šole, da vzgoji duhovnikom dobrih po» močnikov. Gledč nasvetov priporni» njam: bogoslovci imajo toliko posla z bogoslovnim študijem, da o takem vež» banju ni govora. In bogoslovcev je žal zelo malo-, še manj pa takih bogosl-ov» cev, ki bi se mogli usposobiti za pouče» vanje glasbe. V naših razmerah smo- po» zabili, da je treba tudi v cerkveni glasbi več strokovnjaškega znanja, če nočemo ostati sami diletanti. Če pa sami ne zna» mo dovolj, bomo zopet vzgajali le di» letante. Čas bi bil, da spregledamo in odpravimo iz naših cerkva vsako po» vršnost (diletantstvo). Poglobitve ne za» hteva samo veda, ampak tudi umetnost. Katoliška cerkev nas uči, kako je treba skrbeti za cerkvene umetnosti z Ijubez» nijo in temeljitostjo. Žal moram ugoto» viti, da se pri nas na take stvari ne po» laga zadostne pozornosti. Ali ste že sli» šali, da bi danes nastavljali kot ljudsko» šolske učitelje ljudi brez strokovne izobrazbe? In vendar ne poučujejo v ljudskih šolah posebnih znanosti! Zato je nujno potrebno, da se tudi pouk v cer» kveni glasbeni umetnosti izvršuje le smotreno in po kompetentni ustanovi in ne smemo dalje trpeti, da bi ta važni či» nitelj dušnega pastirstva bil prepuščen slučaju in samovolji posameznih čeprav — 185 — dobromislečih ljudi. Nadaljujmo zapo* četo delo! Kljub vsem težavam moramo udejstviti naše načrte v eni ali drugi obliki! Prijatelji, sobrat je, podpirajte našo dobro- voljo, Bog nam bo pomagal! Doktorič. Upodabljajoča umetnost in cerkev. Prejeli smo: Članek o novih potih cerkvene umetnosti v septembrski številki »Zbornika« je prav izvrstno zadel v jedro vprašanja o novi cerkveni umetnosti. Naj tu podam par misli, ki so mi prišle, ko sem razmišljal ob tem spisu: 1. Cerkvena stavba in slike in vsa oprema bodi umetniška. To mora biti vodilno načelo. Gospo* du, kar je najlepšega. Quantum potes, tantum aude, quia maior omni laude, nee laudare sufficit. 2. »Toda umetnine stanejo« — tako čujem ugo* varjati. To ne drži. Za ceno, ki so jo mnogi du* hovniki plačali za fabriške in obrtniške slike, bi jim pristni umetniki z veseljem napravili umet* nine. Exempla docent! Poznam cerkev, ki je prav neokusno in nič cerkveno poslikana — in to je stalo krog 15.000 lir. Ponudite dobremu umetniku polovico te svote — in vam naslika umetniško pomembne slike, ki bodo pravi spomeniki, pri* čevalci o izobraženem okusu in časovnem zmislu cerkvenih činiteljev. 3. »Ljudstvo ne razume«. Prvič to ne drži po* vsem. Pogodi se s slikarjem, naj ti predloži osnut* ke, preden mu izročiš delo. Toliko kriterija pač ima vsak duhovnik, da presodi, ali bo ljudstvo te slike moglo doumeti. Sicer prepustimo to skrb škofijski komisiji za cerkveno umetnost, ki pazno čuva, da v cerkev ne prodre ekstremno, poskus* ho blago. Drugič pa velja to: Ali naj se povsem in po* vsod ravnamo po slučajnem ukusu ljudstva, ki se je pogosto izkvaril ob šabloni mnogih naših cer* kvenih slikarij, ob tvorniških kipih in obrtnih sladkarijah? Ko je Tizian razstavil v neki beneški cerkvi svojo slovečo sliko Brezmadežne, je ljud* stvo burno demonstriralo proti tej »profanaciji cerkve«. Danes vidimo to sliko na podobicah, v oltarjih, nihče ne vidi več v njej nerazumljive umetnosti. V tem zmislu je res, da cerkev ni na* menjena samo za sedaj živeči rod od 20.—80. le* ta, (ti namreč zdaj sodijo), ampak za celo vrsto rodov. Umetnina mora biti taka, da bodo ob njej tudi poznejši rodovi versko doživljali. 4. »Za umetnine nimam denarja.« Zakaj pa po* tem nekateri kar hitijo oddajati slikanje, naku* pujejo kipe in opremo? Ali niso zidala gotskih katedral cela ljudstva kar skozi desetletja? Za* kaj je pri nas taka sila? Bolje manj slik, bolje v desetih letih eno samo umetnino dati cerkvi — kot pa v dveh letih nakupičiti v njej plažo, prazno po vsebini in obliki. Dixi. X. Zapiski. Poziv. Zbor prosi vse čč. sobrate, naj mu ja* vijo čim preje vsa tista županstva, koja — na podlagi nove občinske postave — nočejo postaviti v občinski proračun stroškov za: Cerkvenika, organista, pe* vovodjo, pevce, meharja, zvonarja in druge cerkvene potrebščine, katere je do sedaj plačevala občina. Zadeva je zelo važna! Sporočila pošljite starosti Zbora. P. Š. Slovenske verske knjige v šoli zopet dovoljene! Kr. šolsko skrbništvo v Trstu je iz* dalo začetkom novembra t. 1. sledečo okrožnico: »Per disposizione data dal Ministero »d. P. I. con nota 2434 del 13 agosto u. s. »nei libri usati per l’insegnamento del »catechismo nelle scuole alloglotte delle »terre redente il testo nella parte d’ o* »nore di ogni pagina dev’ essere scritto »in lingua italiana, e, nelP altra parte, in »tedesco o sloveno, a seconda dei casi. »II Ministero in seguito ad un quesito »da me fatto e prendendo in considera* »zione ile ragioni da me esposte, consen* »te che in deroga alle disposizioni im* »partite con la Nota sopraccennata, ove »non sia possibile adottare testi di reli* »gione bilingui, l’insegnamento della re* »ligione venga impartito nel nuovo anno »scolastico 1927:28 con l’uso di libri »scritti nella sola lingua materna.« Il Provveditore: A. Mondino, — 186 — Važno navodilo. Nekateri sobrat j e, ki so upravitelji večjih cerkvenih posestev, sporočajo, da jih vabijo, naj se vpišejo v sindakat kme* tijskih delodajalcev. Prinašamo odlok tržaškega škof. ordb narijata z dne 22. junija 1927 (Folium Dioec. Tergest. 1927, p. 87), ki jasno do* loča stališče v tem vprašanju. Odlok pravi : Parochi aliique administratores honorum beneficialium ad mentem art. 3 nor* marum (Regolamento) prò exsequenda lege syndicalli dd. 1 lui. 1926 non obli* gantur ad inscriptionem in collegium vel syndacatum »datorum laboris«. Hoc sensu etiam R. Ministerium ipsum die 14 Aprilis a. c. praedictum articulum est interpretatum. Quod autem ceteros sacerdotes spec* tat, qui sive ephemerides dirigunt sive in scholis pubìicis docent aliove simili mus nere funguntur, meminerimus omnem talem activitatem subordinati ministe* rio sacro, quod obligationes syndicales suscipiendas non sinit. Sacrum quippe ministerium, quandocumque prudenter requiritur, praestandum est et in hunc finem sacerdos semper liber esto, inde* pendes et ab omni partium studio alie= nus, prout dignitatem eius sublimem de* cet. Non ergo convenit, ut in respectiva coillegia inscri'batur. Haec prò notitia et norma ven. cleri, ut una ubique agendi ratio servetur. Družba živega rožnega venca. Katoliška tiskarna v Gorici bo še ne* kaj tednov hranila tiskarski stavek pri* stopnice k družbam živega rožnega ven* ca. Obsega 4 strani. Prva stran: slika, prostor za vpis rože, lista in pristopa. Druga stran: trije deli rožnega venca. Tretia stran: odpustki. Četrta stran: Po* jasnila in kazalo, katero skrivnost naj moli vsak ud vsak mesec. Cena za 50 iztisov 10 lir. Domač kipar. Sobrate opozarjamo na akademičnega kiparja Frana Gorséta. Goršč je učenec velikega Meštro* vica, kateri ga sam šteje med svoje najboljše učence. Ko je Gorše razstavil v Trstu nekatera dela, se je strokovna kritika izrekla zelo priznal» no o njegovi umetniški sili. V decembrskem »Bo» goljubu« je reproducirana »Immaculata«, ki jo je nabavila cerkev v Bistrici. Slika v »Bogoljubu« je ugajala tudi preprostim ljudem. Kolikor je meni znano, je Goršč naredil kip Srca Jezusovega za cerkvi v Vremah in v Klancu. Delal je tudi pri novi cerkvi v Šmarjah pri Kopru; izdelal je na* črte za poslikanje te cerkve, kar se pa iz finanč» nih razlogov ni moglo izvršiti. Goršč prevzema namreč tudi slikarska dela. Sobratom ga v vsa* kem oziru lahko priporočimo. Njegov naslov je: Fran Goršč, akad. kipar, Trieste, via Cecilia Ritt* mayer 20. Delavnico ima v šentjakobskem okraju: S. M. Magdalena Zgornja 144. A. G. Vsem sobratom, sotrudnikom, ki so »Zbornik« zalagali s spisi, naročnikom, ki so ga vzdržali, cerkvenim predstojnic kom, ki so ga opogumljali s svojim odo* brilom, izrekam prisrčno zahvalo in jim voščim božjega blagoslova v novem letu! Urednik. Memento. Dne 7. decembra t. 1. je v Ricmanjah umrl biseromašnik s. Jožef Sancin. Ro jen je bil v Dolini 1. 1842., posvečen 1. 1866., služboval je v Miljah, v Buzetu, na Plav* jah, v Ricmanjih, na Rižani, slednjič v Predloki 37 let. Requiem aeternam. Dne 13. decembra je na Trsatu umrl sobr. Ante Štemberger, vpokojeni žup* nik tržaške škofije. Rojen je bil 1. 1863. v Jelšanah. Služboval je na mnogih kra* jih. V "Trstu je pri Novem sv. Antonu ustanovil Dekliško Marijino družbo, ki še zdaj dobro deluje. Takrat je izdajal tudi svoj časopis »Svetilnik«. L. 1919. je moral zapustiti svojo službo in je pre* vzel župnijo* Sv. Matej na Kastavščini (v Jugoslaviji). »Njegova dela so šla za njim.« Requiem. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici. VSEBINA VII. LETNIKA. Stran Dogmatično in ascetično gradivo. Dr. Franc Grivec: Nauk o cerkvi s posebnim ozirom na potrebe naše dobe . . 1 — : Častimo apostola edinstva! ... 17 Dr. Anton Zdešar C. M.: Domine ad quem ibimus? ...............................46 : Anemija našega krščanstva ... 61 : Praviri krščanske anemije .... 77 : Naša krščanska plitvost...............97 : Naša zanemarjena volja...............149 : Ah, pomlad je šla....................158 Mons. Mihael Arko: Govor o evharistiji . 29 J. C.: Budimo optimisti!...................53 Ivan Rejec: Organizirana ljubezen .... 62 Franc Švara: Zajednica S. J. — organizacija 169 I. Nat.: Blaženi Andrej Hubert Fournet . . 52 Stanko Stanič: Tristoletnica Jak. B. BossueBa 93 Kulturno gradivo. Jan. Ev. Kalan: Skrb za naše izseljence . . 32 —■ : Izseljeniško vprašanje.............80 Ivan Rejec: Katoliško prosvetno delo ... 5 : Za našo slovenščino...............87 : Duhovnik in »Prosvetna zveza« . . 48 : Razglejmo se! .......................159 Stanko Stanič: Opomnje k »Ženskemu svetu« 99 : Naš delež pri razvoju slov. cerkve« nega slikarstva...................164 : Zlatomašnika kneza in nadškofa Se« deja skrb za duhovski naraščaj . . 128 Dr. Josip Mantuani: Knez in nadškof dr. F. B. Sedej kot kulturni činitelj v svoji škofiji ..............................110 P. Hugolin Sattner: Knez in nadškof dr. F. B. Sedej in cerkvena glasba ... 115 Goritiensis: Pastirski listi kneza in nadško« fa dr. F. B. Sedeja...................118 Alojzij Novak: Dr. F. B. Sedej — profesor 124 Dr. p. Avguštin Kostelec, S. O. Cist.: Stiški spomini na nadškofa Sedeja . . . 126 Marijan Marolt: Pota in naloge cerkvene umetnosti ..................137 X.: »Vendar bodi Mahniču odpuščeno!« . 18 A.: V obrambo naših velikanov .... 36 Ivan Rejec: Ob novem letu................ 173 Stran Pastoralne, misijonske in gospodarske zadeve. Jan. Ev. Kalan: Intenzivna mod. pastoracija 66 Mons. Mih. Arko: Nekaj spominov iz šole 81, 100 : Uradne ure v župni pisarni . . . 142 : Spomini iz pastirstva................161 Dr. Ant. Zdešar, C. M.: Mis. misel med nami 133 J. Grašič: Duhovno pastirstvo v Istri . . . 163 Kraševec: Dušno skrbstvo za mladeniče . . 153 Ant. Komlanec: Krekovo središče .... 152 Dr. Ant. Mahnič: Camera caritatis .... 7 Virgil Šček: Za ljudsko petje v naših cerkvah 11 Ivan Kovačič: Šivilje in nespodobna noša . 21 J. D.: Pogodba s cerkovnikom..................23 Vinko Vodopivec: Orglarska šola .... 35 — : Anketa o orglarski šoli 22, 39, 55, 86 Jos. Fon: O najemniških pogodbah . . . 40 A. K.: Ut omnes unum sint!....................49 — : Skrb za doslužene duhov, v Ameriki 166 R.: Moč Marijine družbe........................44 Fr. Švara: Odgovori na vprašanja .... 74 — : Poglavje o prehrankih.................75 — : Nabiralnik za misijone................73 — : Unio apost. saec. sacerd. 8, 38, 50, 65, 154 — : Pastoralni pomenki ..................102 — : Ljudski misijoni .....................39 Fr. Švara: Zvonovi.............................41 — : Orgle ............................... 42 D.: Moli lepo .................................51 Neascet: Tera ordinem!........................51 — : Duhovni svetovalci v društvih . . 52 — : Iz prakse ............................52 — : Naša velika dolžnost..................64 — : Za mesec presvetega Srca .... 84 — : Misijonsko zborovanje................104 — : Sprejemnica za bratov. Rož. venca . 9 — : Časniki in pohujšanje................ 10 J. D.: V cerkvah pozimi leseni podi ... 11 Naturza: Sv. Frančišek Sai. kat. pisateljev nebeški zaščitnik..................... 11 — : V Mahničevi šoli...................... 1 — : Duhovnik in adoracija.................20 — : Imejmo odprte cerkve!.................21 Fr. Švara: Cerkvena odškodnina.................24 V. Šček: Naša verska učna knjiga .... 103 — : Katehetski vestnik .................144 — : Za duhovski naraščaj.................25 — : Sobrat, kako pri tebi?...............43 K.: Nekaj dvomov o humeralu.................91 Neascet: Važno pismo.........................175 — : Naša mladina .......................175 —■ : Kako bomo širili katoliški tisk . . 179 J. Grašič: Duhovno pastirstvo v Istri . . . 178 F. Švara: Povračilo denarja za rekv. zvonove 180 : Cerkvena vojna odškodnina . . . 180 : Še en odgovor.......................181 Mons. Mih. Arko: Pogorelci...................181 Neascet: Olje za večno luč...................181 — : Nagrobnice .........................182 — : Cerkveni paramenti in perilo . . . 183 A. Gabrovšek: Mreža v spovednici .... 183 Č.: Za liturgični pouk ......................183 D. Doktorič: Orglarska šola..................184 X.: Upodabljajoča umetnost in cerkev . . 185 Razno gradivo. Stanko Stanič: Razgled po svetu 15, 26, 57, 166 Naturza: Pismo uredniku.......................13 V. Šček: Vlaga in revmatizem..................]3 Fr. Švara; Josephsverein ....... 55 Ivan Mercina: Zvonovi v Podragi .... 56 : Pojasnilo glede livarn.................106 Fr. Švara: Odgovori na vprašanja .... 74 : Zvonovi ...............................106 Ivan Reščič: Iz Misijonske zveze .... 59 Mnenje sobratov ....................... 14 Listnica uredništva ............... Zakaj.............................. Lani navzdol — letos navzgor! . . Par navodil glede društvenega dela Apostolstvo sv. Cirila in Metoda . Ko sem bral februarski »Zbornik« . Nabiralnik za misijone ..... 75 Na misijonskem zborovanju ... 85 St.: Anno Domini......................' • • 94 — : Alojzijev jubilej .....................95 — : Drobiž ................................95 — : Zapiski .... 107, 146, 155, 170, 185 16 25 28 44 60 60 »Zbor« in konference. —• : Knjiga za šolski pouk o verstvu . . 12 Jos. Fon: Črniška dekanijska konferenca . 24 —- : Iz »Zbora« ........................65 — : Dekanijska konferenca v Tomaju . 73 — : Izjava ............................74 — : Iz »Zbora« ........................91 Knjižne novosti. Kat. knjigarna v Gorici: Tri ure češčenja . 14 L S. Baar: Križev pot..........................10 Filip Terčelj: »Naš čolnič«....................28 Al. Filipič: Ljudsko petje.....................43 St. Premrl: Cerkveni glasbenik.................58 St. Stanič: Marija v senci naših dni .... 58 Prosvetna zveza: Zrna..........................58 Fr. Bevk: Naš glas.............................59 Biskup Srebrnič: Na obranu čest. sv. običaja 75 Jaselce........................................76 Ant. Mrkun: Alkoholno vprašanje .... 92 — : Misijonstvo doma in na tujem . . 145 Dr. Linus Bopp: Das Jugendalter u. seinSinn. 145 Dr. Josip Jeré: Manete in diiectione mea . 155 Dr. T. Toth: Bildung eines jungen Menschen 155 Viktor Stcska: Slovensko slikarstvo . . 172 Dr. M. Opeka: Večna knjiga.....................172 Viktor Kopatin: Pasijonski molitvenik . . . 172 Personalia. t Milko šašelj .......................... 14 -j- Josip Stržinar f Anton Čok f Josip Vrbka f Franc Marinič f Franc Cvejn Ex ordine Melhisedech.......................152 f Jožef Sancin .............................156 f Ante Štemberger ..........................186 Pesem. M. Elizabeta: Ob zlatomašni slavi .... 109 Č JASELCE VERSKI LISTIČ ZA OTROKE bodlo v novenni letu stale d vaj set stotink za zvezek. Za celo leto 2*40 liri Naročite jih pri upravi: Katoliška tiskarna Qorica - Riva Piazzatici IS JOSIPIM PODGORNIK RESTAVRACIJA CENTRAL v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom. --— oooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooc oooooooo Andrej Mavrič Gorica, Gosposka ulica št. 3 Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- Velika izbira !;ažuhovin. Lastna kroiačnica moških in ženskih --------- oblek. -------- oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo v Haša ..-I* Il fi Ì O II zapHH/otoiča L W ■■ ■ w ■■ se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A RAVNIK Moderna tvrdka in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetilke, kelihe, monštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Delo solidno. Cene brez konkurence.x ▼ ▼ ♦ ◄------------------------------> ♦ "jakob Šuligoj! urar in zlatar GORIca - Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih r ur „UNION“ in „ALP1NA“. ^ j Gorica - Piazza Cavour 9----Stolni trg 9 desno - Gorica I Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim predmetom lmHSGLAVN° ZAST0PSTV0 DVOKOLES „ BIANCHI „ Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5 j Andrej Fiegel | Restavracija in gostilna s prenočiščem. 3 TRAVNIK TRAVNIK | < » «f¥¥¥¥¥ ¥ ¥**¥¥¥¥¥¥ ¥ ¥V¥ ¥¥mf¥V¥ W ¥ ¥S» ^ Brata Abnja - Gorica ^ lili til sv. Antona 4 ^ Zaloga vipavskih, briških 4 - - - in istrskih vin. - - - r ► ► ► ► ► Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih v"!:injskih potrebščin. V V V V V V V V V V V V V V V V JOSIP LIPICER izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev v Gorici ulica Morelli štev. 17 Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek. JOSIP CULOT GORICA - RAŠTEL 2 Trgovina na drobno in na debelo igrač in devocionalij. - - - Specialitete športnih oprem in sandalov. Katoliška tiskarna Gorica - Vrh Placute 18 Ali vršite zanjo propagando? GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18 ZHLOGH TKHI1III ■ Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne! kurjega in gosjega perja. Cene zmerne!