AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 18TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Sestanek landona in Knoxa, da očrtafa
smernice kampanje
Včlrfn a'< Kans- julija.-
Kii PrisPel v Topeko Frank nox, republikanski podpredsednik'^ kandidat, da se posvetuje LS6rn3em .Landonom, re-kpnH5?r! Predsedniškim 0 bližajoči se kam-
selil0dpi:f Je pred vsem razve"
ridge dem dU je C°'- Breckin" nj t ■' m°Krat in pomožni voj-
sonom POd predsednikom Wil" vrst t USk°Čil iz demokratskih cetn er se Pridružil republikan-
"7 i
čul ]Sem bil vesel, ko sem
B reck in 5 nam je Pridružil čim	e'" rekel Knox,
lit." Je stopil z vlaka. "On je poprav \m0Č,an in zm°žen mož in, tud'V r mili-i°ne drugih, je tov' 011 'sp0Znal> da Je Roosevel-
Y ^drni»5stracija neznosna. skim °Pe.ki so Pričeli z velikan-afjcj1 Pripravami za slovesno Tesa nominaciJ° Landona. delu rjl in drugi rokodelci so na kanit C'a Plavijo ob državnem do , U ogromne tribune, ki bo-s^1aSedene °d približno 100 ti-
00 ljudi.
kov n°Peko bo pripeljalo 42 vla-W '00° avtomobilov in 200 jo ; VvnaJvečjo množico ljudi, ki lo n,Se v zgodovini spreje-T°Peka- železniške 10 v J: St> javile, da bo pripelja-GoVa"sas 22 posebnih vlakov. 8V0j;-ner Landon bo pričel s sta • mPanjo prve dni avgu-biižjm s'cer v Pennsylvania, v Dab l,Sv°jega rojstnega kraja.
s je bo govoril v New Yorku in
0f,tonu Col
v j i, ' Knox pa bo imel svoj pr-j>UstamPanjski govor dne 8. av-pa ,a v Connersville, Ind. Nato i-e]nil° Podpredsedniški kandidat
Pror nske stranke odpotoval 11 Overil in zapadu. .
. Sreča v nesreči
SwJe včeraj opoldne naš za-zavi"1 Anton .Portuna hotel V 12 Union Ave. na 80. cesto si]no llrgu, je v tistem hipu z Unio naglico priletel doli po Se je" mestu drug avtomobil, ki ga' Zaletel v Fortunov avto in SrečPreyrnil. Mr. Fortuni se k zen 111 zgodilo nič hudega, ra-WV8 avto čisto razbit. Av-je .j, nePrevidnega voznika se s° od °ma razbil in voznika }n0ge| ^'i v bolnico, predno je iijeg r. Fortuna zvedeti za K naV,° ime. Policija, ki je pri-stila\ mesta, je Toneta oprode krivde.
Teti v Naraščaj
Pri štorklja se je oglasila ^ary ^ družini Edward' in St., t Krasovec, 1466 E. 172nd hferkor Pustila za spomin zalo »le dru5.Mlada mati je iz ugled-sta n^lne Jos. in Mary Glač, ki sin u jstem naslovu. Oče pa je A1aic e družine Pavel in ViTaŠ0vec> 1533 E. 172nd St. Prav iskrene čestitke.
Mr a °bisk iz Penna.
Mr. j^1" Mrs. Gašper Kern ter Pripgj1. George Pivk, so se H p v Cleveland iz Scran-
Wniko' lla °bisk k sv°jim so" k dr.i.>;m v Cleveland, in sicer l59th gtu Jack Knafel, 701 E. Sestra m ]Vlrs' Kern je namreč »nnog0 • Knafla. želimo jim dbave v naši metropoli.
, MtuinT®*?* seJa la v nedelj 15 SŽZ bo ime"
°S^zvXdne 19-julija ob pol niča. r važno sejo. — Taj-
Konvencija se vrši v znamenju nelojalnosti in nezaupanja
Cleveland, O. — Včeraj je nastal v vrstah delegatov konvencije Townsend pokreta občuten razkol, ko. je dr. Townsend izjavil, da bo zahteval od skupine direktorjev, da se odstavi od te skupine Gomer Smith, podpredsednik in član Board of Directors.
Gomer Smith, demokrat iz Oklahome, je imel ognjevit govor, s katerim je ožigosal de-nunciacije in klevete, katere sta nakupičila v svojih govorih proti Rooseveltu Rev. Gerald L. K. Smith in Rev. Charles Coughlin.
Smith je branil predsednika Roosevelta ter dejal, da si Gerald Smith prizadeva sploviti Townsendov pokret "dol po reki." Prav tako je s trpkimi besedami naglašal partizanstvo in strankarstvo, ki se je uveljavilo na konvenciji.
Glavni razvoji oziroma dogodki na konvenciji doslej so bili sledeči:
Siloviti napad Rev. Coughlina v četrtek na predsednika Roosevelta, katerega je imenoval "velikega izdajalca" in "Franklin Double-crossing Roosevelta."
Pasiranje resolucije, da se povabi predsednika Roosevelta, go-vernerja Landona, republikanskega predsedniškega kandidata, in Normana Thomasa, predsedniškega kan'didata socialistične stranke, na konvencijo, na kateri naj povedo svoje smernice in mnenje.
Izjava v četrtek večer, da je prišel odgovor od governerja Landona, toda besedilo tega odgovora ni bilo objavljeno. Rečeno je le toliko, da se je governer Landon zahvalil za povabilo ter sporočil, da mu ne bo mogoče, udeležiti se konvencije.
Izjava dr. Townsenda, da on osebno favorizira kongresnika Lemkeja kot predsedniškega kandidata in da bo govoril v njegov prilog z Rev. Coughlinom, Geraldom Smithom in samim Lemkejem vred, na političnih shodih v Chicagu, New Yorku, Philadelphiji, New Orleansu in morda tudi v St. Louisu in St. Franciscu.
--o-
Žalostna vest iz domovine V Zamostecu pri Sodražici je umrl Franc Okorn v častitljivi starosti 84 let. Bil je dobro poznan daleč naokrog kot dober mojster žag in mlinov. V starem kraju zapušča sina Antona, v Clevelandu pa sina Josipa in Načeta Okorn ter hčeri Mrs. Koželj v West Parku in Mrs. Mary Gornik, 1007 E. 72nd Place. Naj bo ohranjen ljubljenemu očetu blag spomin, preostalim pa naše iskreno so-žalje.
Pozor, Slovan!
Pevskemu zboru Slovan se naznanja, da se vrši prihodnja vaja v nedeljo zjutraj ob devetih v S. D. D. na Recher Ave., in ne več v starih prostorih pri Jak-šetovih. Naj noben pevec ne zamudi te vaje, ki bo velikega pomena !
Poraz stalne relifne predloge v
poslanski zbornici države Ohio
Predicg so porazili v prvi vrsti poslanci s podeželja, ki zahtevajo isto distribucijo relifa na podeželju kot v mestih. — Poslanci iz mest pa pravijo, da v tem slučaju ne bi bilo dovolj denarja na razpolago.
Natakarji, strežajke in manager r slovenski gostilni Ljubljana na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu, za katero so prispevali slovenski trgovci, člani Progresivne trgovske zveze v Clevelandu.
Spodnja vrsta, od leve na desno: Milan Germ, Mike Podboy, John Rožanc (manager), Albin Germ.
Zgornja vrsta, od leve proti desni: Anton Jerman Jr., Julia Duša, Polly Gubane, Theresa Dolsak, Mary Zdolsak, Mary Mausar, Bertha Dougan, Mary Lipovec, Mary Mo-horčič, John Treek.
Italija proslavlja nekrvavo zmago nad narodi sveta
Rim, 17. julija. — Vsa Italija je včeraj'v zastavah, s katerimi se proslavlja zmago nad 52 narodi, člani Lige narodov, ki so uveljavili sankcije proti Italiji, pa so s svojo kilavo politiko žalostno pogoreli. Nekrvava vojna Bankcij je trajala 240 dni in je bila najznačilnejša vojna v zgodovini sveta.
Danes pred letom dni je poklical Mussolini dve diviziji pod zastave in mobiliziral je specialiste v vseh svojih vojaških zborih.
Dne 18. novembra se je Liga narodov, in sicer prvič v 16 letih svojega obstoja, poslužila svoje pravice, ki ji ga daje člen 16, kateri določa načine in kazni za ■'.gresvn narod.
Mussolini je neprestano grozil evrop. državnikom z nevarnostjo vojne, da bi jih ugnal v kozji rog, kar se mu je tudi oovsem posrečilo.
Nekaj časa se je njegove grožnje ignoriralo in zdelo se je že, da je Zveza narodov res orodje miru. Toda abesinski odpor se je zrušil pod dežjem italijnskih zračnih bomb in v oblakih strupenih plinov. Dne 5. maja je italijanska armada vkorakala v Addis Ababo.
Italijanskega zavojevanja Abesinije niso priznale velesile in ostale države, vendar Italija drži deželo v svoji posesti neiz-zvana od nikogar, razen od posameznih skupin abesinskih čet-nikov, ki pobijajo Italijane in ki vpadajo tudi v samo Addis Ababo.
OBSODBA REV. COUGHLINA
Pittsburgh, Pa., 17. julija. — Dr. Samuel Harden Church, predsednik Carnegie Institute, je ostro obsodil Rev. Coughli-nov govor v četrtek v Clevelandu, ko je s takimi psovkami napadel pred--sednika Roosevelta. — Dr. Church je poslal Rev. Coughlinu brzojav sledeče vsebine:
"Zgražam se, ker ste imenoval i predsednika Roosevelta lažnikom in tr-' dim, da so bile Vaše umazane besede, ki ste jih včera j rabili, nevredne privilegijev amer. državljanstva, ki Vam je bilo dano kot priseljencu." — (Rev. Coughlin je namreč po rodu Kanadčan).
Društvo Najsv. Imena
Društvo Najsv. Imena župnije sv. Kristine naznanja, da se udeleži slavnosti razvitja zastave društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v nedeljo v Collinwoodu. člani so prošeni, da se zberejo pred cerkvijo na Bliss Rd., ob 8:30 zjutraj, nakar se skupno odpeljejo v Collinwood. Člani, ki imajo avtomobile, so prošeni, da pridejo z istimi.
Antonia Sershen umrla Danes zjutraj je umrla Mrs. Antonia Sershen. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in sinovi. Podrobnosti poročamo prihod-, njič.
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana." mmmmmumm«mmmmm8«mmtt
Justifikacija moškega in ženske v Sing
f> ■	• VI
Smg jeci
Ossining, N. Y. 16. julija. — Nocoj -sta bila tukaj na električnem stolu usmrčena Mrs. Frances Creighton ter njen ljubimec Everett A. Appelgate, ki sta bila obsojena v smrt, ker sta zastrupila Appelgatov ženo, katera je. bila na potu njiju ljubezni. Poleg tega pa je živel Appelgate, ki je bil star 42 let, tudi v intimnem razmerju s šestnajstletno hčerko svoje priležnice.
Mrs. Creighton je bila že dolgo bolna in živčno popolnoma uničena ter so jo morali peljati v mrtvaško celico na stolu za invalide. Poleg stola, ki so ga potiskali po hodniku pazniki, sta korakali dve belo oblečeni matron! jetnišnice, ki sta bili navzoči, ko je šinil v obsojenko električni tok. Obe sta jokali. — čim je bila ta mrtva, so privedli v mrtvaško sobo njenega ljubimca, ki je takoj zatem sel na električni stol ter tudi plačal s svojim življenjem za svoj delež pri umoru svoje žene. Preden je obsojenec sel na stol, se je obrnil do zbranih prič in dejal: "Gospodje, preden umrem, hočem povedati, da sem popolnoma nedolžen nad tem zločinom. Bog t se usmili duše Martina W. Lit-tletona i'/- Nassau okraja." (Littleton je okrajni pravdnik, ki je izposloval, da se je obtoženca obsodilo v smrt).
Warden Lawes je izjavil, da je bila Mrs. Creighton, ki je bila popolna brezverka, ko so jo pripeljali v Sing Sing, nekaj ur pred smrtjo krščena po katoliških obredih po Father A. Caf-fery-ju kaplanu v jetnišnici.
Columbus, Ohio, 17. julija. — Permanentna ali stalna relif predloga je bila nocoj v zbornici poslancev poražena s 54 proti 145 glasovom, ker se poslanci niso zedinili glede poročila konferenčnega odbora, ki si je prizadeval izravnati diference med zbornico poslancev in zbornico senatorjev.
Speaker zbornice J. Freer Bit-tinger je izjavil, da je potrebnih 00 glasov ali dve-tretjinska večina glede zedinjenja na poročilu konferenčnega odbora, in sicer zato, ker vsebuje predloga tudi tako zvano emergency ali zasil-r.o klavzulo.
Senat je že prej odobril poročilo konferenčnega odbora, toda ne z dve-tretjinsko večino, ki je potrebna za tako zasilno legisla-cijo.
Ob 1:30 zjutraj je bilo poro-čano, da bosta ob enajstih dopoldne obe zbornici, senatna in po-
slanska, nadaljevali s sejo ter da se bo podvzelo korake, da se imenuje nov konferenčni odbor. Ta odbor naj sestavi novo poročilo preko sobote in nedelje, nakar naj ga predloži zbornicama v pondeljek.
Predlogo so porazili v glavnem oni poslanci, ki pripadajo podeželskim in 1'armerskim slojem.
Argument za in proti se je vrtel izključno na podlagi podeželskih iii "urban" county koristih. Zastopniki podeželja so vztrajali na tem, da njihovi okraji morajo dobiti svoj delež iz relif nega "lonca" ne glede na to, da-li ga potrebujejo ali ne, dočim so poslanci iz mest in mestnih okrajev trdili, da v tem slučaju r.e bo dovolj denarja za relif, če bo šel del tega denarja v kraje, ki ga ne potrebujejo.
Odbor je sporazumno določil, da se znižajo stroški administracije za osem odstotkov.
Srbski radio program
Danes večer ob 7:30 bo na postaji WGAR srbski radio program za povzdigo in oglaševanje srbskega dne, ki ga naši bratje praznujejo v nedeljo 26. julija. Govoril bo sodnik Frank J. Lau-sche, Mr. Frank Tomich in Mr. S. M. Mattich, ki si je izbral temo: kdo so Jugoslovani? Sodeloval bo srbski pevski zbor Njegoš pod vodstvom Prof. Boris Petrovicha.
Pouk v državljanstvu Mr. Anton Vatovec z "Jutro-vega" nam sporoča, da se je pričel tamkaj dne 13. julija pouk za državljanstvo. Pouk je brezplačen. Obenem se bo vršil tudi pouk v šivanju in ročnih delih. Tisti, ki še niste državljani, po-služite se zdaj te ugodne prilike Pouk se vrši vsak pondeljek ob sedmih zvečer v Slovenski delavski dvorani.
V domovino S posredovanjem tvrdke August Kqllander so sinoči odpotovali v staro domovino sledeči : Mr. Frank Lenarčič gre v Hrastje pri Postojni, sestri Theresa Fuerst in K a t a 1 i n Fuerst pa na Ogrsko. Potovali bodo s parnikom Rex. Pri odhodu pozdravljajo vse znance in prijatelje. Želimo jim srečno vožnjo.
Pozdravi Naš priljubljeni pevec in prijatelj, g. Tone šubelj, pošilja iz New Yorka pozdrave cleveland-skim Slovencem. Prav tako pozdravljajo n j e g o v a svakinja, Mrs. Pauline Shubel in otroci ter Mrs. Angela Dolčič, soproga našega vrlega narodnega delavca, Mr. Ivana Dolčiča iz Girarda, O. — Prav lepa hvala in vsem skupaj mnogo zabave!
Pozdravi s počitnic Josie Luzar in Fay Myce pošiljati lepe pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam z lepih počitnic na Slapnikovi farmi v Chardon, O.
V bolnico V Glenville bolnico se je podal Tony Golobič, 6212 Carl Ave. Operacijo je srečno prestal. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil domov.
JUBILEJNA PROSLAVA IN PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV
Slovenski radio program
V nedeljo bo sledeči radio program na WJAY: Mr. Louis Grdina zapoje "Mornarja,", "Kje je moj mili dom," "En starček je živel." Za godbo bo skrbel Frank Jankovič orkester.
Kakor smo že v petek obširnejše poročali, bo priredilo jutri društvo sv. Jožefa št. 169, K. S. K. J. v Collinwoodu, veličastno proslavo 15-letnega jubileja društvenega obstoja, 20-letnega jubileja ustanovitve mladinskega oddelka in razvitja svoje nove zastave. V načrtu je velikopote zen program s parado, godbo, nastopi uniformiranih skupin, godbenim koncertom, baseball igro in javnim ljudskim pikni kom na Pintarjevi farmi. — Ne zamudite si ogledati te impo zantne slavnosti kakor tudi pozneje proste zabave na Pintarje vi farmi!
Znano dr. Danica, št. 34 ki pripada Slovenski Dobrodelni zvezi, priredi svoj piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. Zabava bo vsestranska in postrežba prvovrstna. Rojaki, obiščite jih!
Slovensko pevsko društvo Samostojna Zarja pa priredi jutri svoj običajni vsakoletni piknik v blagodejnem hladu drevja Mo-čilnikarjeve farme. Kjer so Zar-jani, tam ne manjka tudi lepega petja, plesa in splošne zabave, kar so že neštetokrat dokazali s svojimi prireditvami. Obetajo, da tudi to pot ne bodo zaostali, marveč da bodo s tem piknikom še prekosili svoje prejšnje prireditve v prosti naravi.
Društvo Woodmen Circle, Wa-j terloo Grove št. 110, bo pa priredilo svoj piknik na Stuškovi farmi. Na programu so razne igre in prosta zabava, kakor tudi ples. Na razpolago bo izborna jedača in pijača.
V Maple Gardens pa se vrši piknik SND iz 80. ceste. Garantirana najboljša zabava.
Vsa slovenska društva prispevajo — vsako na svoj način in po svoji zmožnosti -— trdni celoti slovenske skupnosti in k slovesu slovenskega imena v tujini, zato je naša sveta dolžnost, da jih podpiramo v njihovemu stremljenju dočim večjega udej-stvovanja!
Profesor Knific na obisku
Včeraj nas je obiskal v uredništvu v spremstvu Father Po-nikvarja in Father Slapšaka, prijazni profesor dr. Knific. Ker je bil že skoro po vsem svetu, si hoče zdaj ogledati še zanimivosti naše Amerike. (Opozarjamo na članek o njegovem svetovnem potovanju na 3. strani današnjega lista). V Clevelandu se bo ustavil komaj kak teden, potem pa odpotuje proti zapadu. V Clevelandu si hoče ogledati našo zanimivo razstavo, ki1 ga bo gotovo zanimala. Včeraj je obiskal svoje ožje sorodnike : Mrs. Helen To-mažič, njeno sestro Mrs. Terezijo Bizjak in njiju brata Mr. Frank Knifica, ki ima trgovino na Noble Rd. Z našim urednikom sta se pozdravila kot stara znanca, saj je bil dr. Knific leta 1898 v Cerknici za kaplana. Gospod doktor zna ja-ko priljudno opisovati vtise, ki jih dobi na potovanju in tudi svoj obisk po Ameriki bo spravil na papir, kar bo gotovo zanimivo čtivo. Želimo mu mnogo prijetnih dni v naši novi domovini.
Bus ne truk
Piknikarje SND iz 80. ceste bo vozil v Maple Gardens velik bus in ne truk kot smo poročali. Andreje Žagar pravi, da se v busu bolj mehko sedi.
Vile rojenice
Staršem Eleonor in Eward Reiterer so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Dekliško ime matere je bilo Petrich. Stanujejo na 13802 Deise ave. — Svetkova ambulanca je pripeljala mater in otroka iz Bott Memorial bolnice.
Udeležba slavnosti Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ se udeželi korporativno slavnosti dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ v nedeljo. Zbirališče ob devetih pred Slov. domom na Holmes Ave.
Pozdravi iz Chicaga Iz Chicaga pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. John Steklasa ter hčerka. Hvala!
s
"AMERIŠKA DOMOVINA
J »
AMERICAN HOMS - BEOHNIAH DAIET NEWSPAI«** •lit M. 01»lr At». OlOTtlwod. Ohio PabUabed daily *xc«pt Bundnyi and HolldAji_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, da leto 15.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 r6a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3-50 t* Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $0.60, pol leto. $3.00. Z« Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. B. and Canada $3.00 for fl month«; Cleveland, by mall, $3.50 for $ month«. Cleveland and Buclld by earriei*. IBM per year, $1.00 for $ month*. Single copies I centa. European subscription, $8.00 per year._
JAMES DKBXVEC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office a* Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 187$.
No. 169, Sat., July 18, 1936
stičnega prestola. Saj ga je članstvo izvolilo, torej je članstvo nad njim gospodar. Kjer delavec kaj zakrivi, ni delavec odgovoren, ampak gospodar. Ergo — članstvo naj prime svojega urednika za ušesa in mu da zasluženo lekcijo.
Da ni uredništvo krivo ali odgovorno, kaj člani pišejo!? ... Ne bodite vendar tako naivni! Naj bi kak-član napisal dopis v Prosveto, kjer bi vabil rojake na božjo pot v Lemont, pa bi tak dopis nikdar ne zagledal sončnega dne v Prosveti. Na to se lahko stavi 100:1.
To je dokaz, da urednik Prosvete kaj dobro ve, kaj rad priobči in kaj ne. Torej je on absolutni gospodar nad vsebino lista.
Se ni treba kar nič izvijati! Za ta narodni greh se ne boste oprali, pa če porabite vso žajfnico, kar jo je v Zed. državah.
Vsako enako klobaso, ki jo boste zopet scimprali v Prosveti, bomo mi radevolje zašpinili, na to se lahko zanesete. -o-
Proslava in piknik društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J.
Delavec v sovjetski Rusiji
Komunistično časopisje po navodilih Moskve neprestano piše in govori, da je sovjetska Rusija "država delavcev in kmetov,' da je v sovjetski Rusiji uresničen ideal "delavskega raja." V resnici pa je treba ugotoviti, da se delavstvo nikjer tako ne priganja k delu in nikjer tako ne izkorišča, kakor baš v tem "delavskem raju." Menda ni danes nihče več tako lahkoveren in naiven, da bi še verjel, da v sovjetski Rusiji res vladajo delavci in kmetje. Saj je vendar znano, da vlada ruskemu ljudstvu diktatorska družba maloštevilnih ljudi, katerih namen je s pomočjo sovjetskega režima v Rusiji priti po vsem svetu do oblasti.
Ker se boljševiška svetovna revolucija ni hotela uresničiti, je sovjetski diktator Stalin hotel v sovjetski Rusiji zgraditi "podlago' za svetovno revolucijo." V ta namen je bilo treba toliko vojaških in vojaško-gospodarskih priprav, da bi se sovjetska Rusija osamosvojila od inozemstva in posegla v tok svetovne zgodovine. Vse to pa je naložilo na ramena ruskega kmeta toliko gorja in težkih žrtev, da se mora človek zgroziti. Zato, da so sovjeti mogli zgraditi tak vojni instrument, kakršnega imajo danes, je bilo žrtvovanih na milijone ruskih ljudi.
V dokaz, kako danes živi sovjetski industrijski delavec — razmere sovjetskega poljskega delavca so še mnogo slabše — naj služijo naslednje številke, ki so vzete iz sovjetskih virov:
Povprečna mesečna plača ruskega delavca znaša 174 rubljev. Od tega zaslužka pa je treba odšteti celih 20 odstotkov za davke in za razne prispevke za strokovne organizacije, prisilna posojila, obrambno organizacijo itd. Povprečnemu ruskemu delavcu torej ostane na mesec 139 rub-i ljev 20 kopejk, ali na teden 30 rubljev in 93 kopejk. S tem j denarjem se mora ruski delavec preživljati in oblačiti.
Kakšne pa so cene? Najvažnejši živež ruskega delavca je kruh, ki stane 75 kopejk kilogram. Če ruski delavec vsak dan porabi en kilogram kruha, plača zanj na teden 5 rubljev in 25 kopejk. Ruski delavec potrebuje na dan najmanj en funt zelja po 20 kopejk, kar znese na teden 1 rubelj 75 kopejk. Nadalje porabi ruski delavec vsak dan kakih 200 gramov kaše, kar znese na teden 6 rubljev 2 kopejki. Slednjič si mora ruski delavec vsak teden privoščiti za 73 kopejk krompirja. S tem pa je tudi že vse povedano, kaj si sme ruski delavec za svojo hrano privoščiti. Poleg tega sme kupiti še za kuho pol funta olja, kar stane tri rublje 3 ko-pejke, in morda še pol funta rib na teden, kar stane 87 kopejk. Če računamo za čaj, sladkor, sol, tobak in drugo drobnarijo štiri rublje in 50 opejk na teden, je ruski delavec od svojega tedenskega zaslužka 30 rubljev 90 kopejk za tako skromno prehrano že izdal 22 rubljev 52 kopejk.
Ostane mu še osem rubljev 41 kopejk na teden. Kaj naj si kupi s temi? Ali morda slanine, ki je novembra meseca leta 1935 v Kijevu v državni prodajalni veljala 18 do 20 rubljev kilogram? Ali naj kupi' gnjati, ki je veljala 18 rubljev kilogram? Ali naj kupi klobaso, katera je po uradni ceni meseca septembra 1935 veljala 9 do 25 rubljev kilogram? Vsakdo bo uvidel, da si ruski delavec s to plačo take in podobne hrane ne more privoščiti.
Toda za tistih tedenskih 8 rubljev in 41 kopejk mora skrbeti še za obleko čevlje, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Kako? Naj slede uradne cene iz državnih prodajaln v Kijevu meseca novembra 1935: Ena obleka stane v državni prodajalni 120 rubljev, na prostem trgu pa 300 do 800 rubljev. Navaden plašč stane 150 do 200 rubljev, na prostem trgu pa 200 do 260 rubljev. Navadni čevlji stanejo 80 do 150 rubljev, na prostem trgu pa 150 do 250 rubljev. — Ali je potem čudno, če tuji obiskovalci sovjetske Rusije, celo tisti katere sovjeti vabijo na oglede v Rusijo, potem doma poročajo, kako slabotni in slabo oblečeni so videti ljudje po
večini v Rusiji.
Vse te številke pa veljajo za delavca, ki je samec. Delavec pa, ki ima družino in mora skrbeti za ženo in otroke, ima isti zaslužek, stroške pa seveda toliko večje. Sovjetski delavec namreč, ki ima otroke, ni deležen nič večje plače. Pri vsem tem pa ne more od svojega zaslužka delavec prav nič dati za svoje kulturne potrebščine, ne more si kupiti ne knjige, ne slike in svojim otrokom nobene igrače.
Vse te številke so povzete po uradnih sovjetskih virih in dokazujejo, kako prazne marnje mlatijo tisti, ki obetajo delavcem rešitev v komunistični stranki.
_ ______n-----
NA VSE NAČINE SE ZVIJAJO
Urednik Prosvete se zvija in brca, češ, da jednota ni kriva, da je bil priobčen v Prosveti dopis, v katerem je neki član krstil lepo uspelo konvencijo SŽZ za čisto navaden cirkus.
Mi še enkrat povdarjamo, da je bil tisti napad na edino slovensko žensko organizacijo v Ameriki, naroden škdandal.
Urednik Prosvete nam ne bo zanikal, da ni uredništvo odgovorno za dopise. V Ameriki je za dopise celo pred postavo odgovorno samo uredništvo in ne dopisnik.
Torej urednik je bil odgovoren, da je tisti škandalozni dopis zagledal beli dan v Prosveti. In članstvo je pa krivo v toliko, da ne vrže takega urednika z njegovega absoluti-
Cleveland (Collinwood), O. — Ravno te dni je poteklo 15 let, ko se je zbrala mala skupina zavednih mož in žena. To skupino je sklical skupaj naš tedanji g. župnik, zdaj že pokojni Rev. Jos. Škur. Zbrali so se z namenom, da ustanovijo tudi v Collinwoodu slovensko katoliško podporno društvo, katerega dotedaj v naši naselbini še ni bilo. Sklenili so, da dajo temu novemu društvu ime sv. Jožefa. Nadalje so sklenili, da priklopijo to društvo k edini slovenski katoliški organizaciji v Ameriki, namreč h Kranjski slovenski katoliški jednoti.
Kakor vsak začetek, tako je bil tudi začetek tega novega društva naporen in težak in v začetku se ni moglo pokazati nobenega posebnega napredka. Skoro bi rekel, da je društvo le nekako životarilo in to do pomladi leta 1924, ko se je vršil pri nas ogromen katoliški shod. Ta ogrpmna prireditev se je vršila popolnoma pod pokroviteljstvom tega malega društva, čigar število j članstva ni doseglo niti sto. Pogum, vztrajnost in požrtvovalnost ter' Sodelovanje naše župnije je rodilo obilen sad, tako da je ta katoliški shod v resnici bil velikanska manifestacija. Ta manifestacija je presegla vse prireditve pri nas do takrat in tudi pozneje. Do danes je še ni bilo prireditve v Collinwoodu, ki bi dosegla prireditev tega katoliškega shoda.
Ob priliki te prireditve si je društvo nabavilo tudi svojo društveno zastavo, katera je zdaj že prav zelo izrabljena.
V nedeljo 19. julija pa to društvo sv. Jožefa št. 169 J. S. K. Jednote praznuje svojo 15 letnico. Lahko bi se tudi reklo, da praznujemo veliko zmago, ker smo dosegli, kar še nobeno drugo slovensko društvo v Ameriki ni doseglo in sicer v številu članstva, katero število že presega nad 1,500 v obeh oddelkih. Ponašamo se tudi s svojo godbo v lepih uniformah, nadalje se je organiziralo pod pokroviteljstvom društva takozvane "kadete" in razne druge športne skupščine. In ta naš triumf hočemo kolikor največ mogoče slovesno proslaviti v nedeljo. Ob tej priliki bomo tudi proslavili 20 letnico, odkar se je organiziral pri naši iednoti mladinski oddelek. Ob tej priliki bomo blagoslovili tudi novo zastavo, ki je res krasno delo in nekaj posebnega.
To trojno proslavo hočemo praznovati kolikor mogoče slovesno. Program proslave s^. vrš po sledečem redu:
Program te proslave se prične ob devetih dopoldne in sicer naj se tedaj zbirajo vsa društva in uniformirane skupine pred Slov. domom na Holmes ave. (Prijavljenih je 20 društev). Od 'tu se razvije povorka z lastno društveno uniformirano godbo na čelu in skupino društvenih kadetov ter uniformiranih članic društva sv. Helene, Slov. častne straže, vežbalnih krožkov Novak Guards in Marie Prisland Cadets. Točno ob 10. uri se prične sv. maša za vse žive in
mrtve člane našega društva, katero bo daroval č. g. duhovni vodja našega društva, L. Kužnik; slovensko pridigo bo imel zaslužni član in bivši naš društveni duhovni vodja Rev. Milan Slaje. Po sv. maši bo blagoslovitev nove društvene zastave z govori botrov, gl. odbornikov in drugih odličnih gostov.
Ob treh kratek koncert društvene godbe. Ob 4. popoldne javna telovadba in proste vaje kadetov. Ob 6. zvečer baseball igra med našimi žogarji in neko lokalno skupino. Med odmori in po programu se vr-še razne dirke in vsakovrstne zabave, kakor tudi vesel domač piknik.
Kot razvidno, bo program zelo zanimiv in obširen. Te lepe slavnosti se udeleži osem gl. uradnikov KSKJ: predsednik br. Opeka, prvi podpreds. br. Germ, gl- tajnik brat Za-lar, tajnik fin. odbora br. Go-spodarič, vrhovni zdravnik dr. Oman, nadzornica Mrs. Ho-chevar, porotnik l?r. Panchur in urednik Glasila br. Zupan, i
Vsi člani in članice našega društva ste prošeni, da vpošte-j vate sklep ^eje, da naj se sleherni udeleži korakanja v cerkev ; tako se udeležite tudi popoldanske slavnosti na Pintar-jevi farmi. S tem boste dali
svoj bedni položaj. Toda usoda, je hotela drugače. Zgodilo se je kot se je že v mnogih slučajih.
Granata je eksplodirala ter s tem raznesla v atome najinega brata, njegovo ženo in najstarejšega sina Evgena. Tragedija pri vsem tem pa je, da je ostalo za njimi pet nepreskrbljenih otrok v starosti od 1 leta do 14 let. Res žalostna novica posebno za nas sestre, ki smo tudi prizadete vsled dolgotrajne krize. Otroke so vzeli sorodniki, toda vsak ima svojih dovolj, zato apelirajo na naju za gmotno pomoč. Po svoji moči pomagamo, toda ta pomoč je komaj kaplja v morje. Zato se obračava na usmiljene rojake, posebno one iz Primorja, ako more kdo kaj pomagati ter olajšati gorje nesrečnim otrokom, ki so izgubili roditelje. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Vse eventualne darove naj se pošlje na naslov Mrs. Justina Dermaša, 18520 Chapman Ave., ali pa na Mary Dobida, 16413 Trafalger Ave., Cleveland, Ohio. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet, ter bo lajšal gorje nesrečnim otrokom v njih bodočem življenju. Ako ne nudimo pomoči, jih bo prevzel režim in iz njih naredil tujce svojemu lastnemu narodu. Upamo, da ta apel ne bo glas vpijočega v puščavi. Zato še en apel na dobra srca: cdpri srce, odpri roke, otiraj bratske nam solze. Žalostne sestre,
Justina Dermaša in Mary Dobida. --o-
Važna seja
Vabim vse člane društva Bled št. 20 SDZ na sejo v nedeljo popoldne ob eni. Slikali boste polletne račune. Pa tudi dolžnost veže vsakega zavednega člana, da se vsak vsaj enkrat na leto udeleži seje.
Znano vam je tudi, da imamo kampanjo za rtove člane za našo Zvezo. Zato apeliram na vas, bratje in sestre, da se vsak kolikor mogoče potrudi in pridobi vsak vsaj enega novega člana. Saj je tako lahko agitirati za Zvezo, samo pojasniti je treba, kje se vam nudi ugodna prilika, kakšne ugodnosti nudi Zveza članom pod svojim okriljem in imeli ne boste nobene težave pregovoriti tega ali onega za vstop v Zvezo. Zatorej vsi na delo za večjo in močnejšo SDZ!
Opozarjam tudi tiste člane, ki so imeli posojilo, da se zgla-sijo na seji, da se v svrho boljšega poslovanja v korist vam porazgovorimo za prihodnost., kot naša pravila to zahtevajo.
V upanju, da se vidimo na seji, ostajam z bratskim pozdravom
Fred Krecic, tajnik. -o-—
Prijeten piknik
Veliko se je že razmotri-valo in ukrepalo, kako bi boljše napravile naše članice piknik, ki se bo vršil v nedeljo 19. julija na Stuškovi farmi, ki je tako prijazen prostor. Mrs. Stušek je tudi naša članica. Precej časa je že minilo, kar je bil naš zadnji izlet in zdaj imate vse priliko, da se boste udeležile v polnem številu. Saj je pač tako, da če nas je več skupaj, več je zabave. In veste, to gre v korist naši blagajni, torej v korist vsem članicam.
Vljudno vas vabimo, da nas posetite na tem pikniku iz vseh krajev. Na piknik bo vsak lahko prišel, ker bo truk odpeljal ob dveh izpred SDD na Waterloo Rd., in od E. 168, ceste. Potem bo pa zopet odpeljal ob treh. Zvečer vas bc pa zopet peljal nazaj in pa še z avtomobili, kolikor bo mogoče.
Upam, da boste vsi veseli in zadovoljni na pikniku. Vsega bo dovolj, za žejne in lačne Za plesaželjne bo pa skrbe Brancel trio, ki bo igral zs stare in mlade.
Sestre, udeležite se v polnem številu. Delujmo skupaj, ker je to za vse v korist. Vsi na piknik društva Waterloo Grove št. 110 WC. Nikomur ne bo žal. Na svidenje v nedeljo 19. julija na Stuškovi farmi.
Antonia Tomle. -o-

Politično gibanje v 32. vardi
Ženski, moški in mladinski odbori Slovenskih demokratskih klubov v 32. vardi so imeli svojo skupno sejo. Potrebno je, da članstvu kot javnosti označimo nekaj ukrepov.
Councilman A. Vehovec je poročal podrobneje o svojih aktivnostih v zadnjem mesecu ter razložil svoje zasnovane načrte za ugodnost prebivalcev v 32. vardi. Povdarjal je, da je 32. varda skoraj največja po prebivalstvu in je bila vedno zapostavljena. Stari politični raketirji so dozdaj mešetarili na račun ljudskih pravic ter se ne morejo sprijazniti z novim položajem. Zato je potrebno, da v tem boju skupno nastopimo ter vzamemo v roke vodstvo. Jaz sem že storil korake v to smer. Opozoril sem, da nimam dovolj sodelovanja in tako dalje. — Tako je poročal Vehovec.
Skupni člani odborov so pa nato soglasno sklenili, da se mu nudi vsa pomoč, ki nam je mogoča ter so mu na razpola go vsi naši viri in moči.
Važen sklep je bil tudi, da skupni klubi priredijo dne 26. julija skupni izlet v Genevo na Beretičevo farmo na Dock rd. To bo tako zvani "basket picnic." Vsi člani in demo-kratje sploh so vabljeni. Kdor hoče ali more, naj torej prinese ali pripelje sam svoj prigrizek. Kdor pa ne, lahko m prostorih" dobi vso postrežbo. Oni pa, ki hočejo iti s trukom ali busom, naj se v enem tednu zglasijo pri John Trčku na Holmes ave., pri Geo. Turku na Waterloo rd., ali pa pri John Rožancu na Waterloo rd.
V sredo 22. julija se vrši seja skupnih odborov pri Geo Turku na Waterloo rd., kjer se bo ukrenilo podrobnosti.
Torej demokrat je iz vsega Clevelanda so vabljeni, da po-setijo ta izlet, ki bo prvi te vrste ter potreben, da se v prosti naravi spoznamo v dobrem, neprisiljenem razpoloženju.
Tajnik skup. odborov.
-o-
Pred odhodom v domovino
Lepo pozdravljam moje ljube otroke in otročiče, vse moje sorodnike, Lawrenca Bandi v daljni Coloradi, vse moje dobre prijatelje in vse znance. Bodite vsi lepo pozdravljeni, prijatelji in sovražniki. Vsem skupaj zakličem še enkrat: prisrčni zbogom do zo petnega svidenja!
Agnes Schmuck.
-o-
Zaprtje agencij za žganje
Od torka do petka prihodnji teden bo državni department za kontroliranje žganja zaprl v Clevelandu 10 agencij za žganje. V torek bo odpravljena največja teh agencij, ki jo je upravljal Max E. Warren v svoji lekarni na 16420 Euclid Ave. Zaloga žganja te prodajalne bo razdeljena po državnih prodajalnah žganja. — V sredo in četrtek bodo i pa odpravljene ostale agencije, i
Če verjamete al' pa ne
V torek je bilo menda najbolj vroče. Ne vem, če je bilo vam, meni pa. Prav nič se mi ni ljubilo delati. Samo kar je bilo za mus. Vsak las na glavi j« bil vodnjak in doli po vratu Pil že cela irigacija. Vrat me je že bolel, tolikokrat sem pogledal na uro. Pa se mi je zdelo, da je čim dalje manj. Rad bi bil komu potožil, pa nisem imel komu. Johani pa nisem hotel telefonirati, ker sem bil prelen, da bi slušalo dvignil.
malo priznanja raznim odse-! kom pripravljalnega odbora, ki ima s to proslavo ogromno dela. Obenem pa vabimo tudi cenjeno občinstvo širnega Clevelanda in okolice, da nas posetite omenjeni dan. Prepričani bodite, da vam bomo prav po bratsko in po domače postregli. Za plesalce v paviljonu na Pintarjevi farmi bo igrala znana godba bratov Krištof. Torej na veselo svidenje v nedeljo!
K sklepu še v imenu tozadevnega odbora prosim vse lastnike hiš na Holmes ave., da naj prihodnjo nedeljo obesijo ameriške i" slovenske zastave, da bo imela glavna cesta naše collinwoodske naselbine tem lepše in tem praznične j še lice.
S pozdravom,
Lawrence Leskovec. --o-
Sem pa tje sem šel v tiskarnOi da sem, se pasel nad fanti, ki s° švicali pri strojih. Pa mi je malo odleglo. Po zavrteh se pri' smeje kolega, ki žarečega obraza hvali iznajditelja ječmenov-ca in ledu. Fin namigljaj. Po-tipljem v žep, kjer najdem dva šraufa, ki sem jih zjutraj našel pred garažo, kjer sta prežala avtomobilska kolesa. V žepu bile dalje še tri šestice, rav"0 za dva pakelca cigaret. Nobeni ga denarja za izvanredne stroške. Prejšnji teden sem sicei' imel par ferošev, pa sta mi j^1 vzela Jim in Ferdo pri marjaš11 Se reče, saj sem jima samo P°; sodil. V takem položaju se njc ne poje slave Roosevteltu, ki je odpravil prohibicijo.
Najraje bi bil na vrata v ofr cu nabil napis:— zaprto rad1 ošpic in šel pod jablano na R°z' nik. Pa bi se Jc-hana ustrašil'1' meneč, da je kaj napek.
Ne kaže drugače, kar potrpe" je treba. Poleg tega pa pridej8 natančno deset minut do šestih Kauškov oče po cajtenge. l>r dem je treba postreči. In Kau' škov so cash kostimar. pridejo oče v ofic, potem tak0) vem, da imam še eno uro in set minut domače zabave v of1' cu.
Torej pa naj bo za duše v v! cah in potrpimo. Da pozabim ,l!l uro in vročino, vzamem lj ubija", ski dnevnik v roko. Oko se 11,1 ustavi na osebnih oglasih. ^ dajmo, da vidimo, kaj lju^ predajajo in kupujejo v Lju ljani. Preberem prvi oglas se glasi:
Žalostna novica iz domovine
Še vedno zahteva zadnja svetovna vojna svoje žrtve, posebno v krajih, kjer je bilo ljudstvo najbolj prizadeto. In to posebno v našem Primorju. Režim, ki vlada sedaj tam, ni posebno naklonjen revežem, še toliko manj pa Primorcem. Davki so ogromni, zaslužka nobenega, in tako se ljudje poslužujejo vseh sredstev za bori košček kruha. V enakem slučaju se je nahajal najin brat Evgen Lipicar z celo njegovo družino, ki je životarila v Trnovi pri Gorici. Usodnega, 6. junija, so se odpravili Evgen, njegova žena in 17 letni sin iskat starega železja. Nesreča je pač hotela, da so našli staro, še ne eksplodirano \granato, kar je pač za ondotne prebivalce sreča, ker vlada še precej plača za te vrste blago in res, naši sorodniki so bili veseli najdbe, ker so pač mislili, da bodo vsaj malo olajšali
V
"GOSPODIČNO, ki bi mu lala družbo na Savi, išče mlaJ*"' gospod."
Well, v Ljubljani je pa tc^ s puncami, da se jih mora is^J ti po časopisih, sem si mislil- * sem šel naprej do drugega o$ sa:
"GOSPODIČNO, ki bi f delala družbo v toplicah, lsC,-trgovec za teden dni v juliJ1}'., Glej ga šmenta, ta je pa iz^ čen. Samo za en teden bi jo Ne verjamem, da bi jo do^ ker ni stalna služba. Tretji oglas:
"KATERI GOSPOD, do^ situirani, starejši, tudi pe'1^ nist, bi imel pogum poročiti letno vdovo brez otro-k, če^ zunanjosti, močne postave." ^ No ja, tukaj bo treba P3 ^ precej previdnosti, kajti žefl® nekaj govori o pogumu in do mačne postave. Kaj pf* v Jože Pograjc, ali bi kazalo V slati kabelgram, naj počaka -
Pri branju teh oglasov Je .y vročina odjenjala. Prav so bili tu Kauškov oče. ™ j bom še počakal, potem se ^ pa zaletel gori na Rožnik, me čaka takole en priličen ^ solate.	j
d*
Postrežba na vsako razdaljo	j
Ne glede kje se smrt pripeti ali kje se vrše obredi in pokop, mi smo opremljeni, da vam postrežemo v oqpclno aadovoljnost.
če mora biti umrli pripeljan iz daljave, prevzamemo mi vso odgovornost. Nobena 7,adeva ni tako komplicirana, da je ne zmore naša pos'uga.

AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18TH 1936
S
"Iz Soote sem." "Si Bebbeh?"
"Ne gospod!" je odgovoril s poudarkom.' "Mi sovražimo
OH^' £*žiaf sem."
Odkod prihajaš?" Iz Ahmed Kulwana."
tam?" ^ dal6Č- Kaj si P°čel
Jčrede tamošnjaga kjaje »aazorujem.'
"Kam si namenjen?"
Ijem r, " S°0t0 k em" Rod Džiafov se priprav-
a na veliko slovesnost, pa smo
Povabljeni."
Jzuifova izpoved se je uje-
der MS f6*' kai J'e pravil Hei-
zain • ' Mož se mi je zdel zaupanja Vreden
6 Se kdo drug povabljen?"
Heide Mm; da pride tudi kan
ti „ Miriam s svojimi Beja-
IfiJ1!111 to Je bil° res- Mož ni se mi je zdelo. zakaj si se skril?"
če v t°3P°d' kd° bi se ne skri1' 2a , divJi samoti nenadoma
p0 eda šest oboroženih mož?
nja Če Je Sam in brez ko" aik i Saj človek tod v £orah
j aar ne ve, ali sreča prijate-
Jd( »'i sovražnika."
zakaj si nam hotel uiti?" . al sem se te ker g| pga na_
«, na mene." „Si/es čisto sam?" di C'sto sam, gospod! Pri bra-Prerokovi ti prisegam!" ;erjamem ti: šel boš z J*11- Stopi naprej!" tan!nili smo se k tovarišem in fovit'6 m°la' SV0J0 izP°ved po-
^ Ysi So bili mojih misli, da z ni čisto nič nevaren. Vrnil , m mu puško, smel je oditi, »mor je hotel. Lepo se nam A!]Zahvalil, klical blagoslov aiiov na nas, se poslovil in e' 8;ojo pot. udl mi smo jezdili dalje.
Pazil sem, da je Alio Kur-vVe^ čas zamišljen ogledoval gl Se ko je odšel, je zamišljen jj . al za njim. Počasnih mis-
0	j!e bil, morebiti je kaj vedel slit.Urdu pa se ni mogel domi-
«isfaŠ PoložaJ -'e bil tak> da
mal ° Srne^ Prezreti nobene enkosti, zato sem ga prav-žlj^otel vprašati, kaj premi-. Uje> ko je pognal vranca in
<!pZd^ k meni. vi Gospod," je začel in njego-Jt0)°Cesci sta gledali iz gostih jeCln kakor oči človeka, ki se ta|nečesa spomnil, "gospod —
zna Č1°Vek vas je nala&a1! Po"
(j0 ? ga> pa se nisem mogel
»em S.liti' kdo da Je- Sedaj pa Pa SG spomnil. Brat ali
hojVSaj sor°dnik je Gazal Ga-
v,,; Videl sem ju skupaj v
^zgiji."
je res—? Se ne motiš?" °&oče. Pa mislim, da sem ^ videl."
Je f°!edal sem tovarišem, kaj «.Ja.r videl, in pridjal: jj ^.irajši bi jezdil za njim!"
1	, Cammed Emin je zmajal
feiavo << - *
2 ernu izgubljati čas? In pa je i | stvai'» ki ni verjetna. Če kod iG človek res Bebbeh, od-Mirl " bil zvedel> da J'e Heidcr ^žiafm povablien v goste k So si m? Ežiafi in Bebbehi SJcih s°vražniki in o takih obi-IfpVori6"Vpričo sovražnikov ne
Sdi t pridjal Amar el-le čin , ako bl nam naj ta-
Ni^škodovaU? 0dšel je
Jug Cru> mi pa potujemo na Pa če h-6 morejo nas dohiteti, dovai ,1 tudi v Banni pripove-
Ti1,kof je srečal." tehtni n gi 80 bUi seve zelo bi šel'vQ PUstiI sem misel, da
AnUv:;iim-
"Zakai ni bil zadovoljen. seje je2j, ne S1-este za njim?"
' ko sem mu povedal,
da i«
kaj smo govorili, "čemu ste ga vobče izpustili? Ustrelili bi ga bili, lopova! Bi ne bilo škoda za njega! Vsak Kurd je lopov,!. Yes!"
"Oho—! Ali je gumrijski bej tudi lopov—?"
"Hm—! Da!"
"Sir, nehvaležni ste!"
"Vas nič ne briga! Se ne spominjate več, da nas je dal napasti? In kdo ve, kako bi se nam bilo še godilo, da ni vas spoznal in da vas ni Mara Du-rime priporočila—! 'Dobra že niča, pametna ženica, tista stara teta,! Yes!"
Ime Mara Durime mi je vzbudilo mehke spomine, vdal sem se jim in pozabil na sedanjost in na tovariše. Molče sem jezdil in se šele zdramil iz svojih misli, ko me je Anglež opozoril, da je poldne in da si moramo odpočiti.
Res je stalo solnce najviše in naše sence so bile najkrajše. Poti so bile slabe, pa prepotovali smo vkljub temu mnogo sveta. Smeli smo sebi in konjem privoščiti izdaten počitek.
Našli smo ugoden prostor, razjahali, postavili straže in polegli.
Dobro spočiti smo se zbudili, tudi konji so bili sveži. Poskusil sem, ali bo naš novi konj nosil oglarja. Spravil sem ga v sedlo in konj je res ubogal. Opazil je pač, da ga nočemo j mučiti. Odslej je oglar jezdil svojega konja, jaz pa vranca. j In to je bila moja sreča.
Svet se je spremenil. Čim dalje smo prišli v gore, tembolj so se umikale goličave gosto obraščenim planotam. Vode smo našli povsod dovolj.
Pa tudi potovanje je bil vse ■težavnejše. O nadelani ali shojeni poti seve ni bilo niti sledu. Plezali smo po gozdnatih strminah navzgor, pa spet drseli po drugi strani navzdol, s težavo smo prodirali skozi gosto podrast in se izogibali stoletnim orjakom, ki jih je kdove kedaj vihar podrl, se prerivali skozi skalovje ,obraščeno z bujnih mahom, in konjem se je vdiralo na močvirnatih tleh, spotikali so se ob vejevju, ki je križem ležalo po pragozdu.
Popoldne smo pripotovali v ozko dolino. Le po sredi doline je tekel ozek, travnat pas, vse drugo je bilo bujno zaraščeno z drevjem in grmovjem. V daljavi je bledelo sinje gorovje in nam s svojimi izrastki zastavljalo pot.
Pokrajina je bila lepa in slikovita, pa žal prav nič pripravna za potovanje na konjih.
"Ali pridemo tamle mimo?" sem vprašal Allota in pokazal na sinje gorovje.
"Da, gospod,! Na levi ob njegovem vznožju bomo potovali."
"Kaj pravi?" je vprašal Lindsay.
"Pravi, da pridemo mimo tistih gor tamle v daljavi. Na levi ob njihovem vznožju da bomo potovali."
'Treba nam je to vedeti!" jc godel. Slabe volje je bil, naporna pot ga je utrudila.
Žal je moral le kmalu spoznati, da je bila oglarjev« opomba za nas vse največje naravnost življenjske važnosti
Odprl sem usta, da bi mu odgovoril. Pa beseda mi je zastala.
Številni streli so v tistem hipu počili na desni in levi v goščavi in gotovo petdeset jezdecev je planilo izza drevja. V hipu smo bili obkoljeni.
Strašno iznenadenje! Konji vseh mojih tovarišev so se valjali po tleh, tovariši so se motali iz' stremen in vajeti in grabili za orožje. Le moj konj ni bil zadet..
Newburske novice
Vroče je in suho, da se bo vse posušilo. Še na moje ambicije ima ta suša toliko vpliva, da se misli kar sušijo in človek ne ve, kaj bi zapisal. Vreme, to ima do danes edino Bog v rokah. Tukaj z vso našo toliko hvalisano vednostjo še nismo prišli tako daleč, da bi mogli regulirati dež, vročino in hlad. V tem smo še ko mali otrok, ki ne more storiti drugega kakor gledati v zrak ter brcati proti nebu. — Človek, napram stvarstvu in Stvarniku je še zelo majčken in tak tudi ostane. Zato nam ne preostane drugega, kot da ponižno prosimo svojega nebeškega Očeta: "daj nam naš vsakdanji kruh. . ." In dal nam ga bo, saj nam pravi: "prosite in boste prejeli." — Četudi pride suša, če pride toča in naredi velikansko škodo, se prežive ljudje na en ali drug način, in to ne radi tega, ker so si sami pridobili kruha, ampak zato, ker je Bog dal rast. Toda to ni novica. O tem je nekaj že sv. Pavel pisal skoraj pred 2000 leti.
Novica je pa, da bo prihodnjo nedeljo ves Newburg in še precej izven naše naselbine v Maple Gardens. Tam se bo vi*šil piknik za Narodni dom. Bil sem zadnjo nedeljo na .seji ,na kateri se je govorilo o raznih pripravah. Zato pa lahko rečem da že dolgo ni bilo tako prijazno na kakem pikniku, kot bo v nedeljo. Kdor
želi imeti dobre čase, naj nc zamudi piknika v nedeljo. Ob 2. popoldne bo odpeljal Walter j ev bus naravnost na mesto, da bodo tudi oni, ki nimajo svojega avtomobila, zlahka prišli v ta raj. V nedeljo bo v Maple Gardens zares lušno.
S svojih počitnic, katere je prebil v Minnesoti med svojimi nekdanjimi prijatelji, se je povrnil Frank Bečaj, naš god-beni inštruktor. Takoj po prihodu nazaj je prijel zopet za svoje težavno delo, instruira-nje mladih v godbi. In zopet se sliši iz šole dan na dan mu-zika, ki obeta velike reči za naše mlade junake.
Sem mislil, da se je pripe ljala governerjeva žena z no vim avtom v našo naselbino. Voz se je ustavil pri Anton Šrajevih. Ko pa izstopi voznica ali "drajvarca," pa vidim, da je bila Srajeva Francka s svojim novim ševjjem. Ej, ti Francka ti!
Važn^ seja je nocoj. Vsi zastopniki skupnih društev, kakor tudi vsi drugi, ki se zanimajo, naj se nocoj prav gotovo udeleže važne seje v Narodnem domu.
Iz bolnice se je vrnil Louis Gregorič. Zdravje se mu vrača in bo kmalu šel na svoje delo, če Bog da. Joseph Žu-ra je bil zadnjo sredo operiran. Radi hude bolezni bo moral ostati najbrže še več tednov v bolnici. Želimo mu hitrega in popolnega zdravja.
Dr. Ivan Knific, slovenski duhovnik, gimnazijski profesor in svetovno znani potnik, na potu v Ameriko
Na praznik sv. apostolov Pe-| tra in Pavla je odpotoval v Zed. države preč. g. dr. Ivan Knific, j profesor matematike in fizike na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Gospod dok-1 tor ni znan le kot strokovno na-obražen profesor in izboren pedagog, njegovo ime slovi tudi v analih svetovnih potnikov. Menim, da ne rečem preveč, če trdim, da ga ni med Slovenci moža, ki bi videl in prehodil toliko sveta kot ga je dr. Ivan Knific. V podkrepilo moje trditve naj govoril le nekaj gole statistike!
V 1900 in 1901 je z veliko vnemo in gorečnostjo pastiroval med westfalskimi Slovenci.
L. 1902 je lezel na 138 m vi-' soko Keopsovo piramido-v Egiptu in obiskal vsa svetopisemsko1 znana mesta svete dežele.
L. 1903 je o velikih počitnicah pohitel v Rumunijo, Bolgarijo in Carigrad.
L. 1907 si je ogledal francoski Alžir in Tunezijo ob sever-no-zapadni afriški obali.
L. 1909 se je udeležil znamenite vožnje na Spitzberg otoke v severnem ledenem morju in si hkrati ogledal Nemčijo, Dansko in Norveško.
L. 1911 se je mudil v evrop-i skem in azijskem delu carske; Rusije. Tedaj je videl Kijev,; Moskvo, Samaro na Volgi, Orenburg na Uralu, Taškent, Samarkand, Buharo, Kirgiško step, Turkestan do Andižana, Kaspijsko morje, severni Kavkaz ter južna ruska mesta.
L. 1913 ga je v drugo izvabila "sveta Rusija." To pot si je ogledal Varšavo, Petrograd in Finsko, Arhangelsk, Moskvo, Nižji Novgorod. Tu se je vkrcal na ladjo ter se popeljal do izliva največje evropske reke do mesta Astrahana. Nato jo je udaril čez 5000 metrov visoki Kavkaz in dospel v prednjo Azijo v sloveče karavansko- mesto Tiflis, odkoder se je po Črnem morju povrnil v Evropo.
Svetovna vojska ga je za ne-kal let priklenila na dom, toda njegovega hrepenenja po svetu in njegovih naravnih krasotah ni zatrla. Ko so se politične
IZ DOMOVINE
razmere nekoliko ustalile, je iz-nova zagrabil za potno gorjačo in skušal v naslednjih nadomestiti, kar je vojska preprečila. Zato ga nahajamo odslej skoro vsako leto drugje.
L. 1925 je prepotoval Italijo v smeri od severa proti jugu.
L. 1926 si je vzel na piko Francijo in Španijo.
L. 1928 je potoval po južni Srbiji, Bolgariji in Grčiji.
L. 1929 je videl špansko, Portugalsko in afriški Maroko.
L. 1931 je pastiroval v Parizu skoraj dva meseca in študi-i al ondotne socialne razmere.
L. 1933 je prebil velike počitnice v Zurihu v Švici, kjer je zopet pastiroval in proučeval gospodarske razmere Švice.
L. 1935 se je z nemško izletniško ladjo Woermann 99 dni vozil okrog Afrike. Kljub naporni vožnji se je vrnil z dolge vožnje tako zdrav in čil, da je bila njegova prva pot naravnost v šolo.
Dne 1. julija 1936 je odrinil z ladjo Deutschland iz Hamburga v New York. Njegov namen je, obiskati zlasti slovenske naselbine, pozdraviti stare znance in prijatelje in jim iz svojih bogatih skušenj kaj lepega povedati. Dolgo je upal, da bo mogel vzeti s seboj krasne skiop-tične slike z lanskega potovanja okrog Afrike in jih svojim rojakom pokazati, toda vsled obmejnih carinskih predpisov je moral to lepo namero opustiti. Vendar pa bo skušal z besedo vsaj nekoliko nadomestiti. to, kar bi povedale zgovorne slike. Gospod doktor je namreč mojster tudi v pripovedovanju in v pisani besedi. Zanimanje za njegova predavanja s poti .okrog Afrike je bilo v starem kraju tako splošno, da g. predavatelj kjub svoji najboljši volji ni mogel vsem ustreči. Prav tako zanimivi sp njegovi potopisi, izmed katerih so mnogi prešli celo v šolske knjige. Zato bo gotovo tudi njegova sedanja tura mladim in stai*im vspodbudo in razvedrilo, slovenskemu ljudstvu pa v čast in ponos.
Dr. Fr. Tr.
—V Ljubljani je umrla Marija Selan, vdova po poštnem uradniku.
—Strela ubila dva mlada moža. — V nedeljo, dne 21. junija popoldne ob pol 5. uri je v župnijah Sv. Bolfenk pri Središču in Sv. Miklavž pri Ormožu razsajalo grozno neurje z gromom in strelo. V Vrablovčaku je strela udarila v viničarijo posestnika Plepeleca iz Središča, ki je do tal pogorela. Pred viničarijo je stalo pod kapom nekaj ljudi, ki jih je strela oplazila ter ubila viničarja. Vogrinca in Jurija Dogša iz Središča. Zadnje imenovani je prišel z gospodarjevim sinom iz Središča v vinograd. Zdravniška pomoč s s strani g. dr. Jirks, zdravnika iz Štrigove, ki je bil slučajno po poslih v najožji bližini, je bila takoj na licu mesta. Rešiti se je dalo le eno deklico, — a oba zgoraj imenovana sta postala žrtvi strele. Druga strela je udarila v Breznikov vinograd na Kogu, ki pa ni napravila druge škode, kakor da je poškodovala nekaj trt in razrvala zemljo. — Vedna neurja meseca maja in junija bodo vzrok slabe vinske letine. Ravnotako bodo trpele vse druge zemljiščne kulture v celi Prlekiji.
—Dne 22. junija, zvečer, se je šel v Bistrico kopat Lovšin Alojziji, 22 letni cirkularist na žagi g. Rudeža v Ribnici, doma iz Loškega potoka. Ker ga ni bilo slednji dan zjutraj na delo, so ga šli iskat. Obleko so našli ob potoku, kar je značilo gotovo nesrečo. In res so ga kmalu našli utopljenega. Menda ni znal plavati, pa je zašel v globoko. Z dobrim mladeničem sočustvujemo vsi delavci tovariši,, posebno pa žaluje ^a njim mati vdova.
—Konja ubila strela, gospodar Qstal pri življenju.—Zadnje dni sp bila okrog K uma huda neurja. Pri Izlakah je potok oplavil po dolžini kake 4 knj zemljišča in raztrgal cesto, škoda je ogromna. Nevihte so divjale tudi okrog Čateža in Zapla-za. Sredi najhujšega neurja se je posestnik France Borštnar peljal iz Gabrovke v Čatež. Med silovitim treskanjem je v diru prignal do Lisjakove gostilne. Kobilo in voz je spravil pod šu-po, sam pa je planil ves premočen v gostilno. Komaj je prestopil prag ,se je spet močno za-bliskalo in tik za njim je treščila strela. Razklala je del šupe in ubila kobilo. Vsa sreča pa je bila, da se Borštnar ju ni nič zgodilo.
—Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je bil zopet operiran na kliniki. Izvršena je bila trepa-nacija slepoočne kosti. Stanje nadškofa je bilo po operaciji razmeroma dobro. Iz privatnih krogov pa se čuje, da je stanje nadškofa dr. Antona Bauer j a z ozirom na njegovo visoko starost dokaj resno, vendar pa ne tako nevarno, da bi bila bojazen za njegovo življenje na mestu. Računati pa je pač treba z vsem.
—Žalostna smrt invalida. V potoku Bistrici v bližini tvorni-ce za orodje na Muti so našli truplo neznanega moškega v katerem so prepoznali 46 letnega delavca Petra Karata, doma iz okolice Mute. Peter Karat, ki je bil vojni invalid, je zadnje čase beračil od hiše do hiše. V svetovni vojni jc dobil poškodbe na glavi in na nogah. Ko so se mu letos rane spet odprle, ni mogel več delati. Stanoval je nekje pri Muti .s svojo ženo. Ko ni mogel več delati, ga je žena zapustila, da bi se sama preživljala, Karat sam pa je nastopil trnjevo pot berača. Domnevajo, da si je sam končal življenje.
—Prva žrtev Save pri Ljubljani.—Na Ježici se je solnčflo več sto kopalcev, a v Savo si ni upal skoro nihče, ker je bila voda premrzla. Med kopal-
ci je bila tudi 19 letna trgovska pomočnica Cirila Kožuhova iz Zgornje šiške. Bila je v družbi z zaročencem zobnim tehnikom Filačem, ki ga je pregovorila, da sta se šla vozit s čolnom po Savi. Pa se je čoln prevrnil in Kožuhova je izginila v hladnih valovih.
—Smrtna nesreča v trboveljskem premogovniku. — Nedavno je padel pod vlak pod zemljo pri tretjem jašku rudar Heznarič Avgust, ko je šel ob progi. Morda je hotel progo preskočiti, pa ga je zgrabil stroj, mu zmečkal prsni koš, polomil roke in tudi na glavi je dobil rane. čez dve uri je izdihnil v bolnišnici. Meznarič je štel šele 27 let in zapušča ženo z otrokom.
IZ PRIMORSKEGA
—Gorica, junija, 1936.—Vsi mobiliziranci, ki se nahajajo na dopustu in katerim je dopust pretekel, so pred kratkim bili obveščeni, da se jim dopust podaljša do preklica. Dotični pa, ki so bili mobilizirani po anek-siji Abesinije — to je nekaj pripadnikov specialnih čet letnika 1909, so bili demobilizirani.
—Reka, junija, 1936.—Kot poročajo iz Ilirske Bistrice je tamkašnja domača tvornica testenine "Pekatete" — (Prva kranjska tovarna testenin) — zaprla začetkom tega meseca svoje obratovanje. Tovarna je zaposlovala, poleg precejšnjega števila uradništva in profesionalnega delavstva tudi lepo število navadnih delavcev. Zadnje čase je bil sicer obrat zelo skrčen, kljub temu pa so še vsi delavci bili zaposleni tako, da je polovico delavstva delalo 15 dni, druga polovica pa ostalih 15 dni v mesecu. S popolnim prenehanjem obratovanja pa je tako ostalo lepo število delavcev in delavk brez vsakega zaslužka. Večina delavcev je bilo iz Ilirske Bistrice, pa tudi iz okoliških vasi so našli zaslužek v tej tovarni. S tem je zadan Bistrici in okolici velik udarec.
—Lož, junija, 1936.—Kakor poročajo iz Leskove doline- je bil tamkaj na italijanski strani pred kratkim ustreljen neki italijanski oficir. O tem dogodku, se širijo najrazličnejše govorice, da je bil napaden od civilistov, ko se je sprehajal po gozdu, med tem ko bi se dalo iz drugih sklepati, da je bil ubit od italijanskih obmejnih patrulj med tem ko je nameraval pobegniti čez mejo.
—V Cerknem je umrl znani gostilničar in posestnik Jožef Kavčič. Naj počiva v miru.
"Parada narodnih zborov"
Vodstvo pivovarne Pilsener Brewing Co., bo otvorilo jutri, v nedeljo, novo serijo kulturnega radio programa, ki bo gotovo ugajal vsem poslušalcem, ki imajo užitek od klasične godbe kakor tudi od narodne pesmi. Program je pod vodstvom Stanleyja Altschulerja, direktorja tuje-^emskih programov. Vsak teden bo nastopila druga nacionalna skupina. Vabljeni so moški, ženski in mešani zbori k sodelovanju. Poleg tega, da bodo plačani za svoje nastope, bo vsak mesec podeljena eni skupini tudi posebna diploma. Tako skupino bodo vsak mesec izbrali nepristranski sodniki. Programi bodo trajali po pol ure ter se bodo oddajali ob 6:30 zvečer z WJAY radio postaje. Vsi, ki se zanimajo, naj stopijo takoj v stike z Mr. Altschulerjem.
-o-
Smrt bivšega sodnika
William L. Day, odvetnik in bivši sodnik, je umrl v četrtek popoldne ob eni uri na svojem domu v West Park Manor. Pokojnik ni bolehal in smrt je nastopila nepričakovano. Zjutraj pri zajtrku je bil še povsem čil in zdrav. Star je bil 59 let. — Pokojnik je bil rojen v Cantonu, Ohio, in sicer iz rodovine juri-stov. Njegov oče je bil sodnik in član U. S. najvišjega sodišča, njegov stari oče pa je bil predsednik najvišjega sodišča države Ohio.
DNEVNE VESTI
Trije delavci ubiti tekom eksplozije v tovarni
Glen Willow, O., 15. julija. V neki tukajšnji tovarni je eksplodiral smodnik, pri čemer je bilo ubitih troje delavcev. Nastal je tudi požar, katerega so pogasili gasilci iz Solona. V tovarni je bilo zaposlenih ob času vazštrelbe 75 delavcev, v prostoru, kjer se je primerila eksplozija, pa so bili samo trije in ti sc bili ubiti.
MESTNE VEST!
Prevzetje gostilne
Mr. in Mrs. Frank Mahf.iič sta prevzela gostilniške prostore na 3222 Lakeside ave., katere sta prej lastovala Mr. in Mrs. Anton Ko-lar. Tudi nova lastnika toplo priporočamo roja-
Kolizija parnikov; 250 rešenih
Baltimore, Md., 15. julija. — Več ko 250 oseb je bilo rešenih, ko je trčil zletniški parnik State of Virginia v tovorni parnik Golden Harvest. Med onimi, ki so bili rešeni z zletniškega par-nika, je tudi Harry Nice, gover-ner države Maryland, drugi državni uradniki ter člani Automobile Trade Association, ki je najela parnik za dvodnevno vožnjo po Chesapeake zalivu.
Pri nezgodi je bilo dvanajst oseb lažje ranjenih.
MALI OGLASI
Delo išče
ženska za gospodinjstvo ali hišna opravila. Ponudbe se sprejemajo na 6223 Glass Ave., v suite 8>	(170)
Hiša naprodaj
10 sob, 5 zgorej, 5 spodej; vse moderno; v slovenski naselbini na E. 60. cesti. Se proda poceni. Vprašajte na 5125 Luther Ave.
(169)
PRIDITE V
JUGOSLAVIJO
7 dni do vaše domovine, če no-tujetp na ekspresnih purnikih
BREMEN EUROPA
Brzi vlak v Bremerhuven zojamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborim železniška zveza od Cherbourga, Bremena ali Humbu^i J£ii pojasnila vprafiajte loJcalne^a agejita ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
1130 Euclid Ave,, Cleveland, O.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem iivirnLku K. Maya
AMERIŠKA DOMOVINA, ,!ULY 18TH 1936
Ssf^mACviFTEE	Norwood Sweet Shoppe
Night Clllb	Mrs. Frances KraSovlo
B% pivo, vino, žganje in dober pri-	6206 st C,alr Ave>
grizek. Se priporočamo za obisk.	(zraven Norwood gledališča)
Odprto do 2:30 zjutraj	najfinejši candy, sladolep_
Jack London
ROMAN TREH SRC
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
Specielno samo za nekaj časa!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na 36 mesečnih obrokov. Po-v. pravljamo furneze In boiler je vseh vrst. Vpra-| šajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
—Jaz sem ga že davno pro-klel, — je zamrmral Torres.
—Potegnite me iz vodnjaka! je zaklical Guilermo. — Pobral , sem vse razen smradu, še zadušim se v tem brlogu, če se ne po-žurite. Le hitro potegnite, sicer bo konec mene in srebrnih dolarjev. Tu jih je nad tristo. Menda je stresel yanki v to smrdljivo jamo vse, kar je še imel v vreči.
A// Around To&vn
SLOVENE DEMOCRATIC CLUBS TO PICNIC
After a few months of inactivity, the Central Committee of the three Slovene Democratic Clubs of the 32nd Ward has planned a Basket Picnic to be held on Sunday, July 26 at the Beretic farm on Dock Road in Madison, Ohio.
This is the first affair of this kind to be held jointly by the Men's, Women's, and the Young Slovene Democratic Clubs.
Considering all the plans that are in the bag there is no doubt but that everyone attending will have a wonderful time. All the members and their friends are invited, so be sure to set aside this date for a real good time.
Directions for reaching the picnic grounds and further details will be announced in a later issue.
Olga Toni.
Beros Studio
• 6122 ST. CLAIR AVE.
=	V vročih mesecih juliju in avgustu bo naš studio ;
= ob nedeljah zaprt• Vendar pa vzamemo družinske slike : = v nedeljo dopoldne ali po dogovoru, ako nas prej po- : | kličete: ENdicott 0670.
nilMIlllllUMIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllii
Vabilo na p iKn i K
društva Waterloo Grove št. 110 W. C
V NEDELJO 19. JULIJA
na Stuškovi farmi
i
i Frank Klemenčič
! 1051 Addison Rd.
I
; SLOVENSKI BARVAR
I	' ',.' i, ■ ' - '
'	IZVRSTNO DELO, ZMERNE
!	CENE i
*	HEnderson 7757
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtimi srci naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Sirom Amerike žalostno vest o nepričakovani smrti mojega soproga
SEDAJ JE CAS!
Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne ali na gorko vodo furneze na 36 mesečna odplačila potom vladne FHA.
Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba.
A.J.Budnick&Co.
plumbing & heating
6707 St. Clair Ave.
Tel. HPnderson 3289
976 E. 250th St.
Res. KEnmore 0238-M
Na 7. junija 1936 je bil zadet od avtomobila in na mestu mrtev.	Bil je star 43 let. Doma je bil iz vasi Slokar št. 06, občina	Lokavec, Primorsko. K večnemu počitku smo ga položili na	Calvary pokopališče na 10. junija 1936.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so ranjke-mu izkazali zadnjo čast ter ga prišli pckropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer:
Mr. Joe Slokar, Mr. in Mrs. Bolko, Mi", in Mrs. Jack Gruden, Mr. in Mrs. Prank Valenčič, Mi-, in Mrs. Valentin Serai-nig, Mr. in Mrs. Jack Cole, Mi-, in Mrs. Frank Stemberger, Mr. in Mrs. Martin Koprivnik, Mr. in Mrs. Joe Rolih, Mr. Karl Qe-kleva, Mr. Joe Bubnič in družina Mrs. Mary Bates in družina, Mr. Joe Tomšič in družina, društvo Naš dom št. 50 SDZ, društvo Napredni sosedje št. 144 SSPZ, Wolverine Club, Tinning Department Newburgh Wire Works.
" Marion A. Zioncheck, ki ga vidite na sliki, pravi, da bo zopet kandidiral v kongres. Proti njemu kandidira šest demokratov in sedem republikancev, torej bo volivna bitka precej vroča ter bo moral Zionchek za nekaj času pozabiti na svoje svetovno znane budalosti, ki jih je vprizarjal po Washingtonu.
Lepa hvala vsem sosedom za krasni venec in za sv. maša.
Iskreno se zahvaljujem sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika: Mr. Carl Dekleva, Mr. in Mrs. Joe Kostelc, Mr. in Mrs. John Peternel, Mi-, in Mrs. Prank Stemberger, Mr. in Mrs. Anton Troha, Mr. in Mrs. Alois Perhavc, Mi-, in Mrs. Jack Gruden, družina Feliks Korošec, Mr. in Mrs. Frank Skerl, Mr. in Mrs. Steve Černigoj, Mr. in Mrs. August Bolko, Mr. in Mrs. Joe Sila, družina Leo Bolko, Mr. in Mrs. Frank Jakulin, Mr. in Mrs. Frank Valenčič, Mr. in Mrs. Anton Ponikvar, Mr. in Mrs. Anton Glavan, Mr. in Mrs. Joe Cergol, Mr. in Mrs. Joe Perko, Mr. in Mrs. Frank Culkar.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI FRE; LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Ker nimamo na rokah vseh imen, sprejmite vsi skupaj iskreno zahvalo. Prisrčna hvala Rev. Julius Slapšaku za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče ter za opravljene pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Louis L. Ferfolia za vso prijazno naklonjenost in izvrstno vodstvo pogreba.
JOSEPH BENČIN
ki je za vedno v Bogu zaspal dne 18. julija, 1933.
Let je tri že preminilo, kar si Ti odšel od nas. Vedno pa v življenju našem v duhu z nami boš povsod. V žalosti in v veselju misli nam nazaj hite, ko živeli smo tak' srečno, a odvzel Te nam je Bog. Dragi mož, preljubi oče, mirno spavaj pod zemljo! Duša Tvoja naj pa srečo vžlva v raju blaženo!
Žalujoča
soprogu in hčere. Cleveland, Ohio, 18. julija 1936.
Ti, preljubljenl soprog, želimo Ti, da počivaš mirno v zasluženem počitku in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali
Rozi Slokar, soproga; Tony, Joe, Frank Dodič, pastorki Joe Slokar, brat v Clevelandu.
Cleveland, Ohio, 18. julija, 1936.
~ j. "P. Morgan, svetovno zmm'b'ankir, je'zbolel, vendar ne nevarno.
Ko so orožniki preiskali vso | okolico in pregledali vse kotičke, so sešteli trofeje in ugotovili, da imajo 47 dolarjev.
—še tri manjkajo! — je vzkliknil Rafael in tisti hip so bili vsi orožniki znova na kolenih. Minilo je še pet minut, predno so našli zadnje tri dolarje. Vsak je spravil v žep, kar je našel, in lov na begunce se je nadaljeval.
Dobro miljo dalje je hotel Torres z nogo odstraniti srebrn dolar, ki se je valjal na tleh, toda bistro Augustinovo oko je opazilo to kretnjo. Takoj je potegnil dolar iz peska in ga spravil v žep. Orožniki so že vedeli, da dolar nikoli ni sani. In znova se je ves odred ustavil. Poglavar in Torres sta besnela videč, da plezajo vsi orožniki po travi in iščejo srebrne dolarje.
Prvi je zavohal zaklad Vicente. Vsi so ga obkolili, kakor psi drevo, kjer se skriva v duplu preganjana podlasica. In res so prišli dolarjem na sled. V bližini je stalo ogromno staro, suho drevo, kakih pet čevljem od tal je bila v deblu duplina. Nad duplino je bil pripet z dolgim trnom listič papirja, na katerem je bilo napisano 100.
Zopet je nastal med orožniki prepir, kdo naj poseže v duplino prvi in privleče na dan zaklad. Toda duplo je bilo tako globoko, da se z roko ni dalo doseči do dna.
štor bo treba posekati, — je vzkliknil Rafael in udaril s sekiro po deblu, da se prepriča,
kako debelo je. — Vsi ga bomo sekali in vse, kar najdemo v njem, si pravično razdelimo.
Ves čas sta poglavar in Torres besnela, preklinjala in rotila orožnike, naj puste dolarje pri miru, sicer begunci res uidejo. Zaman jim je poglavar grozil, da jih pošlje takoj 'po povratku v San Antonio v I San, Juan, kjer bodo psi glodali njihove- kosti.
—Saj še nismo v San Anto-niu, —se je oglasil Augustino, da pokaže svojo modrost.
—Siromaki smo in pošteno hočemo deliti vse, kar najdemo, — je dejal Rafael. — Prav praviš, Augustino: hvalaboga, nismo še v San Antoniu. Ta bogati yanki je razmetal v enem dnevu več denarja, kakor ga zaslužimo mi v San Antoniu celo leto. Jaz sem za revolucijo — če se nam obeta denar!
—A vodi naj nas ta bogati yanki,! — je pripomnil Augustino. — Dokler nas vodi on, ki razmetava po poti denar, grem za njim magari na konec sveta.
—če pa mislita ta-le dva gospoda, — je dejal Rafael ter pogledal srdito Torresa in poglavarja, — da nam bosta branila pobirati srebrne dolarje, naj gresta k vragu. Mi smo ljudje, ne pa sužnji. Svet je velik. Kordilleri so pred nami. Vsi bomo bogati in svobodni, živeli bomo v Kordillerih, kjer je vse polno lepih Indijank.
—In rešimo se žena, tistih, ki smo jih pustili doma v San Antoniu, — se je oglasil Cincento. — Zdaj pa na delo, bratci! Posekaj mo ta štor in dvignimo zaklad !
Zapele so sekire in trhlo deblo je bilo kmalu na tleh. In ko se je štcr pri padcu razletel na drobne koščke, so orožniki našteli in razdelili med seboj mesto sto kar 147 dolarjev.
—Radodaren je ta yanki, od sile je radodaren, — je deja: Vincento. — Da več kakor obljubi. Morda je pa v štoru še kaj dolarjev.
Orožniki so razbijali s sekirami štor še deset minut in naj šli med drobnimi trščicami še pet dolarjev. Lahko si mislimo, kako sta poglavar in Torres ves Čas besnela videč, da so pridobili begunci na času že najmanj pol ure.
—Ta bogati yanki najbrž ne šteje denarja, — je dejal Rafael. — Menda kar razveže vrečo in meče po tleh dolarje kakor sejalec žito. Gotovo je ista vreča, ki jo je imel pri sebi v San Antoniu, ko je podiral stene naše jetnišnice.
Jezdeci so nadaljevali pot in pol ure je bilo vse v redu. Prispeli so do samotne naselbine, kjer je bilo že vse zaraščeno z visoko travo in mladimi drevesi. Napol porušena, s slamo krita -hišica, podrta gospodarska poslopja in vodnjak, iz katerega je; nedavno nekdo črpal vodo, — vse to je pričalo o neuspešni borbi človeka z džunglo. In na robu vodnjaka se je videl že od daleč listek, na katerem je bilo napisano: 300.
—Grom in strela! Celo premoženje! — je vzkliknil Rafael.
—Hudič naj ga cvre in praži na dnu pekla vse večne čase,— je pripomnil Torres in zaškripal z zobmi.
—Yank plača bolje nego vaš senor Regan! —je zamrmral poglavar ves iz sebe.
—Vreča je komaj tolikšna, je pokazal Torres z rokami. —Najbrže bomo morali pobra-
ti vse, kar ima ta prokleti Američan v nji, predno ga ujamemo. Ko bo pa vse pobrano in ko prazna vreča ne bo mogla več nastavljati orožnikom teh vražjih pasti, ga dohitimo in aretiramo.
—Požuriti se moramo, dragi moji, — je dejal poglavar prijazno in povabil orožnike, naj mu nemudoma slede. — Nazaj grede pojdemo počasi in bomo lahko mirno pobirali denar.
Tu se je Augustino ponovne pregrešil zoper molčečnost.
—človek nikoli ne ve, po kateri poti se bo vračal. In kdo ve, da-li se sploh še kdaj vrnemo, — je dejal Augustino pesimistično. Ves navdušen za prvo modrost se je odločil žel za drugo. — Tristo srebrnih dolarjev v rokah je več vredno, kakor tri milijone na dnu vodnjaka, ki ga morda nikoli večne bomo videli.
"Nekdo se mora spustiti v vodnjak, — je dejal Rafael ii nategnil vrv, da se prepriča, če je dovolj močna. — Poglejte,, močna je. Nekoga moramo privezati na to vrv in spustiti v vodnjak. Kdo ima korajžo, dr I se spusti?
—Jaz, — se je oglasil Vincento. — Jaz sem tisti junak, ki se spusti na dno.—
—In ukrade polovico vsega, kar najde, je zamrmral Rafael, ki ni zaupal tovariša. — Predno se spustiš, preštej tu vpričo vseh ves svoj denar. Ko te pa potegnemo, iz vodnjaka, ti preiščemo žepe, da se prepričamo, koliko si našel. In ko bo vse I pravično razdeljeno, dobiš nazaj vse, kar imaš zdaj v žepu.
—Pod takimi pogoji se pa ne spustim v vodnjak. Ne, kar sami se spustite, če mi ne zaupate, — je dejal Vicento užaljeno. — Tu zgoraj sem prav ta-j ko bogat kffkor vsi drugi, čemu! bi se torej spuščal doli? Ljudje so mi pravili, da se je V vodnjaku že marsikdo zadušil.
—Za božjo voljo te prosim, spusti se! —je zarohnel poglavar. — Hitro, le hitro,!
—Pretežak sem in vrv ni dovolj močna. Nočem se spustiti, — je dejal Vicento.
Vsi so se ozrli na Augustina,. ki je govoril ta dan več, kakor sicer ves teden.
—Guillermo je najlažji in najbolj suh, — je dejal Augustino.
—Naj se spusti Guillermo,— so pritrdili vsi.
Toda Guillermo je pogledal v vodnjak in odstopil korak nazaj. Prekrižal se je in odkimal z glavo.
—Ne spustim se tja doli tudi če bi ležal v vodnjaku sveti zaklad podzemnega mesta plemena Mava ... je zamrmral.
Poglavar je potegnil revolver in se ozrl na druge orožnike, češ, naj mu dovolijo prisiliti tega strahopetca z orožjem. Vsi so prikimali.
—Kar urno se spusti v vodnjak, — je zakričal poglavarl na orožnika in mu zagrozil z revolverjem. — Požuri se, sicer1 ti poženem kroglo med rebra, da boš gnil tu kraj vodnjaka. Se-li strinjate s tem, tovariši, da ga ustrelim, če se bo upiral?
—Strinjamo se strinjamo!— so zakričali vsi.
In tako je moral Guillermo hočeš nočeš pokazati dolarje, ki jih je našel spotoma, da bi si ne mogel v vodnjaku nobenega prisvojiti. V nepopisni grozi se je prekrižal .stopil v vedro, se ga oklenil z nogami in prijel z drhtečimi rokami za vrv, po kateri so ga spuščali tovariši v vodnjak.
—Stojte! — se je razlegel njegov glas. — Stojte, držite vrv! Voda! Sem že v vodi.
Orožniki so napeli vse sile in zadržali vrv.
—Poleg svojega deleža moram dobiti še deset pezov,—se je oglasil Guillermo iz vodnjaka.	I —Krstili te bomo, drugič boš
krščen, — so mu odgovorili tovariši. — Danes popiješ toliko vode, kolikor je gre v tvoj trebuh. Vrv spustimo ali pa pre-režemo. Bo vsaj eden manj, ko bomo delili zaklad.
—Voda je umazana, — se je razlegal glas iz vodnjaka.—Tu je vse polno kuščarjev in mrtvih ptic, ki že smrde. Morda so v vodnjaku tudi kače. Deset pezov je vredno že to, da sem si sploh upal v to smrdljivo jamo.
—Molči, sicer te utopimo!— je zakričal Rafael.
—Kroglo ti poženem v glavo, če se ne požuriš! — mu je zagrozil poglavar.
—Kar streljajte ali pa pre-režite vrv, — je odgovoril Guillermo iz vodnjaka, — to vam ne bo prav nič pomagalo, zakaj zaklad ostane kljub temu na dnu.
Nastala je pavza in vsi so se spogledali, kakor bi se hoteli vprašati, kaj na počno.
—A yanki j i so ta čas že odnesli pete, — je tarnal Torres. —Imenitno so disciplirani vaši [orožniki, senor Mariano Verca-ra e Hijos!
—Tu ni San Antonio, — se. je oglasil poglavar srdito. — Tu so Yuchitanske džungle. Moji psi so zvesti sam0 v San Antoniu. V džunglah pa moramo 'ravnati z njimi zelo oprezno, sicer nam pokažejo zobe. In kaj bo potem z nama?
_To je proklestvo zlata!—je
priznal Torres ves potrt. Človek mora postati socijalist, ko vidi, kako je ta prokleti yanki z zlatom zvezal pravičnosti roke.
—Samo da so vrvi srebrne-se je zasmejal poglavar.
_Vrag vas vzemi! — je zakričal Torres. — Prav pravite. Tu ni San Antonio, temveč Juchi-tanske džungle, zato vas lahko pošljem k vragu. Res sva oba slabe volje, toda s tem še ni rečeno, da, se morava prepirati. Uspeh najinega podjetja je odvisen od popoldne solidarnosti.
—Ne pozabite, — se je oglasil Guillermo, — da je voda globoka komaj dva čevlja. Utopiti me torej ne morete. Pravkar sem otipal dno in v desnici imam že štiri srebrne dolarje. Dno je pokrito z dolarji- Zdaj lahko storite kar hočete. Dajte mi deset dolarjev napitnine ali pa spustite vrv. Voda strašno smrdi in zato bi bil nespameten, če bi brskal pa nji za dolarji brez odškodnine.
—Da, da, saj dobiš deset dolarjev za nameček! — so zakričali orožniki.
—Odgovorite torej! Deset dolarjev napitnine ali pa . . .
—Deset dolarjev, — so mu odgovorili v en glas.
—Za božjo voljo, požurite se! —je vzkliknil poglavar.
Orožniki so slišali, kako je pljusknila voda'in kako je Guillermo zaklel. Vrv ni bila več nategnjena, torej je skočil Guillermo iz vedra in stikal po dnu vodnjaka za dolarji.
—Kar v vedro z njimi, dragi Guillermo! — mu je zaklical Rafael.
—V žepu jih spravljam, — je [odgovoril glas iz vodnjaka.—če napolnim z dolarji vedro, lahko izvlečete samo vedro, mene pa pustite tu.
—Kgrj pa če vrv ne bo dovolj močna, da potegnemo iz vodnjaka tebe in dolarje? — ga je opozoril Rafael. Če se pretrga . . .
—Že vem, kaj storiti, — je dejal Guillermo. — Spusti se doli ti. Tedaj potegnejo iz Vodnjaka naprej mene, potem vedro z dolarji in naposled še tebe. Tako bo pravica zmagala.
Rafael se je od razočaranja povesil nos. Sram ga je bilo in sam ni vedel, kaj naj odgovori.
—No, Rafael, kaj porečeš na to Ali se spustiš? •
— Ne. — je odgovoril Rafael. —Kar napolni svoje žepe s srebrom, potem te pa potegnemo iz vodnjaka.
—Najraje bi proklel to pohlepno in sebično pokolenje,—j« 1 vzkliknil poglavar.