Opazujmo naravo!

I,  Vetrovi.
"-   t                                        c) Razne- vrste vetrov.                                  
Vetrovi imajo tudi razna imena. Navadno se imenujejo po oni strani sveta, od ka-tcre prihajajo. Veter, ki piše od severa proti jugu, se imenuje severnik ali sever, nckateri mu pravijo tudi krivec. Veter, ki piše od juga proti severu, se zove južnik ali jug. Od vzhoda proti zahodu pišoči veter se zove vzhodnik, in njemu nasproti je zahodnik ali zapadnik. — Ker so pa ta imena še premalo natančna, rabijo se še vmcsna; n. pr. veter, ki je mej severom in vzhodnikom, se imenuje severovzhodnik - • in slično drugi.
Pristaviti moramo pa temu važno opazko, da ta imena so opravičena le za trenotek, ko prihaja vcter do nas, poprej ima v obče vsak veter drugačno smer; pota vetrov niso naravnostna, marveč bolj ali manj zakrivljena. V obče velja pravilo: veter na severni strani ravnika se obrača na desno, na južni strani pa na levo.
To si lahko razja.snimo tako-le:                                                                                  ,
Zemlja se zasuče vsak dan jedcnkrat okrog svoje osi. Vsaka reč, ki je ob ravniku, se najhitrejše pomika proti vzhodu, kcr ravnik je največji zemeljski krog in vsaka točka na njem mora izvršiti v.so pot v istem času, kakor kaka točka na mnogo krajšem krogu blizo tečajev. Toraj se v.saka točka na površju zemlje pomika tem počasneje proti vzhodu, čim bližja je tečaju.
Ker se ozračje z zemljo vred vrti proti vzhodu, je izvestno tudi veter deležen tega premikanja. Veter, ki nastane v severnih krajih, sc pomika s svojo silo proti jugu, a ob jednem ga tudi zemlja zanaša proti vzhodu. Vendar ta .sila, ki ga vleče proti vzhodu, je v začetku še majhna in vsled vstrajnosti pridrži veter to počasno premikanje proti vzhodu še potlej, ko pride v take kraje, kjer se v.saka reč na površju zemlje že mnogo hitrejše premika. Toraj imajo ljudje v teh krajih tak vtis, kakor da ne prihaja naš prvotni sever od severne, marveč bolj ali manj od severovzhodne strani. Ker hitrost pozemeljske po-vr.šine raste proti ravniku, zato se tudi veter bolj in bolj zasukava na desno, na južni strani pa iz istega vzroka na levo. Toraj to, kar pri nas imenujemo sever, prvotno ni bil sever, marveč severozahodnik in naš severovzhodnik je bil začetkoma sever. Na to mnrajo vselej paziti oni gospodje, kateri vreme napovedujejo po vetrovih.
Poleg tega imenovanja pa še razločujemo: 1. stalne ali ncprcnehne, 2. pcrijodnc ali redno se ponavljajoče vctrove in 3. neredne, večkrat tudi izredne vetrovc.
    48 
Stalni so taki vetrovi, kateri v kakem kraju pišejo neprenehoma, ali vsaj največkrat. Domovina takih vetrov je med 30° severne in južne širine, imenujejo se pasatni vetrovi. Med perijodnimi so najznamenitcjši morniki in su.šniki. V naših krajih so le nestalni vetrovi.