Leto VIII. Stev. 24.
Poltnlnft plafian« v gotovini.
V KrSkem, v četrtek 27. marca 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dani (Začasno le dvakrat>ne teden.) Uredništvo in upravniStvo: KRŠKO.
Naslov za ddpise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. St. 11.959.
Stane mesečno 2001% začasno 10 D. Za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno tehajatl*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise trankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 13.
Četrtkova številka »Napreja« Izhaja kot tednik:
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din-
Prekletstvo privatne lastnine.
Življenje na kmetih je vse drugačno nego po industrijskih krajih. Na kmetih je dobro za župana, ki je ponavadi velik kmet, gostilničar in trgovec, ter za župnika, ki ima ponavadi tudi veliko posestvo. Za« vso druge* je pa joj. Kdor to pozna, mu ni treba ie nadalje razlagati, kdor pa (ega ne pozna mu tudi s razlagami ne dopoveši Naša jam gospoda n. pri bo že naprej sanjala o idiličnem življenju na kmetih, dokler bo-^hodila tja samo lahko pridobljeni denar zapravljat. Sa> *c«lo - župan * ia žapnik--nista teko zadovoljna, kakor marsikdo misli, žnpiriki prosijo za službo v mestu, župani pat ki ne morejo prositi, ri-aejo svoje otroke v šole, »da1 - bo iz njih. kaj * in svojo-hčer dajo rajšiimalemu uradniku za ženo nego. pa velikemu posestniku. Seveda je mnogo neumnega v njih mislih, to je res, toda te misli so posledica težkega življenja -nniMneHkr- so resnične.
Kdorkoli je kdaj okusil življenje v mestu, se ne mara ve&vtmidma^mete^papčepNlVrJtivb ob samem suhem Krompirju1 le zfatzSi 'nfeT kei^ j6 na kmetih-sita beda hujša nego r mesta lačna!
Pa vendar vemo, ds je mestno življenje za delavnega človeka ne le bedno in trpljenja polno, ampak tudi da zapušča trajne slabe* posledice, degeneracijo, ki kazi rodove in uničuje bodočnost naših otrok. Vseh otrok, ne samo otrok degeneriranih startov, kajti splošna degeneracija okuži tudi zdrs-ve/ ker človek ne more živeti sftm in se torej ne more rešiti bolezni, bi jo ima družba. Že zato moramo klicati ljudstvo nazaj k naravi, k ožjemu stiku s naravo in k razumevanju in sočustvovanju z naravo.1
Toda ta klic .nazaj k naravi!“ se ne sme vršiti v znamenju boja proti industriji. Industrija sama namreč ni prav nič kriva za mestno degeneracijo in demoralizacijo. Kdor tega ne veruje, naj si ogleda demoralizacijo na kmetih, zlasti pa v tistih krajih, kjer leže velika posestva veleposestnikov. Vzrok tiči v kapitalističnem gospodarstvu.
Industrija pomeni pridnost, Kmetijsko gospodarstvo v malem je tako vsestransko, kmet opravlja tako raznovrstna opravila, da si nikdar pri nobenem ne more pridobiti tiste ročnosti, kakršnB je potrebna za industrijsko delo. Le poglejte si obrtnika, ki se je kot vajenec učil 3 ali 4 leta. ki je potem še kot pomočnik začetnik delal tu in tam, povsod le v svoji obrti — potem šele jo zna toliko, da lahko drži korak z drugimi obrtnimi ali industrijskimi delavci Saj kmet to tudi ve. kadar gre za kakšno trajno enovrstno delo, n. pr. za.(košnjo Ni vsak za kosca, dobro mora biti navajen tega dela, da drži korak s pravimi kosci. Vsak kosec pa tudi ve. da bi ga hudič vzel, če bi moral vse leto vsak dan - kositi tako, kakor ob košnji. Tudi. osemurnih privošči koscem vsak pametni človek — to je pač industrijsko delo, ki ga nihče ne bi zmagal, razen pri osemuraiku, pravzaprav še manj ur kose kosci, samo zjutraj, potem si malo oddahnejo: in čez dan obračajo seno. da se suši. Košaja je pravzaprav in„ dustrijsko delo. Prava pravcata industrija je pa košnja-s stroji. Kdor ta razloček pozna, in kdor ve. da so si- veleposestniki prilastili ogromno ploskev zemlje, ki jo obdelujejo s stroji in najetimi delavci, in ki te delavce odslovijo, kadar so svoje delo dovršili, ta bo razumel tudi pobožne želje gospoda ministra n. r. Puclja, ki razlaga svojo učenost in demagogijo v .Kmetijskem listu" 19. marca takole:
BREZPOSELNOST.
Pretekli teden so dnevni časopisi prinašali vest*-daje bilo v ljublj. oblasti 11.000, v mariborski ,15.000, v zagrebški 54.717, v sarajevski 5750, a
v	Dalmaciji 50 odstotkov vsega delavstva brezposelnih...
To bi bilo z drugimi besedami: okrog 80.000 brezposelnih delavcev. Če prištejemo še žene in otroke... strašno število *a one, ki delajo, kajti brezposelni ne samo, da ne delajo, nego oni žive na stroške in v breme onemu, ki dela.
In kdo	so to ? Ali kmetje, ali	obrtniki,	ali kmetski delavci?	O, ne! To so one	sirote naših vasi,
ki jih je izmamil mestni sijaj, tovarniški zaslužek, jih iztrgal iz kmečkega dela in vrgel v naročje lakoti.
Podpirajmo industrijo! — Samo industrija nas more rešiti pogina! — Posebno varstvo za industrijo I
Ti klici	donijo ie peto leto	na naša	ušesa, a
če	jim kličemo« nazaj: zavarujte	kmetijo,	dvignite
kmeta, doživimo le skomizanje z rameni ali celo posmeh.
In ni čuda, da čitamo o tisočih in tisočih brez-poselnih *v časa, ko je vsak petdeseti kmet 1 srečen, da dobi hlapca ali deklo, in je cela srečna, ako more v košnji si razdeliti pet, šest kos cev.
Pisec tega članka-je bil dve leti brez hlapca, zdaj si že drugo leto pomaga^ z nad sedemdesetletnim starcem^ ki jedva oskrbuje par glav živine. Sosedom gre prav tako.
Ko sem lansko leto iskal dva kosca za dobo treh mesecev, a med prvo in drugo košnjo bi napravljali drva, sem jima ponudil plačo deželnosod-nega svetnika, a sta odklonila, češ da se v Ljubljani zasluži boljbM..
Polno je kmetij, ki počivajo in seveda propadajo, polno jih je. ki se površno, za silo, na polovico ali manje obdelujejo, 'Itoliko zemlje leži v celini ali je opustošena, državna statistika pa nam izkazuje nad 80.000 brezposelnih, ne glede na žene in otroke in nalaga preživljanje teh brezposelnih onim prvim, ki dela ne zmagujejo.
In prišli bodo »človekoljubi*, »dobrotniki Slovenstva* in »socialisti* ter vpili in kričali: država kje si. podpiraj brezposelne!
In ti, ki ne moreš obdelati zemlje niti zase in svojo družino, ali le slaba morda in površno, ti dajaj in prehrani one. ki so brezposelni zato, ker so bežali v mesta za boljšim zaslužkom 1
O, ne 1 Toda vprašanje se da rešiti: vrnite brezposelne, kolikor jih je še za delo, v vasi in
dali jim bomo zaslužka In življenja!	P.
Samostojneži bi hoteli dobiti torej v roke dvo>> je: 1. vso zemljo, Z. vse delavce. Ni hudič, da bi mali kmetje in bajtarji in dninarji ne obrnili tej -stranki hrbet. Dokler se pa dajo molzti kakor živina, naj se.ae> nadalje-boje'zadrug, ki izpreminjajo privatno last-(V skupno, zadružno i lastninp.
PoroCHo o“XV. strankinem
.0*1*,,», »> Speni««..: V ... již.D
b - a-
■nci,
Zv. Bat not: Zaradi utrditve strankinih financ je treba: poskrbeti, dš bo stranka lahko fungirala kot pravna oseba, ker danes, ko to ni, niti tožiti ne more. Predloge imamo, ki govore za to. da postane stranka sama zadruga, in na drugi strani imamo zopet predloge, ki so zato, da se ustanovi zadruga, ki naj gre paralelno s stranko. Ta zadruga bi prevzela s tem sklepom finance in inventar -stranke, če bomo sklenili tako zadrugo, imamo zdaj »Slogo* na razpolago, ki je prešla 28. novembra v strankine roke. »Sloga* je zadruga, ki se je ustanovila iz samih črnih fondov. Na občnem zboru I, 1921. sem se vsilil v odbor samo zato, da bo stranka imela tudi vpogled v to zadrugo. Od takrat sem predsednik, toda pod prejšnjim odborom s Cobalom, Urat-nikom, Mlinarjem in Tokanom, na zadnje še tudi proti Svetku nisem mogel doseči niti sklicanja občnega zbora, ki ga že dve leti ni bilo. (Medklic J. Jerama: Saj nekaj govore, da so -morali radi tebe plačati vsak po 150 Din kazni!) Resje, da tako govore, toda popolnoma prav je, če so bili kaznovani, saj, sem bil sam v odboru proti njim in so me, vedno, preglasovali. Jaz kazni nisem plačal nobene. Če reorganiziramo »Slogo*, bomo lahko us-
pešno obratovali-v tej zadrugi edinole, če dobimo vsaj 500 članov. Konsumu ne bomb‘s tem Še delali konkurence, vendar bo pri* nas močnejši temelj socialističnega gospodarstva, ker bodo člani »sloge* samo člani stranke, dočim so v Konsumu tudi »Or-junci* lahko člani. Seveda tudi pri nas bomo morali paziti, da- se ne razpase koruzni socializem. Marsikdo bo član samo zaradi dobrih čevljev itd. Tega se je težko ubraniti, Tudi zato sem proti delitvi stranke od zadruge. Sicer pa za take imamo §6. organizacijskega pravilnika, koruzno gospodarstvo, ki je v bivši stranki bilo, se nikdar več ne bo vrnilo. Koruzniki so nam odnesli Blatnikovo tiskarno, Ljudsko tiskarno in še marsikaj, vendar kdo je odgovoren za vse to? Ali hočemo dolžiti samo Toneta- Kristana? Člani stranke!so tudi sami krivi, ker so mu preveč zaupali, ker niso sodelovali, niti nč nadzirali njegovega dela. Kristan je delal samo zakonite lumparije. Ovce striči je dovoljeno. — Nasprotniki so mnenja, da stranka, čim postane zadruga, ne bo mogla politično delovati. To pa ni res. Zakon določa, da sme zadruga delati tisto, za kar je ustanovljena. Naša stranka kot zadruga ne bo ustanovljena samo za čevlje, tiskarno itd., temveč tudi za politiko. Proizvajalna in prometna sredstva bodo prešla iz rok posameznikov v roke organiza-cij. Ce nam država prepove registracijo stranke, bomo pravila »Sloge* prikrojili strankinim tendencam. V tem slučaju-bo strankino vodstvo obenem tudi vodstvo »SlogeObčni zbor »Sloge* se bo vršil vedno o priliki* strankinega! zbora, to je potrebno, ker je pravo zadružništvo od socializma nedeljivo. — Z dobilmLpraviti moramo poskrbeti, da ne bo vladala ena sama oseba. temveč vsa članstvo potom svojih - organizacij,
taurlMK” Trbovlje: Po naročilu krajevne organizacije SSJ“v Trbovljah poudarjam k temu, da e potrebno; da ostane stranka zase, zadruga zase, cer Se moramo bati 'zadružnega zakbna, ki nam lah-co na mah uniči oboje. Če bo vsako zase, bomo v tem slučaju lahko vsaj eno ohranili:
Miroslav Pevec, Škale; Tudi škalska organizacija je, odločno za to, da vodimo vsako zase, stranko posebe in zadrugo posebe. Deležev »Sloge* ne smemo porabiti za stranko.
Zv. Bemot: Po izvajanjih obeh predgovornt-kovJ izgleria, da sta trboveljska organizacijam škalska dali delegatoma »maršruto*. Pfaviinik to prepoveduje in delegati so dolžni ravnati po svoji vesti. (Medklic J. Jerama: Delegat mora vendarle povedati, česa si žeti članstvo njegove organizacije!) Po* vedatl že, toda glasovati za to ne, če ni po njego-
vi	vesti, zlasti ker s^mi zdiiv tem slučaju, da sta omenjeni organizaciji^ izročili ta sklep samo zaradi neinformiranosti-. (Prečita 32. § strankinega pravilnika.) Če-bosta*stranka in zadruga eno, nč obstoji za nas nobena nevarnost. Deleži bodo fiksirani. Če bomo n. pr. skleniti, da velja 20 mesečni članski prispevek za deež, bo vsak, ki je že-dve leti član stranke imel polno vplačan delež in sicer bodo deleži tudi progresivni.
Karel Kisovec, Ljubljana: Obžalujem izjavo trboveljskega in škaiskega delegata. Nisem pričakoval, da bodo Kristanovi kremplji in korunovski Uratnikovi vplivi segli tudi sem. (Ogorčeni medkli-ci s strani Trboveljčanov in Velen čanov: Saj niso, pri nas nimajo Kristanovci in Uratnikovci nobene veljave.) Moja izvajanja temeljijo na tem, da mi je Uratnik sam podobno govoril. Kristan je pa v Ljubljani pri zadružnem tečaju v Trnovem izjavil sledeče,: »V Belgiji se rekrutira članstvo v zadrugah ■— zato se politične stranke tam ne morejo razvijati,* Jaz sem seveda nasprotnega mnenja: Zadrugi je treba temelja in če bo po tem tudi dalje zidala, bo uspevala. Kar se tiče progresivnih deležev, ni to nič nedovoljenega. Pri Zadružni banki so tudi delnice različne — tako smemo imeti tudi mi progresivne deteie.
Ivan Baraga, Brežice: Ne pustimo iz vidika niti najmanjše pičice. Prišel sem po natančnem pre-mliljevanju do zaključka, da je zaradi kapital stičnih
zakonov, ki jih imamo, bolje, da ostane stranka za-se, zadruga pa zase. Seveda sem pa zato, da so člani zadruge samo člani stranke, tako ne bo nevarnosti, da bi nas mogli nesocialisti majorizirati. In če bomo n. pr. enkrat izgubili zadružno imetje, bomo vedno še imeli stranko.
V. M5derndorfer, Mežica: Zadruga ne more zgubiti svojega imetja, če izvršujemo predpise zakonov.
Alojzij Leskošek, Celje: Dvome s. Krušiča je
pojasnil s. Bernot. Vendar moram poudariti tudi jaz, da imajo oblasti vedno dovolj paragrafov na razpolago, s katerimi bi politično stranko in zadrugo lahko uničevali. Iz tega razloga sem za to, da vodimo stranko zase in zadrugo zase. S progresijo deležev se popolnoma strinjam. Pravila „Sloge“ naj se izpremenijo, čez leto dni naj se pa izvrši združitev. Do takrat bo ta ideja tudi med maso bolj zrela. .Sloga" naj se pa izpremeni v toliko, da bo tudi produktivna zadruga. Z razvojem zadruge bomo imeli priliko vzgojiti tudi naše članstvo.
Dopoldanska seja se s tem zaključi.
(Dalje prihodnjič.)
Poročilo o zborovanju Kon-sumnega društva za Slov.
V soboto 15. IIL pop, so se sestali v hotela .Tivoliju’ delegati, da predelajo posamezne točke in redigirajo predloge, ki naj bi dragi dan kongres o njih sklepal. Na tej predkonferenci našega poročevalca ni bilo, pa kakor so nam sodrugi pripovedovali, je bil položaj takšen, da je kristanovstvo upalo v zmago. Položaj se je spremenil šele po zaključku predkon-ference, ko je dobila opozicija (delegati naše smeri in nekateri Korunovcij najnovejši .Naprej" v roke z razkritjem o tajni popodbi, katero so bili ie pred lanskim delegacijskim zborom sklenili člani načelstva s soglašanjem vsega nadzorstva. Ta pogodba določa. da dobe člani načelstva (Dražil, Jurčič, Urbančeva, Vrhunc] odškodnino v znesku petletne plače, če bi bili pred potekom dobe 10 let odpuščeni iz službe. Ta gorostasna pogodba, o kateri ni nihče nič vedel, tudi lanski zbor ne, ne potrebuje komentarja. Kdor je pazno čital revizijsko poročilo, ve. da gre za miljonske vsote in si lahko tudi nje pravi namen predstavlja. Je to čisto navadno izsiljevanje, ki bi naj par ljudem omogočilo trajno ob-držanje stolcev. Sicer se pa lahko natančneje poučiš iz uvodnika v 21. štev. .Naprejevi" z dne 16. t, m.
V nedeljo ob 8. se je otvoril kongres. Večina delegatov še ni nič vedela o .Napreieviir razkritjih.
Predsedoval je zboru Josip Udovč, iz Šiške, član nadzorstva. Za zapisnikarja je bil izvoljen učitelj Karel Doberšek, z Leš, (ne delegat, le gost], ki pa svoje uloge ni vzel bogve kako resno. Podrobnejši zapisnik je vodii samo zastopnik „Napreja“ [s. Karlo Kocjančič]. Kadar se bodo na konsumskih zborovanjih vodili zapisniki tako, da ne bodo samo formalnost, ki naj pomagajo zakriti sistem, kadar se bodo celotni zapisniki potem objavili v „Kon-sumenhT. bomo lahko reki*, da so naše zadrage res poslopje iz stekla, ker je v njih zmagala javnost, to je volja do poštenosti.
Pred začetkom je bila izvoljena verifikacijska komisija in se je sprejel sklep, da smejo posamezni govorniki govoriti kvečjemu enkrat 10 minut tekom debate, samo referenti imajo pravico do 30 minut. Od konsnmov seveda še nismo mogli zahtevati, da bi glede verifikacije in govornikov storili isto. kar naša stranka na zadnjem kongresu, ker za tako reformo sta javnost in demokracija prvi pogoj, Ta pogoj pa si bo treba pri konsumih šele izbojevati,
Sledile so običajne točke dnevnega reda: či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo nadzorstva in poročilo računov za leto 1922./23.. ki je o njem s poročilom načelstva vred referiral ravnatelj Štefan Draiil. Ta poročila so se glasila zelo optimistično. Štefan Draiil je med drugim pripomnil, da je načelstvo skušalo zadrugo obvarovati škode in jo vzdržati na površju, poročilo kontrole je našlo eno samo napakico, to, da so bile v neki knjigi neke stvari vpisane s svinčnikom namesto s črnilom. Debata za vse te točke naj bi se vršila skupno. Tak odgovor je dobil tudi naš so-drug Martin Jakopič iz Gorij pri Bledu, ko je pripomnil že k poročilu nadzorstva, da .je odgovor
direktorija ,viš‘, na katerega se mi “ in da naj
nadzorstvo izpregovori o vsem.
Celjski Franc Koren je vmes poročal o verifikaciji mandatov. Na zborovanju je bilo 51 upravičenih delegatov, razni kraji pa so na poziv centrale poslali skupaj za 7 delegatov preveč, tako da jih je bilo 58 prisotnih. Štefan Draiil je pojasnil na zahtevo da je bilo teh 7 pomotoma pozvanih, ker so pravila tako nejasna glede ostankov nad 50 članov podružnice. To je zanimiv ravnatelj, ki se moti celo pri pravilih, katere je sam pomagal sestavljati in dopolnjevati! Po daljši debati je zborovanje sklenilo da nnj delegati iz podružnic, ki so poslale kakega delegata preveč, sami med seboj odločijo, kateri odpadejo. Ti ostanejo potem kot gostje brez glasovalne pravice in 3e jim prizna le pravica do odškodnine. Zanimiv je bil tudi slučaj Jakoba Vehovca ki so c/a kot zastopnika tržiške .Svobode" poslali kot polnega delegata na konsumski kongres zsto, ker oddaja tamošnja .Svoboda" podružnici letno za
več ueyu 100,000 L*la povračilnih listkov. Bilo je čisto nejasno, če prihaja ko* delegat, ki ga je izvolila podružnica ali kot delegat .Svobode", ki ne more biti pravomočen, ker »Svoboda" kot še tako velika odjemalka vendarle ne more zastopati kon-sumske podružnice. Franc Padar je končno izjavil, da je Vehovca izvolila konsomska podružnica in ne „Svoboda", nakar je bil Vehovčev mandat pripoznan, K vsej tej debati je napravil celjski delegat s. Gril BOhm zelo dobro opazko: Tukaj vidimo kako pomanjkljiva so pravila, katerih ste se (Kristanovci] tako držali Danes jih moramo spremeniti. — Da se potem niso spremenila, za to so seveda poskrbeli direktorji, ki teh pravil sami ne razumejo, čeprav so pri njih sodelovali.
Otvori se debata k prvim štirim točkam dnevnega reda.
Franc Svetek, Vodmat: Preteklo delovanje ni bilo v redu. Revizijsko poročilo je. vplivalo kakor bomba, ker nismo nič vedeli, kaj se godi v Kon-sumnem društvu. (Prosimo, da si to zapomnite! Svetek ni nič vedel! Op, ur.] Mogoče, da bo ena stran danes to revizijsko poročilo obsojala, toda druga ga ne bo« Revizorja sta rešila s svojim poročilom zadrugo. Mi smo dobili takrat vero v zadrugo nazaj, prepričali smo se. da zadruga ni carska Rusija, v kateri so eni samo komandirali, drugi pa se brezpogojno pokorili. Proletariat bo hvaležen ljudem, ki so pokazali, da so na straži. (Svetek poje hvalo revizorjema, ki sta svoje poročilo skrila 1 Op. ur.] Jaz se s sedanjim vodstvom ne strinjam, toda ne mislite, da imam pri tem kake namene. Brez partizanstva delam to. Bivše načelstvo kratkomalo ni storilo svoje naloge. Saj to menda vendarle ne zadostuje, če rečejo: Le mi smo pravi konsumarji!
Na tem mestu ga predsednik prekine, ker je že govoril 10 minut. Anton Kristan kot delegat ljubljanske podružnice (izvoljen s pomočjo Koru-novcev in komunistov!] predlaga, naj bi Svetek smel še dalje govoriti, ker je važna stvar to, kar govori To omenjamo zato, ker se je Tone Kristan namazani diplomat, pri tej priliki na kongresu prvič pokazal .noblega" kakor potem še neštetokrat in si s tem pridobil tudi nasprotnike zase, seveda tiste, ki ne mislijo bogve kako globoko. Zadostuje, če povemo. da so mu na koncu kongresa že vsi korunov-ski opozicionalci delali same komplimente, tako si jih je oviL Pa ne prehitevajmo dogodkov — to še vse pozneje pride.
(Dalje prih.]
Tedenski pregled.
Pašičeva vlada je bila s prihodom Radičevih poslancev strmoglavljena. »Opozicija* si je že prste
oblizovala v prijetnem pričakovanju vladnih sedežev. Pa se je v zadnjem trenutku zgodila velika neprijetnost. Pribičevič je s svojimi pristaši lludi sloven-ski Reisner je med njimi] ustanovil svoj posebni demokratski klub in se pogaja s Pahičem za sestavo nove vlade. Kako pojde dalje, danes še ni raz-videti, ker so po drugi strani tudi Nemci in džemie-tovci zapustili Pašiča in cel6 nekaj radikalnih poslancev preti s prehodom k opoziciji. Kdor bo sedaj najbolj galanten s koriti, tisti bo sestavil novo vlado. Mislimo, da bo to Pašič, ker je težko verjetno, da bi se n. pr. klerikalci v teh negotovih razmerah ne držali Markovega protokola kakor dosedaj.
Med našo driavo in Romanako je prišlo v zadnjem trenutku do spora. Evakuacija Žombolja po naših četah je bila preložena.
Papei je izrazil svoje veliko zadovoljstvo z Mussolinijevimi reformami zlasti je pohvalil zopetno uvedbo križa in meniških učiteljev v šole. Mogoče bo papeška karija uvedla za take zaslužne Mussolinije še kak nov red. n. pr. .Red za razširjanje katoliške morale in dejanske ljubezni do bližnjega zaslužnih harambašev", V tem slučaju naj ae pozabi naših Čaru g.
Grško so v torek proglssili za republiko.
Dne 30. t m. se bo vršil zlasti v Avstriji pa tudi povsod drugje, kjer je kaj proletarskega ženskega gibanja. .Dan ženž\ Žene bodo manifestirale za popolno enakopravnost z moškimi, proti vsaki bodoči vojni itd. Kako je pri nas? Bogve. če bi arišlo na tak dan h kaki manifestaciji 10 pogumnih jugoslovanskih proletarskih žen skupaj? Pri nas manifestirajo še razne ultrakomunistinje [Stebijevke] rajši kar z buržoaznim ženstvom skupaj za buržoazne .socialne" ideale.
Vlastini! Tušar, eden najboljših voditeljev češkoslovaške socialne demokracije je 22. L m. umrl v Berlinu, kjer je sedaj vodil posle češkoslovaškega poslaništva. Tušar je storil sicer to veliko napako, da je bil eden med glavnimi, ki so zavozili češki socializem v vladno koalicijo z buržoazijo in je s tem mnogo pripomogel k velikim cepitvam v stranki. vendar mu je treba priznati, da je imel mnogo zaslug baš pri tem, da se je trudil izravnati ostre spore med Nemci in Čehoslovaki, Tudi si je vedno prizadeval da bi spravil obe glavni češkoslovaški socialni demokraciji, vladno in nemško v en tabor.
Tarški parlament je dal žeaskam popolao volilno pravico.
Tudi Poincard je odstopil s svojo vlado. Pa si ni treba nič misliti, da je žnjirn končana. Zanikanih šovinistov imajo Francozi še več nego preveč.
Francoske volitve se bodo vršile 11. maja.
Londonski cestni železničarji in omnibuški
uslužbenci stavkajo. Sfavka se bo po vsej priliki razširila.
Sovjeti so zviš&li obvezno vojaško službo od 18 mesecev na 2 leti. Le tako naprej, bo .socialistična" Rusija prav kmalu tudi za kakega buržoaznega carja godna! Zadnjič ko so otvorili na dunajskem velesejmu prvič po dolgih letih tudi oddelek za proizvode iz sovjetske Unije, je Čičerin to dejanje počastil z direktnim pozivom na buržoazijo vsega sveta naj pride in naj se na račun mizernega ruskega gospodarstva obogati,..
Sovjetska Rusija se je takoj po sklenitvi pogodbe s Kitajsko s to Kitajsko sporekla. Postavila je nanjo nekaj zahtev, ki posegajo v notranje zadeve rumene države. Diplomatski odnošaji so se razbili, vendar izgleda, da ne bo iz vsega tega nič resnejšega. Po novih vesteh so se pogajanja zopet pričela
.Berliner Tagblatt" priobčuje te dni senzacionalne dokumente o tajnih vojaških pogodbah med Francosko in Češkoslovaško ter med Francosko in Jugoslavijo. Te pogodbe datirajo še iz leta 1918, vendar je videti na prvi pogled, da so vsaj po večini nerodni falsifikati, če že ne popolnoma. Da so pa buržoazni diplomati teh držav med seboj zmenjeni. je neoporekljivo dejstvo. Tudi kakšne vojaške pogodbe bodo med njimir čeprav iz poznejšega časa. Vprašanje je seveda, koliko diplomatom taki tajni dogovori v današnjih dneh še koristijo.
Perzijska vlada zaradi hujskanja- domačega klerusa ne more proglasiti republike, temveč je samo regentstvo postavila, da bo vladalo, dokler ne zrase sin odstavljenega šaha. Morda bodo začeli izvrševati svoje načrte tako, kakor jih izvršujejo Turki: popom bodo vrata pokazali,
Izgradnjo singapurske luke za nekak novi Gibraltar med Indijskim in Tihim oceanom, je vrgla angleška delavska vlada končnoveljavno v morje.
Ameriški predsednik Coolidge je izjavil, da smatra sklicanje nove razorožitvene konference to-časno za neumestno. Gotovo, ameriški kapitalizem se hoče še najprvo okoristiti z novimi imperialističnimi sadovi. Ravnokar špekulira okrog srednjeameriške republike Hondurasa, kjer so ogromna petrolejska bogastva in kjer so se domačini ravnokar uprli proti izkoriščevalni diktaturi iz New Yorka.
Proletarska morala.
Demoralizacija trga našemu ljudstvu kožo s telesa Dolgo bomo še preklinjali vojno in njene posledice in še naših otrok otroci bodo preklinjali sedanji rod, ker se ni postavil proti demoralizaciji tako, kakor bi bilo treba. Pri demoralizaciji mislimo najprej na nebrzdano razmerje obeh spolov in morebiti je ta vrsta demoralizacije res najusodnejša, morebiti tudi najbolj vidna. Tudi take mladeniče in dekleta, može in žene, ki jim moraš priznati sicer precej razsodnosti in uvidevnosti, tudi take slišiš govoriti: .£, kaj. saj smo samo enkrat na svetu! Življenje je treba živeti in uživati!" Dobro govore, toda napačno mislijo in delajo! Oni namreč danes uživajo, na jutri pa nič ne mislijo. Tako .uživanje" pa ni uživanje, ampak zapravljanje. Še več! Podobno delajo kakor tisti, ki bi se hoteli ogreti, pa si zažgo celo hišo. To ni le zapravljanje, to je lahkomiselno uničevanje samega sebe. Samo enkrat živimo, zato moramo živeti pametno, da bomo svoje življenje res uživali! Tega preudarka po vojni ni, posebno ga ni pri mladini ki leta okoli spolnega vprašanja brez razsodka, kakor mušice okoli sveče, in ki se potem v nadaljnjem življenju cvre v nesreči kakor mušice v razpaljenem vosku sveče. — Demoralizecija pa je tudi drugod, ne le v spolnosti. N. pr. gospodarska demoralizacija. kakor se je kaže lep kos v širjenju balkanske korupcije, Kdor ni de moraliziran, se ne da korumpirati in ne sodeluje pri nikakršni korupciji. Zdaj pa poglejte okoli sebe in naštejte tiste, ki niso v ničemer deležni korupcije. Zelo malo jih boste našteli, ali pa nič, po večini vsi od najvišjega do najnižjega mislijo, da se pošteno sploh ne da živeti. Tudi kršenje osemumika je ko-ruptno, posebno pri sedanji brezposelnosti! Pri velikih je kriva požrešnost, pri malib pa nevednost, glad in strah. Vse to je krivo splošne demoralizacije, in čim bolj se ta širi. tem manj upanja imamo na izbolišanje, ker nered raste, z njim raste beda, z njo demoralizacija pa zopet od začetka. Na ta način se demoralizacija ne more nikdar nehati. Kapitalizem mora sam v sebi zgniti, s seboj pa bo vzel v pogubo in uničenje vse, ki so se mu podali, namesto da bi se mu v razredni borbi postavili v bran.
Ena izmed najnevarnejših strani gospodarske demoralizacije je potratnost. Svoje temelje ima v istem napačnem razumevanju življenja, kakor smo ga videli pri spolnosti: .E, kaj, saj smo samo enkrat na svetu! Življenje je treba živeti in uživati!" Res je. toda to ne pomeni, da se moraš danes tako najesti in napiti, da si jutri bolan, pojutrišnjem pa niti za krompir nimašI Slabo uživanje je tol Naši ljudje so v tem oziru že toliko boljši, da si znajo svoje zaslužke pravilno razdeliti na vse dni, tods tudi ta razdelitev še ni dovolj, treba je nekaj prihraniti za takrat, ko zaslužkov ne bo. ali pa ko pri-dejo posebni izdatki, kratko, treba je varčevati. Glede varčevanja je sedanja demornlizacija splošna, prsv povsod jo najdeš. Seveda ima svojo opravič* bo. Ljudje so spoznali, da tudi z varčevanjem podpirajo le kapitalizem, ki jim je potom bančnega si-
steiua spletal nov bič iz njih prihrankov. .Vse eno je, ali podpiram kapitalizem potom gostilničarjev in trgovcev, ali pa potom bankirjev, morebiti so prvi boljši, ker mi dajo vsaj jesti in piti, drugi pa nič. prav nič. samo bič. Nič ne bom varčeval!" Ni neu-tem el j ena ta opravičba, vendar je prav neumna. Ali drugače ne znaš varčevati ? Združi se s svojimi sosedi, dogovorite so med seboj, kako je. kalto bi lahko bilo in kako hočete, da tudi res postane! Pri tem boste našli, da je za izpremembo po vaših željah treba denarja, ki vam ga kapitalisti ne bodo dali, saj niso neumni. Iz lastnih prihrankov boste morali zbrati potrebni kapital, drugače ostanete v sta* rih razmerah, ki ste jih sklenili odpraviti.
Nevedneže poučite, strahopetnim dajte srčnost s svojim zgledom, gladnim preženite brezbrižnost, ali pa jih pustite na strani! Samo zavedne kličemo, ki preganjajo glad z delom in ki zato ne poznajo strahu. Samo ti so razredni borci, ki bodo izvojevali razredno zmago proti kapitalistični demoralizaciji sedanjosti in postavili skupni dom zavednega proletariata kot temelj moralne družbe bodočnosti.
Sodrugi! Ta skupni dom se zida. V korumpi-rani Kristanovi .Slogi" se je izbojeval boj med delom in kapitalom, delo je tam zmagalo in 3 leta smo kopali temelje in odvažali razvaline. Kapitalisti so kričali, da razbijamo socializem in premnogi so jim verjeli in nam branili pri kopanju temeljev, vendar smo kopanje dokončali in postavili močno ograjo okoli stavbe Zdaj dovažamo gradbeni material. Kdor ni zaveden, naj pri tem nič ne pomagal
Razno.
Kdo je socialist.? Samo tisti, ki si z delom služijo svoj kruh, torej delavcL Berači, potepuhi itd. ne morejo biti socialisti—Pa tudi delavci ne, če ne vedo, kaj je so-socializem. Kdor ne čita, ni socialist. Kdor čita, pa ne razume, ni socialist. Kdor čila in raiume, pa ne izvršuje, kar je za prav spoznal, ni socialist. Socialist je tisti, ki v družbi išče, kaj je prav, in v družbi dela, kar je prav. Socializem brez družbe je kakor travnik brez trave. Kdor je član socialistične družbe, mora skrbeti, da se ta družba razširi in da pridobi vedno več delavnih sredstev v svojo skupno, družabno last. K temu prispeva tudi sam: plačuje strankine prispevke in njen tisk, plača delež strankini zadrugi . Slogi", ki je majhen, da ga vsak lahko utrpi (50 Din] in v to zadrugo vlaga tudi vse svoje prihranke. Delež preide popolnoma v skupno last družbe. Od deleža ne boš dobival niti obresti. Hranilne vloge pa ostanejo tvoja last, se obrestujejo po 10% in kadar jih boš potreboval, jih dobiš nazaj. Nikar ne kupuj obleke na posodo, tako je mnogo dražja, ampak varčuj zanjo, vlagaj v svojo hranilnico, in kadar boš imel dovolj za obleko, takrat jo kupi z gotovino. Tako delaj pri vseh predmetih, ki si jih ne moreš kupiti iz tekočega zaslužka. Kadar boš tako delal ti, bodo delali tudi drugi, bodo delali vsi, ki se imenujejo socialiste, in bodo na ta način stvo-rili družbo, ki bo sama delala v lastni režiji vse. česar potrebuješ kot konsument, in ti bo tudi kot delavcu dala posla, da te ne bo več kapitalist metal na cesto. Vse to bi bilo lahko vršilo že davno naše Konsumno društvo za Slovenijo — pa ni vršilo, ker je bilo v rokah posameznikov, ki so skrbeli bolj za svojo osebno sigurnost, nego pa za prospeh celotne družbe. Letos so delegati hoteli to izpreme-niti. pa se jim ni posrečilo, ker so nekatere podružnice še vedno tako nezavedne, da so poslale Krista-novce na kongres. Tudi od Korunovskih fraz gosp, Fr. Svetka so se dali delegati tako zapeljati, da so sprejeli tega veternjaka med se v opozicijo in ga še celo izvolili v načelstvo, ker je tako demagoško obrnil plašč po vetru in govoril proti koritarjem popolnoma v .Naprejevem' tonu, čeprav je znano, da je gospodarstvo v Ljudski tiskarni na las podobno gospodarstvu v Kons. dr. za Slov., in da so člani Korunove stranke in še celo njenega vodsta (n. pr. Padar, Doberšek) stali najbolj očitno na Kristanovi strani! Le preradi se dajo ljudje zapeljati od lepih fraz, namesto da bi sodili dejanja, kakor n. pr. dejstvo, da je bil Kristan v Ljubljani izvoljen za delegata s pomočjo komunističnih in Korunovskih glasov! Kdor je to vedel, ne bi smel voliti Svetka! Svetka poslati v načelstvo je enako, kakor Koruna
—	da pa Korun ne bo proti Kristanu ničesar stvarnega ukrenil, to bi morali vedeti že vsi. Zapomnite si, sodrugi, da proletariata ne more nihče rešiti proti njegovi volji, ali pa še celo s silo, z diktaturo posameznikov. Proletariat mora sam vršiti svoje rešilno delo. to delo se pa pričenja pri izobrazbi, pri zavednosti, pri sodelovanju. Kdor je torej član .Sloge", ne dela proti Kons. dr. za Slov., ampak proti korupciji, ki se je tam razpasla! To pa je delo za Kons. društvo, ne pa proti njemu! Enako kakor proletariat ni proti državni organizaciji, ampak le proti koruptnl vladi; in ni proti veri. ampak le proti klerikalni trgovini z vero. Kdor hoče, da postane Kons. društvo za Slov. res kakor hiša iz stekla, ne saie tega zahtevati od Kristana in njegovih hlapcev, ampak mora v .Slogi" pokazati, da se tako res da doseči uspeh in prepričati na ta način tiste, ki so danes med 17.000 člani še tako nezavedni, da ne marajo hiše, v katero bi vsi videli od vseh strani, in se zadovoljujejo s pogledom skozi tislo špranjo, ki jim jo Kristan odkrije. Delavstvo je ustvarilo to društvo, Kristan ja prinesel samo korupcijo, in še za to je bil plačaa!
Valute. Dolar je vreden 8090 — 81-90 Din. lira 350—3-53 Din, angleški funt 349-85—352 85 Din, francoski frank 4-40—4 45 Din, češkoslovaška krona 2 35—2 38 Din, 100 avstr, kron 11—12 para, v Zurihu velja 1 Din 7-10 švic. centimov.
Z intrigami ne boste zmagali nad našim načelom javnosti.
Takrat, ko dr. Lemež še ni bil advokat, ampak vodja komunističnih bojnih trum, ko še ni bil od klerikalcev postavljen za upravnega svetnika Mestne hranilnice v Ljubljani, ampak je bil frazarski gromovnik proti bankam — takrat so komunistični Hlebci in drugi otroci pod njegovim vodstvom upali s pestmi pregnati božjega namestnika dr. Korošča in Pribičevičeve bataljone. Pa ni šlo. Bataljoni so dali puške v piramide in napodili Hlebčke s fižolovimi prekljami, Korošec pa je dal boga v tabernakelj in napodil verno ljudstvo s svinčenkami Brejčevih žandarjev. S pestjo se pič ne opravi, prole-tariatovo orožje je duha meč, čeprav se z njim le počasi zmaguje, Lemež in Hlebec sta pa hotela kar čez noč zmagati, kar telefonično. V Trbovljah se jima smejejo. Zaloška cesta se pa joka nad tako otročjimi voditelji..
Vendar so Korunovci še večji revčki. Intriga je proti načelu javnosti še manj nego pest proti Korošču in Pribičeviču.
„Slogo“ sta ustanovila 1.1920 Kristan in Prepeluh, da bosta lažje uganjala korupcijo in goljufala državo in proletariat. Smola je pa hotela, da je bil že 1. 1921. izvoljen za njenega predsednika s. Bernot, ki ni maral delati z umazanim denarjem, niti se ni zadovoljil s Kristanovim zagotovilom: »Nič se ne boj, to je pošten denar!" Vedeti je hotel, od kod je. In je zvedel o izvoznicah in o Kon-sumnem društvu in o Oblačilnici itd. Takrat se je začel boj med »Ljudskim glasom" in .Naprejem" in mali tednik je zmagal nad velikih dnevnikom. Prepeluh je tožil in si pošteno osmodil prste, Kristan je bolj pameten, ta še zdaj »ni razžaljen*. Hrastov list izpodrine samo podmladek, Kristana bo izpodrinila zavednost bodoče dvetretjinske večine na obč. zboru Kons. dr. za Slov.
V	.Slogi" sami pa s. Bernot ni mogel ničesar narediti, ker je bil sam. drugi člani vodstva so bili vsi Kristanovci: Dražil, Jurčič, Mlinar, Uratnik, Svetek itd. Javno je bilo razloženo v »Napreju" [lanska št. 133: „Za socializem v Konsumu" št. 153: .Zakonita tatvina" in drugod.], kako so ti gospodje izvolili Cobala zn pooblaščenca na občni zbor »Ljudske tiskarne", ki so nam jo na ta način zakonito ukradli in ustanovili Korunovo SP J, ki je tudi od dr. To-paloviča v Beogradu in od kraljevega čekovnega zavoda v Ljubljani priznana za edino socialistično stranko na Slovenskem. S. Bernot je zahteval občnega zbora, Kristanovci pa so se smejali in Svetek, ki je vedel, da se občni zbor mora vršiti, je zmage pijan rekel: .Ali misliš, da se mora vse vršiti po tvoii volji?" Pa občni zbor ne bi bil samo po Bemotovi volji, ampak	po volji pravil	in	po volji
zakona, ki določa, da	se	mora vršiti vsako	leto. Pa
tudi še pozneje Korunovi Svetkovci niso hoteli občnega zbora, dokler jih ni sodišče kaznovalo.
S.	Bernot je pa sodišču pisal, da sam ne more sklicati občnega zbora, ker je bil preglasovan — zato tudi ni bil kaznovan. In vendar ti intriganti še zdaj govorijo, da je	za	takratni nered	pri	.Slogi"
odgovoren s. Bernot	in	da je bil zato	od	sodišča
kaznovan — ne, gospoda Korunova, ni bil kazno* van, niti vea stari odbor ni bil kaznovau, ampak vi, samo vi ste biti kaznovani! Ker pa zahrbtno blatite s. Bernota in ker vam lenuhi še vedno verujejo, namesto da bi čitali, zato vam piše vaša .organizacija" z Viča dopis proti »Napreju* in vi ste ga v .Socialistu" objavili, bodisi iz neumnosti, bodisi iz lenobe, ker ga niste prečitali, bodisi zato, ker vas je organizacija prisilila, da tudi javno napadete, kakor napadate zahrbtno. In tako pride na dan resnica, da ste umazani intriganti, ki vedoma lažete. Isti nerodni Vičani pravijo v istem dopisu tudi, da je morala »Slogo" [novi odbor) sodnija prisiliti k reviziji knjig. Tudi to je popolnoma enaka laž. Hoteli ste nagajati »Slogi*, morebiti ste hoteli dobiti v roke knjige, ki dokazujejo vašo korupcijo, da bi se kje .izgubile" — pa odborniki ,.Sloge" niso tako nerodni kakor tistih par Vičanov, ki še zdaj verujejo Kristanu in njegovim hlapcem. Odgovorili so sodišču, da se o moral potruditi g. revizor k nam, če bo hotel revidirati, in sodišče je 8vojo zahtevo lepo preklicalo. Če imate v žepu priznanje čekovnega zavoda, še nimate v žepu proletariata! Nekaj dela ste nam pripravili s svojo lopovščino, to je res: nadzornik »Sloge" s. Baiaga je takoj na vaš dopis v »Socialistu" smatral za potrebno brez napovedi izvršiti kontrolo »Sloge — pa take kontrole so potrebna stvar in na vse strani zelo koristna, priporočamo jih tudi nadzornikom Konsumnega društva za Slov,! Tam bo kontrolno poročilo drugače izgledalo nego pri »Slogi"! — Dopis dr. Korunove organizacije na Viču objavljamo v celoti tudi za naše čita-telje, posebno za tiste, ki še zdaj mislijo, da je res proti Kristanu ta frazar Svetek in njegova Strokovna Komisija in njegov »Delavec" in njegov »Socialist", itd., kar je pravzaprav vse od tistih, ki plačujejo za »delavske" urade v Selenburgovi ulici 6/II. — le pazno čitajte, kako branijo korupcijo v Kons. društva! Dopis ae glasi:
Dopis. Vsaki teden nam pride v roke .Naprej".
Ta bije in lopa kar naprej, če je kdo kaj kriv ali ne. to je njemu vseno, vsak je lopov.
Z razbijanjem se ne vodi delavstvo k zmagi.
Načelo javnosti pravite: prav, tudi mi smo za to. ali to se mora vršiti povsod, pa tudi pri Vas, kar pa dozdaj še ni Vaša navada.
Usojamo si vprašati: .Kaj je s prometom .Sloge' ? Zakaj niste takoj izročili knjige polnomočnemu revizorju, da Vas je morala prisiliti v to sodnija?
—	Vprašamo Vas, zakaj je bil bivši odbor .Sloge' sodnijsko kaznovan radi nereda v zadrugi? Tudi to spada v javnost, vsaj Vi vedno tako trdite, ali ni res ? Preidemo k drugi stvari. Bližajo se volitve v vse zastope v državL Tukaj pa gg. profesorji, doktorji itd, zahtevamo enotno listo SSJ, da ne bodemo delavci po krivdi par vročih glav zopet brez delavskega zastopnika. Delavstvo bode preko Vas ustva-riio enotno stranko in listo, komur to ni všeč, naj gre od koder je prišel! Zaletavate se tudi v naše gospodarske organizacije, Če tukaj ni kaj v redu, bode delavstvo napravilo samo red, ne pa tisti, ki niti člani naše gospodarske organizacije niso. In celo proti nam ustanavljate konkurenčno podjetje, kar ni v prid delavstvu, pač pa se lahko zgodi, da skra-hira vse skupaj, potem bode proletariat popolnoma izročen na milost in nemilost kapitala.
Delavstvo pa poživljamo, naj ustvari zopet e-notno močno SSJ in boljša bodočnost nam je gotova.
Kraj. poL org. na Viču.
Iz stranke.
Seja pokrajinskega odbora bo najbrž že
6.	aprila v Zidanem mostu. Dosedanje izjave so za ta dan in kraj. Določena pa bo šele. ko pridejo še druge izjave. Kdor je odločno proti, naj takoj naznani, če nikakor ne more izpremeniti svojih razmer ker je nemogoče ustreči vsem.
»Sloga" 27. marca: članov s polno vplaSani-mi deleži 87. 83 mož, 4 žene; hranilnih vlog Din 18.107'70. Žene so že zopet padle pod 5%f pri velikonočni procesiji bodo imele torej več nego 95%-Morebiti pa pripravljajo kakšno tajno revolucijo, da bodo pristopile »vse na enkrat* ?
Tabela strankinih organizacij, progresivnega davka itd. bo objavljena danes teden. Da ne bo kdo rekel, da je prepozen zato, ker je tajništvo prehitro.
Krajevna org. Soc. stranke Jugoalavije v , Celju sklicuje svoj občni zbor v nedeljo dne 30. marca ob 9. dopoldne v janžekovi gostilni Za kresijo. Udeležba dolžnost. — ODBOR.
Brežice. Vabilo na redni. občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo 30. marca ob 9. uri dop. v Orobuškovi gostilni v Brežicah. Člani, dolžnost je. da se udeležite polnoštevilno in pripeljete tudi svoje prijatelje s seboj, na občnem zboru se bodo sprejemali tudi novi člani. Vsak naj po svoji moči dela in agitira, časi so resni! Delavci in mali kmetje, za-nimajte se za svoj položaj, nihče vam ne bo pomagal, če si ne boste sami. — Predsednik.
Tacen. Kraj. org. KDZ bo imela svoj redni letni Občni zbor v nedeljo 30. marca v gostilni pri Tomažu v Tacnu in sicer ob 15. Vsi člani naj pridejo, tudi zamudniki. Tudi novi člani se bodo sprejemali.
Jesenice. Ker pri zadnjem zborovanju krajevne organizacije SSJ na Jesenicah dnevni red ni bil izčrpan in se občni zbor ni mogel dovršiti, se na novo določa potom odbora, da se bo vršil v nedeljo dne 30. marca t. 1. ob 9. dopoldne v Delavskem domu na Savi. Dnevni red običajen. Vsi, ki hočejo še na novo pristopiti, se lahko udeleže občnega zbora. Vsak naj prinese s seboj pravilnik. Kdor ga še nima, ga dobi na občnem zboru pri s. blagajniku.
Tiskovni sklad.
Od 1. I. do 19. III.	Din	1430-75
Anton Goršek, Celje	»	5.—
Neža Plankarjeva.	Celje	»	7‘—
Martin Felicijan, Vojnik,	»	2.—
Leopold Kovačič, Jesenice	„	8*—
Andrej Jenko,	»	„	5"—
Franc Merlak,	»	»	5’—
Jurij Jeram,	„	»	5'—
Fr. Olipič. [? smislu izjave t ,NapreJn‘	št.	21)	„	25 —
K.Košec, Žalec, za pospešitev	,Napreja‘ „	10’—
Din 1502-75
Dopisi.
Sodrug, ki se je udeležil Bukšegovega pogreba, nam piše: V četrtek 15. maja je bilo pred Tipografskim domom nenavadno vrvenje. Črno obrob-lje.ia naznanila pred vhodom so te poučila, da leži notri mož, ki ga je proletarska bolezen jetika ugrabila v najlepši dobi življenja, v starosti 49 let Pokojnika, svojega predsednika, je Savez Grafičnih Radnika položil na mrtvaški oder v pisarni Tipografskega doma. kamor je imel sleherni pristop, da zadnjikrat vidi dragega sobojevnika v krsti s steklenim pokrovom. Nešteto vencev z rdečimi trakovi je pričalo o spoštovanju do pokojnikovega dela. Ob 14. so dvignili krsto in jo prenesli na mrtvaški voz. Godba je zaigrala žalostinho, grafični delavec je 8
toplimi besedami očrtal delo in življenje pokojnikovo. Nato je sledila pevska točka. Sprevod, ki se je med govorom krasno uredil, se je začel pomikati po Iliči. Šest in trideset velikih vencev z rdečimi naselji in trakovi je bilo na čelu. Duhovnika ni bilo. Ves tramvajski in drugi promet je moral radi o* gromne mase ljudi prenehati, vsi drugi obrati so se ustavili za več nego 2 uri. Sprevod dospe do Delavskega doma, s katerega je visela žalna zastava, voz s krsto se ustavi, zopet godba, govor in pesem žalostinka, sprevod gre po Jelačičevem trgu dalje, mimo Kaptola. po Novi vesi na grobišče. Dolg je bil ta sprevod, da mu ni bilo videii konca in še vedno so nove mase spopolnjevsle vrste za krsto, kraj katere je korakalo 11 udarnikov. Šeie ob 16. se je ustavil sprevod na Mirogoju, komaj je bilo mogoče napraviti prostor za donos rakve v grobnico, ki jo je obkolila nepregledna množica. Osem govornikov je zapored nastopilo in očrtalo dragoceno življenje, ki ga polagajo tu k večnemu počitku. Obljubili so mir, da bodo nadaljevali vedno novi na poti delavnosti, ki je je bilo pri Vilimu Bukšegu toliko. Tudi ni manjkalo ogorčene graje na naslov buržoaznih oblasti, ki so pokojniku izkazale svojo pieteto na ta način. da so prepovedale rdečo zastavo v sprevodu. Okoli 18. je bil pogreb končan. — Tako naš s' drug. Mi k temu še to pripominjamo, da je proletariat, zlasti hrvatski, izkazal res lepo pieteto do svojega mrtvega prvohoritelja in da se ni dal pri tem prav nič vplivati po načelnem nasprotstvu do nekih njegovih taktičnih napak.
Škofja vas — Vojnik. Pri nas snujejo generali nekdanje med delavstvom žalostno proslule samostojne kmetijske stranke nekak začasni gospodarski napredni blok za bližajoče se občinske volitve. Pri tem pozabljajo, da nimajo vojakov-volilcev. Pa tudi za delavce, male in srednje velike kmete, ki so pravzaprav tudi delavci, samo da se tega ne zavedajo, se bliža važen trenutek, da se združijo s Socialistično stranko in Kmetsko-delavsko zvezo ter tako iztrgajo občino klerikalcem iz rok. Kdor - je v resnici napreden, pojde z nami. Vse moramo storiti, da se potlači klerikalna megalomanija v naši lepi' škofjevaški občini. Tudi če bomo devet ali devet-desetkrat poraženi, nič ne de, bomo pa stokrat naskočili. Sveta dolžnost vsakega kmeta in delavca je, da se udeleži volitve in vrže kroglico v-skrinjico Socialistične stranke Jugoslavije in Kmetsko-delav-ske zveze. Upamo, da se bodo ljudje že vendar en-krat spametovali in spregledali klerikalne laži, ki se drugačne kažejo, nego so. Volilci občine Škofja* vas: Ali ste že pozabili, kako so klerikalci pri nas med svetovno vojno rekvirirali živež in živino? Ikovc v Leskovcu in Luka v Šmarjeti (če bi £a živel) bi vedla o tem kaj povedati, pa drugi nič mani. Kateremu klerikalcu pa so obljubili v Trnovljah gnojne vile v hrbet pognati? Če ne veste, vam drugič še kaj več povem. Pa tudi to vem, da je neki zagrizeni klerikalec [imena iz usmiljenja ne povem] 10. X. 1921. podpisal neko centralistično resolucijo Samostojne kmetijske stranke, in vendar se taki klerikalci upajo potem lagati, da so za avtonomijo Slovenije! Mnogo je gnilega v Škofji vasi. Upamo, da ne bo mnogo takih zagovednežev, ki bi svoje kle-lerikalne zatiralce vo ili. Nekaj podobnega velja tudi za Vojnik. Mnogo. mnogO bomo še poročali o naših klerikalcih, marsikaj vemo o njih, pa nič posebno lepega. Prihodnjič več krtače!
Iz seje okrajnega sosveta brežiškega. Ker
sem pristaš javnosti in nisem za nobene tajhbsti, moram poročati, da so na omenjeni seji razpravljali tudi o neki v katastralni občini Piršnem bregu v občini Globoko prodani parceli. Ta parcela je predmet že dolgemu prerekanju in tudi okrajni sosvet je že dvakrat razpravljal o nji in sicer 7. IL in 12. HI. t. L Na tej zadnji seji je bil navzoč tudi bivši narodni poslanec g, Urek iz Globokega, ki je tudi član so-sveta. Ali to je značilno, da se ni ta gospod že več nego eno leto udeležil nobene seje. Gotovo ši je štel v dolžnost, udeležiti se te sejei da bi mogel zagovarjati prodajo omenjene parcele. To je bilo takoj opaziti, da je prišel s tem namenom, ker je prodajo parcele energično in precej arogantno z*. govarjBl, ko je prišla na dnevni red, češ, da je bila pravilno izvršena. Vsa občina Piršni breg pa pro* testira proti taki razlagi in pravi, da prodaja ni bila soglasno sklenjena po občinskem odboru^ pa tudi ni bila 14 dni nabita na občinski deski, kakor je to običaji Gospod Urek se te skliceval na to. da je bila
6 dni nabita na občinski deski, in je trdil, da nihče drugi ne protestira kakor trije socialisti Torej, da se stvar javno razčisti, imajo sedaj besedo občinarji iz Piršnega brega. Če res nihče dfttjf ne* protestira proti prodaji kakor trije socialisti, bomo verjeli g, Ureku. če pa še kdo drug protestira, ne moremo g. Ureku nikdar več in nič več verjeti. Stvar j* zato vredna, da s e žnjo bavimo, ker osvetljuje, kako si nakateH ljudje predstavljajo, da smejo delati, kur hočejo. Značilno pa je tudi sledeče: Na seji okrajnega sosveta 7. IL je bilo soglasno sklenjeno, da se poiščejo vsi tozadevni akti in da se stvar reši na oni prihodnjih sej. Bili so namreč vsi sosvetniki proti temu, da se je prodaja pravilno izvršila in so trdili, da je bila parcela prepoceni prodana, Na seji 12. III. pa so ravnoisti sosvetniki glasovali za prodajo, češ, da je bila pravilna. Tako je g, Urek s svojim govorom vplival nanje, Omeniti je še. da' je g. Urek očital gerentu okrajnega sosveta g. Keneju, da je tozadevni akt vzel na vladi, nakar mu je ta zabrusil v obrnz: Ti lažešt — Piisec teh vrstic je dobil vtis, da je g. Urek precej absolutističen. Ge-reut okraj, sosveta je tudi izjavil, da tega sklepa sosveta ne podpiše. Torej še enkrat: katastralna občina Piršni breg ima besedo! — Ivan Baraga.
Kako prispeva država k okrasu mesta. V
Celju imamo različne ulice in trge. tako n. pr. Dečkov trg. Krekov trg, Glavni trg in Valvazorjev trg. Najbolj historičen je Valvalzorjev trg. Na tem trgu se ponosno postavlja stara razsuta vojaška bajta. Svoječasno je imeli v tem velikanskem poslopju avstrijski erar bolnišnico za vojake. Med vojno je bila1 shrambe za civilne obleke padlih vojakov; Po vojni je bilo še nekaj živali v raznih hlevih. A pred krat. kint je začel kolos razpadati in dela; s svojo zunanjostjo sramoto vsemu mestu. Po našem mnenju bi bilo najbolje bajto podreti in material odstraniti, da bi postal prostor res za kaj uporaben. Še neka rešitev je, iz te stavbe bi mogli napraviti najmanj 60—80 stanovanj. Država oz. vojaški erar bi dobro storil. d»» bi bajto popravil in naselil tam svoje oficirje in podoficirje. Izgovor, da ni delavcev; ne drži. ker imamo brezposelnost.
Dopis iz Velenja. Ker nekateri i gospodje ne morejo razumeti težnje delavskega stanu, nekaj v pojasnilo: Zaupnike voli delavstvo zato, da ga ti zastopajo, ker vseh 900 delavcev naenkrat ne more govoriti. Zato imamo 9 zastopnikov, katerih sveta dolžnost je ta, da predložijo želje in zahteve de* lavstva gospodom, ki so tu kot uradniki Če zastopnikom ugodijo, morajo to delavstvu povedati, če ne, pa ravnotako. Sklep, da manj nego trije delegati delavstva ne smejo v pisarno, je bil zato storjen, da bo delavstvo vse zvedelo, kaj se delegati in gospodje dogovarjajo. Zato, s. svetniki boste že oprost:li, če piše kdo v .Naprej", kadar nekaj ni v redu, in če še kaj ne bo, bomo tudi še pisali. To tem rajši, ker ste delegatom povedali, da si list shranjujete in da boste obračunali žnjim. Da si bomo na jasnem: strankin zbor jc naša naj višja instanca, višja nego 9 naših zastopnikov v državnem premogovniku. Dokler nam tista instanca ne prepove pisati resnico, je tudi drug ne bo, za laž je pa sodnija tukaj. Gorje onemu, ki bo laž pisali Delavski položaj je danes težak in če kak državni uradnik oh vsaki priliki žuga s cesto [namreč da koga na cesto vrže, op. ur.], je to nekaj nizkotnega. Kar je ues zavednega delavstva smo si vsi na jasnem, da z našim delom vzdržujemo družbo, državo in sebe. Razlika med delavcem in uradnikom je samo ta, da dela edea z vsemi močmi, drugi samo s glavo in roke. Zaveden delavec ve, da moraje uradniki *tudi hiti ia poštene uradnike cele spoštuje, v tem ke. nekateri gospodje mislijo, da je delavec sumo zato tu, da bi ga oni na cesto metali. Zato pa si bodimo odkrito* srčni: kakor ni delavcu ljubo iti na cesto, tako tudi uradniku ne, Dela imamo vsi zadosti, če pa težko izhajamo, se je treba za pošteno plačo boriti. Kdor bo delal v tem smislu, se ne bo jezil, če kdo ko. rupcijo biča. Če se pa hočete res bosti, bomo videli, ali je par rogov močnejših kakor par sto. S pozdravom — eden, bi ni delegat.
Lesce. (Tovarna za verige.) Gospodu mojstru Vrečku v tov. verig v Lescah na uho: Ko sem bil 28. februarja v Lescah, sem ob prostem času stopil v to tovarno in naprosil g. ravnatelja za dovoljenje, da si jo smem ogledati. O- ravnatelj mi je te dovolil, zakar se mu tem potom zahvaljujem. V tovarni pa je zaposlen neki nesrečni človek, g. delo-
vodja Vrečko, ki me je v obratu začet nadlegovati češ, od koga imam dovoljenje za ogled, kar sem mu takoj pojasnil. Takoj nato se je odstranil in be* žal k g. ravnatelju pojasniti kdo1 sem, in je pritekel nazaj ter mi v surovem tonu zapovedal, da se ne smem z ljudmi razgovarjatt. Pripomnil je: Vi ste Jeram z Jesenic, kaj ne ? Poznam vas,1 g. ravnatelj mi je že naročil, da vam je dovoljeno tovarno le ogledati si, potem pa lahko greste. — Gosp Vrečko vi smešni srednjeveški človefr: Jaz sem sam povedal g. ravnatelju, kdo sem in kaj' sem; vi pa ste čutili potrebo, da ste: še sami šli opozarjat g. ravnatelja. kdo da je to. Gospod Vrečko, vi smešni mož, jaz ljudi- rasem pri deta nadlegovali drugim kakor da sem jih vpraiai za malenkosti o strojih. Ge bi ti stroji znali govoriti, ali vsat upitl kata»Vi no, bi bil pa s stroji govorit, Sicer paj če<«t« bili v strahu, da delavcem kot delavec izdam« kakšne tajnosti o delavski solidarnosti, bi bili p» ?f iahko moj prijazni tolmač, saj bi vas ne bil odklonil, paše kaj pametnega bi se bila pomenila. Gosp; Vrečko poboljšajte se, tudi jaz sem že mnogo slišal o vas, pa nič dobrega in za vas nič častnega o občevanju in postopanju z delavci in delavkami. Vendar uverjen sem, da gre vrč le toliko časa kvodnja~ kli, da se razbije, in tudi vašega delavstva potrpljenje bo končalo radi nepotrebnih- šikan z vaše strani. Tega bi ne bilo treba. Jaz se pač zavedam, da tudi vi spadate v delavske vrste, v delavsko razredno organizacijo, kakor je naš Save*. Sicer ste se pred časommenda tudi vi tega zavedali Moja želja je, da bi živelo -delavno ljudstvo v bratski solidarnosti, zatorej se ne repenčite nad nami in spametujte se, da vas b*žgMaWfeteIj vesel, pa tudi delavstvo, vse to v obče zadovoljstvo in v red. — J. J.
Nekaj klerikalni .Jugoslovanski strokovni zvezi" v album. Rudarji iz Pečuha [Funfkirchen] na Madjarsketn nam poročajo, da se je pri .Donau-Dampf-schiffahrt • Gesellchaft* na rudniku .Franz Josefs-Schacht* [Franca Jožefa jama] ustanovila klerikalna [katoliška] strokovna organizacija, katera je imela za ščit 6 in posebne bonifikacije s strani dniibe. O-rožniki so ji šli tudMda roko. češ, da je državna organizacija. Ta državotvorna organizacija je šta v svojem krščanskem programu tako daleč,'.da je na. povedala stavko; s katero je hotela izsilili'od družbe, da uvede 10 urni delavni čas. Vodstvo tiste organizacije je utemeljevalo ta svoj korak s tem,, da se se mora država opomoči. Da se ni to vršilo bfoa vednosti Horthijeve vlade, je samo po sebi umevno. Nakane klerikalcev se seveda niso posrečile, ker jih je pustila razredna organizacija na cedilu. Komentarja k temu ni treba. — Rudar iz Slovenije.
Slabost? Slabe spanje? Nervoznost? Neve*
selje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih dneh je pravi Frilar-jev Elzafluid! Dobro sluii za -umivanje) in obiope, ravno tako kat kosmetikam za vet* glavo, bežal Močnejši, izdatnejši in bolj delajoči kakor francoske žganje. S pakovanjem ia poštnino 3 dvojnate ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatikali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplačila razpošiljat lekarnar Evgea V. Feller, Slabiča »Hr Elzatrg it 252 Hrvatsko.
ti*
pomeni, da išče tvrdka^ med čitatelii odjemalcev, pravzaprav dobička Banke- pri naših čitatetjih ne iščejo ničesar več, To je
znamenje razredne zavesti
pri bankah in prt proletariata.
Kaj pa druge tvrdke, tiste, ki hi jih sploh ne bilo. če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti - do delitve duhov, ral smo odločni nasprotniki takih .enotnih front". Kdor inserira samb v BOriuni“, naj mu nosijo svoj denar orjtlnci!
Izdajatelj in odgovorni Ufednik Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora. SSj in KDZ.)
 Tiskarna bratov Rumprct v Krike«. 3q,m
Krojači in krojačke*!
Razpošiljam po<-potjub«iih mttdetlto po meri Vsakovrstne krojne vzorce (muitre) zadame ta'gospode.Knafetj Alojzij, strokovni učitelj z* krojaitvo, LJUBLJANA, Krttev« niika ul. 2/1.
Priljubljenost, ki jo uživa »Žika* bolj iti boli, je najbolj Je prti	1
porodilo za ta res izvrstni <*avtn nadomestek. Kakor ja Mia »voj-<«,yydr«vk. dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naSe gospodinje danes, d# je mogoče z „Žlko" pripraviti brez. prave kav« okusao -kavo,v ki je poleg vsega še zeio redilna in popolnoma ne&kodljiva.
Dobiva se povsod. Kjei* Je rti. se obrnite na naslov : Praiaru»Z*a
v Ljubljani, Roina dollaa.	;.v.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovanst zadruga z omajano zavazo.
«\9*ov%
tik ŠOU'.: ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV KNJIG. BROŠUR H D
Stereotipi]«	Litografija