©GoOpti we take you there Nizkocenovni prevozi na letališča! go-opti.tmedia.it Primorski Št. 11B (20.741) leto LXIX. • v* v manjstnt SandorTence Ali je v majhni skupnosti, kot je naša, sploh možno neodvisno in kritično novinarstvo? Vprašanje je odmevalo na nedavnem tržaškem srečanju z mladima novinarjema Andrejem Černicem in Petrom Ver-čem. Slednji sicer pravi, da naša občila niso taka, kot bi lahko bila, tudi zaradi očitnih konfliktov interesov, oba sta se sicer strinjala, da se v medijih ne zavedamo sprememb. Če izhajamo iz ugotovitve, da v slovenski manjšini ni pod vprašajem svoboda tiska, je problem novinarske neodvisnosti in kritičnosti vedno aktualen. Največ odgovornosti nosimo novinarji, da so stvari na tem področju nejasne in nedorečena pa so krivi tudi t.i. nosilci skupnih interesov, ki so politiki, upravitelji, krovni organizaciji ter slovenske ustanove in institucije. Da ne bom splošen, bom glede tega navedel osebne izkušnje. V moji ne ravno kratki novinarski karieri slišim stalno očitek, da smo časnikarji Primorskega dnevnika premalo kritični do splošnih političnih razmer med Slovenci v Italiji. To je najbrž res, a z majhnim dodatkom. Vsi hočejo, da smo kritični do drugih, ko si kritičen do njih pa takoj zamera. Ne pismo uredništvu in torej javna kritika, temveč vprašanje (v glavnem po telefonu), kdo ti je povedal določeno stvar, ki je sicer resnična, a o njej ni bilo »primerno« pisati. Prav ima Černic kot trdi, da je to začarani krog majhne skupnosti, katerega sestavni del smo novinarji in politiki. Skoraj vsi se poznamo med sabo in stvari je težko skrivati, predvsem pa prikrivati. Novinarji skušajmo biti čim boljši, politiki tudi. Bolj zapleteno je vprašanje, ki je odmevalo na srečanju z Verčem in Černicem, da se slovenski mediji ne zavedamo sprememb, ki se dogajajo v ožjem in širšem okolju. Kar se mene tiče se zdi ta kritika do novinarjev upravičena, odgovorni pa nismo samo mi. Tudi tukaj je primerov še in še: manjšina nujno potrebuje reforme, dovolj z dvojniki, naj ostanejo (dvojniki namreč), ker so bogastvo, napočil je čas za mlade sile, Slovenci se preveč ukvarjamo sami s seboj, denarja je vedno manj in ga je treba smotrno porazdeliti itd. Kolikokrat smo o tem brali in slišali iz ust naših politikov. Novinarjem njihove krivde, politiki in politikom pa njihove. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 16. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , RIM - Odločitev bo padla jutri, podjetja pa bodo morala še počakati Vlada napoveduje zamrznitev davka IMU za glavno stanovanje TRST - Predstavili poletni Festival Ljubljana Kultura povezuje Zelo prisrčno srečanje županov Jankovica in Cosolinija Kulturne dejavnosti so tudi feno-menalno sredstvo za razvoj institucionalnih odnosov, kot je dokazala včerajšnja predstavitev Festival Ljubljana v tržaški Mestni palači. Most med Trstom in Ljubljano sta s svojimi navdušenimi besedami utrdila župana Zoran Janko-vič in Roberto Cosolini. Jankovič je povedal, da se v Trstu počuti doma, saj ima vedno vtis, da se vrača med prijatelje. Zato je tudi sodelovanje nekaj naravnega in se lepo razvija na treh področjih: kultura, izmenjava dobrih praks (predvsem na področju energetske sanacije) in turizem (v Ljubljani pričakujejo tudi športne navdušence ob evropskem prvenstvu v košarki). Trst bo svojo poletno ponudbo predstavil v Ljubljani 6. junija. Na 5. strani RIM - Italijanska vlada bo glede davka IMU odločala jutri. Morebiten odlok bo vsekakor zadeval le hiše oziroma stanovanja, v katerem imajo občani bivališče, ne pa hal oziroma poslopij podjetij v industrijskem in kmetijskem sektorju. O tem bo vlada razpravljala naknadno. To je bil sinočnji izid političnih pogajanj, ki so si v Rimu sledila ves dan, predvsem včeraj popoldne. Ministrski predsednik Enrico Letta se je sestal s podpredsednikom vlade Angelinom Alfa-nom, z ministrom za ekonomijo Fabri-ziom Saccomannijem in ministrom za delo Enricom Giovanninijem. Alfano je nazadnje tudi poklical na urgenten in izreden sestanek vse ministre in podtajnike Ljudstva svobode, saj zagovarja desna sredina nujo po zamrznitvi davka IMU tudi za podjetja. Na 11. strani SLOVENIJA SSO in SKGZ pri predsedniku DZ Janku Vebru LJUBLJANA - Predsednik slovenskega parlamenta Janko Veber se je včeraj s predstavniki manjšinskih krovnih organizacij SSO in SKGZ pogovarjal o položaju Slovencev v Italiji in o možnosti krepitve sodelovanja med Rimom in Ljubljano. Beseda je tekla tudi o nedavnih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini. Veber je sprejel tudi zastopnike Slovencev v Avstriji. Na 3. strani GORICA - Vse bolj številčna populacija divjadi Goriški Kras osvajajo jeleni V Dolu tovornjak podrl brejo košuto - V Brdih jelenjad začenja ogrožati vinograde GORICA - Pred dvajsetimi leti so se na goriškem Krasu pojavili prvi divji prašiči. Začetno so bili lovci njihove prisotnosti veseli, v zadnjih letih pa je ščetinarjev že toliko, da je z njimi vse več težav. Lovci so že pred leti opozarjali, da bi bilo treba s populacijo divjih prašičev boljše upravljati, vendar jim na deželi niso ravno prisluhnili. Zdaj se po mnenju lovcev ponavlja podobna zgodba z jeleni, ki se iz Slovenije počasi premikajo na goriški Kras. V doljanskem in jameljskem lovskem okrožju so postali jeleni že stalni gostje, tako da začenjajo predstavljati nevarnost za udeležence cestnega prometa. Konec aprila je v Dolu tovornjak podrl brejo košuto. Vse bolj pogosto opažajo jelene tudi v Brdih. Na 12. strani vilenica Letošnja nagrajenka Olga Tokarczuk LJUBLJANA - Nagrajenka letošnjega 28. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je ugledna poljska avtorica romanov in kratke proze Olga Tokarczuk (na posnetku). Pisateljica v poljski prozi po besedah članice vileniške žirije in prevajalke Jane Unuk izstopa po strasti in veselju do ustvarjanja novih svetov v svojih delih. Festival bo potekal od 11. do 15. septembra, iz Lipice pa se bo preselil v Koper. Nosilna tema letošnjega festivala bo Navdih meja. Na 2. strani Alenka Bratušek: Slovenija ni Ciper Na 2.strani Kukanja: Nobene vojne s princem Na 4.strani Marko Kravos 70-letnik Na 10. strani Sokoli odganjajo ptice na ronškem letališču Na 13. strani V Tržiču sestavljajo trup nove ladje Na 13. strani &nt'Aim Impresa Trasporti Funefjri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območiu, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu 9771124666007 2 Četrtek, 16. maja 2013 ALPE-JADRAN / LITERATURA - 28. mednarodni festival Vilenica od 11. do 15. septembra v Kopru Letošnja nagrajenka poljska pisateljica Olga Tokarczuk LJUBLJANA - Nagrajenka letošnjega 28. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je ugledna poljska avtorica romanov in kratke proze Olga Tokarczuk. Pisateljica v poljski prozi po besedah članice vileniške žirije in prevajalke Jane Unuk izstopa po strasti in veselju do ustvarjanja novih svetov v svojih delih. Festival bo potekal od 11. do 15. septembra, iz Lipice pa se bo preselil v Koper. Nosilna tema letošnjega festivala bo Navdih meja. Unukova je pojasnila, da je vsak roman Tokarczukove popolnoma drugačen: »Vsak je plod avtoričinih premislekov in eksperimenta z zvrstjo, čeprav sama rada poudari, da je oblika pravzaprav ne zanima, ampak jo zanima vsebina, to kar želi z romanom izraziti.« Tokarczukova, sicer dvakratna gostja festivala Vilenica v letih 1997 in 2006, podpisuje osem romanov, od katerih so trije napisani v posebni obliki, po avtoričino konstelacijskega romana, ki predstavlja novost v poljskem romanu. »Stvar je v tem, da se je Tokarczukova odpovedala klasičnemu vzročno-posle-dičnemu pripovedovanju in v romanu v obliki krpanke niza motivne kroge, prizore, slike in razmišljanja. Vse to se povezuje v celoto šele v recepciji bralca,« je pojasnila Unukova in dodala, da se s tem zdi, da avtorica izraža veliko vero v bral-čevo sposobnost, da dejansko soustvarja roman, ki ga prebira. Najboljši prikaz te njene oblike so romani, ki so dostopni tudi v slovenskem jeziku - Pravek in drugi časi v prevodu Jasmine Šuler Galos ter Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni, ki ju je prevedla Unukova. V svojih delih Tokarczukova obravnava sodobne teme, med drugim temo sanj in človekove psihološke resničnosti, ki je zanjo del resničnosti. Prav tako se loteva tabuiziranih tem, kot sta smrt in umiranje, v svoja dela pa pogosto vpleta tudi feministične vsebine, tudi v povezavi z njenim prepričanjem, da so spoli vloge, ki jih je mogoče presegati. V zvezi s prav tako njej ljubo temo - bojem za pravice živali - je napisala svoj zadnji roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih, v katerem je reaktualizirala klasični žanr kri-minalke. Delo je v celoti posvetila odporu do tega, da ljudje ubijajo živali tako za lastno zabavo kot lovci ali pa za hrano. Olga Tokarczuk (1962), tudi ese-jistka in scenaristka, se je rodila v Su-lechowu v Dolnji Šleziji. Doštudirala je klinično psihologijo na Varšavski univerzi in po študiju nekaj časa delala kot psi-hoterapevtka, toda kmalu se je poklicno posvetila pisanju. Debitirala je leta 1979 s kratkimi zgodbami v reviji Na przelaj, romaneskni prvenec Potovanje ljudi knjige pa je izdala leta 1993 in zanj prejela nagrado Zveze poljskih založnikov. Vse od tedaj se Tokarczukova s svojimi deli uvršča v sam vrh moderne poljske proze. Poleg osmih romanov je izdala dve zbirki kratkih zgodb in dve esejistični knjigi, za katere je prejela vrsto nagrad, med drugimi veliko nagrado nike za roman Beguni. Njena dela so prevedena v več evropskih jezikov. Živi in ustvarja v Krajanowu pri Nowi Rudi in v Vroclavu. Nagrado vilenica je pred Tokarc-zukovo prejelo zgolj pet pisateljic: Ilma Rakusa (2005), Brigitta Kronauer (2004), Ana Blandiana (2002), Erica Pedretti (1999) in Libuša Monikova (1993). (STA) Nagrajenka 28. Vilenice je poljska pisateljica Olga Tokarczuk Potrjeni videmski župan Furio Honsell izbral odbor VIDEM - Potrjeni videmski župan Furio Honsell je predstavil ekipo, ki bo vodila občino. V novem odboru je deset odbornic in odbornikov. Od tega so štiri ženske, kar devet je novincev, povprečna starost odbora pa je 38 let. Podžupan bo Agostino Maio (DS), ki bo istočasno tudi odbornik za urbanistiko s širokimi pooblastili. V odboru so še Enrico Pizza (DS), ki je bil v odboru že v prejšnjem mandatu, od njem pa so še Alessandro Ve-nanzi (DS), Carlo Giacomello (DS), Cinzia Del Torre (DS), Antonella No-nino (Obnova s Honsellom), Simona Liguori (Obnova), Raffaella Basana (Obnova), Gabriele Giacomini (Obnova) in Federico Pirone (SEL). Sodelovanje Mittelfesta s hrvaškim narodnim gledališčem ZAGREB - V hrvaški prestolnici bodo danes predstavili skupne pobude med Mittelfestom in Hrvaškim narodnim kazalištem (HNK). V okviru tega sodelovanja bo med drugim 12. julija v Vidmu svetova premiera predstave Michelangelo, ki jo režira Tomaž Pandur, gre pa za koprodukcijo, pri kateri ob HNK sodelujejo še Mittelfest, Festival Ljubljana, Pandur Theatres in Teatro Nuovo Giovanni da Udine. GOSPODARSTVO - Alenka Bratušek v italijanskem dnevniku La Repubblica »Slovenija nikakor ni Ciper« Alenko Bratušek so nekateri italijanski časopisi predstavili kot slovensko Angelo Merkel RIM - Slovenija ni Ciper niti mu ni podobna. Svoje težave želimo rešiti sami, zavedamo pa se, da to pomeni pogumne in težke odločitve za vso Evropo, je v pogovoru za rimski dnevnik La Repubblica dejala slovenska premierka Alenka Bratušek. Novinar jo Andrea Tarquini jo opiše kot sposobno, dinamično, dobro pripravljeno, poliglotsko in lepo 42-letnico, ki izgleda mlajša. Kot pojasni v nadaljevanju, je Bratuškova, ki je v pogovoru podrobno pojasnila reformni program in program stabilnosti, pravkar postala krizna pre-mierka »majhne, sodobne in industrializirane nekdanje jugoslovanske alpske republike«. Kot politično neizkušena ugledna tehnokratka na čelu težavne heterogene le-vosredinske koalicije je tako prevzela na svoja ramena prihodnost svoje države. Ta država, ki ji grozi evrokriza, meji na italijanski severovzhod in Lombardijo, torej ni FJK - Vladni odlok o paktu stabilnosti Z 48 milijoni evrov bodo poravnali nekaj dolgov TRST - Italijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance je z odlokom določilo zneske, ki ne spadajo v pakt stabilnosti in s katerimi lahko zadolžene krajevne uprave poravnajo stare račune. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je razložila, da bo odlok sprostil skoraj 48 milijonov evrov za krajevne uprave te dežele. »To je dobra novica, saj bodo naše krajevne uprave lahko zadihale. Vlada se je odzvala na prizadevanja deželnega odbora, naših parlamentarcev, tehnikov in krajevnih uprav,« je napisala v tiskovnem sporočilu. Deželni odbor si prizadeva, da bodo sredstva čim prej sproščena, sredstva pričakujejo tako javne uprave kot podjetja, ki krvavo potrebujejo denar. Deželni odbor združenja občin Anci je izjavil, da je to majhen korak naprej, ki zadeva plačila za javna dela do 8. aprila 2013. Po njihovih podatkih Debora Serracchiani kroma znašajo razpoložljiva sredstva 42 milijonov evrov, »sredstva pa so še vedno nezadostna, saj potrebujejo občine nadaljnjih 90 milijonov evrov«. Po ocenah združenja Anci je novica vsekakor pozitivna, saj ponuja občinam z nad 3000 prebivalci možnost, da poravnajo račune za že izvedena dela. MAREZIGE - Od jutri do nedelje S pestrim programom že 41. praznik refoška MAREZIGE - Od jutri do nedelje bodo Marezige prizorišče ene največjih prireditev na Obali - 41. Praznika refoška, ki bo tudi letos postregel s pestro izbiro žlahtnih kapljic in kulinaričnih dobrot, pa tudi s pestrim kulturno zabavnim programom za vse okuse. Praznično dogajanje se bo pričelo jutri ob 17. uri s strokovnim predavanjem na temo Refošk ni en, refoškov je cela družina, uradno pa bo prireditev svoja vrata odprla ob 19. uri, ko bosta zbrane nagovorili tudi slovenska vinska kraljica in vinska kraljica slovenske Istre. Sledila bo degu-stacija istrskih refoškov, odprtje razstave lovskih trofej ter zabavni program z ansa-bloma Bote in Orange juice band. Pestro dogajanje se bo nadaljevalo v soboto z jutranjimi športnimi aktinvnost-mi ter slikarskim ateljejem na prostem, ob 11. uri pa bodo svoja vrata obiskovalcem odprle tudi kantine - vinske kleti Marezig. Te bodo za 2 evra ponujale najrazličnejše sorte belih in rdečih vin, ki jih bo mogoče okušati tudi v nedeljo med 11. in 15. uro. V zgodnjih popoldanskih urah se bodo poleg tega začele tudi degustacije mal-vazij in refoškov, pokušine oljčnega olja, pršuta, domačega kruha, čokolade in drugih kulinaričnih dobrot, pred kanavo pa bo na ogled tudi kuharska delavnica. Sledil bo pester kulturni program, ob 17.30 pa še srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin Slovenije, zvečer pa bosta za zabavo poskrbela ansambel Srebrna krila in Pla-tana. Družabno obarvana bo tudi nedelja, ki obeta tako degustacije kot tudi oglede vinskih kleti, kmečko tržnico domačih pridelkov in izdelkov ter tradicionalno po-vorko vozov z motivi iz kmečkega življenja. Ob 17. uri se bodo v Marezigah ponovno srečali pihalni okrestri Obale ob 19. uri pa bodo zbrano množico zabavali Mambo kingsi, ki bodo z živo glasbo sklenili letošnji 41. praznik refoška. tako daleč kot Ciper, Grčija ali Španija, opozarja še Tarquini. Dodaja še, da je trgovinska menjava Italije s Slovenijo občutno večja kot s katerokoli drugo državo z območja nekdanje Jugoslavije, v širši regiji pa primerljiva le s tisto, ki jo ima s Poljsko ali Slovaško. Na vprašanje, kako se ob protikriznih ukrepih spopasti s težavo, kot sta jo imeli Španija ali Italija, ko je varčevanje imelo negativen vpliv na gospodarsko rast, je Bratuškova odgovorila, da je slovenski javni dolg precej nižji od evropskega povprečja. Zaradi stroškov reševanja bank se bo sicer v kratkem povečal in presegel 70 odstotkov, a s privatizacijami se lahko vrnemo na 54-55 odstotkov BDP, je dejala in dodala, da je zato zelo pomembno sprejeti pravo kombinacijo ukrepov. Kot je dodala, konsolidacija ne more biti kratkoročen ukrep, ampak mora delovati skozi daljši čas. Opozorila je tudi, da je Slovenija kot majhna izvozno naravnana država zelo odvisna od tega, kako gre njenim gospodarskim partnerjem. »Kljub sprejetim ukrepom nas lahko še vedno hudo prizadene vsakršen padec rasti v Italiji ali Nemčiji,« je opozorila Bratuško-va. Ob tem je poudarila, da varčevalni ukrepi niso rešitev za izhod iz krize, glavni cilj Slovenije, sanacija bančnega sistema, pa je potrebna zaradi podpore gospodarstvu. Na vprašanje, ali je to, da se iz krize reši sama, vprašanje nacionalne identitete, pa je Bratu-škova odgovorila, da morda ne gre toliko za to, kot pa za to, da vemo sami, kaj moramo vedeti in kaj narediti. »Ne želimo priti v položaj, ko bi bili prisiljeni sprejemati nasvete trojke ali katere druge organizacije, ki bi nam karkoli nalagala,« je dejala. Predsednica slovenske vlade je prepričana, da mora Slovenija sprejeti ukrepe predvsem zaradi same sebe. Na vprašanje, kaj bo storila, če sindikati ne bodo sprejeli reform, pa je odgovorila, da se vsak v Sloveniji zaveda potrebe po sprejetju določenih tveganj, trenutno pa je težko oceniti, kolikšno bo nasprotovanje. »Človeško se je upreti zmanjševanju dohodka, a če bomo znali pojasniti, da je to pomembno za prihodnost, potem bo po mojem mnenju moč doseči kompromise,« je dejala Bratuškova in spomnila, da je bil ravnokar dosežen takšen dogovor s sindikati javnega sektorja, povzema reportažo v Repubblici Slovenska tiskovna agencija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. maja 2013 3 LJUBLJANA - SKGZ in SSO v slovenskem parlamentu Manjšini bo koristilo tesnejše sodelovanje med državama LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Janko Veber je včeraj sprejel sprejel predstavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki sta jih vodila predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka. Zastopniki iz Italije so poudarili, da je sodelovanje z Državnim zborom, ki je postalo že kar tradicionalno, zelo dobro in pozitivno. Navzoč je bil tudi Danijel Krivec, predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pavšič je izrazil zadovoljstvo, da je bilo sodelovanje vedno usmerjeno v iskanje skupnih točk in složno: Nikoli ni prišlo do delitev, vedno se je iskalo sintezo. Tudi Štoka je izrazil zadovoljstvo nad priložnostjo srečanja v Državnem zboru in ob tem še dejal, da z italijanskim parlamentom nimajo takšnih stikov. Predstavniki manjšine so v pogovoru izpostavili željo po intenzivnejše sodelovanju med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, saj so prepričani, da več kot je sodelovanja Slovenije z Italijo, več bo imela od tega tudi manjšina. Štoka je v pogovoru izpostavil tudi pomembnost evro-projektov za manjšino, saj predstavljajo možnost priliva finančnih sredstev, ki jih drugače zelo težko dobijo. Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so izrazili tudi zadovoljstvo, da je, kot so dejali, nova deželna vlada bolj naklonjena vprašanjem slovenske narodne skupnosti. Ob tem so poudarili tudi poseben pomen izvolitve Igorja Ga-brovca za podpredsednika deželnega sveta FJK. Veber, ki se je nato srečal z zastopniki Slovencev na avstrijskem Koroškem, je poudaril, da so Slovenci v zamejstvu pomemben del slovenskega narodnega telesa, saj ohranjajo slovensko kulturo, jezik in izročilo. Dejal je, da je sodelovanje in vzdrževanje stikov z manjšinami zelo pomembno in tudi zato si jih želi v bližnji prihodnosti obiskati. Med drugim je v pogovoru izrazil prepričanje, da obstaja še več možnosti sodelovanja, pri različnih projektih, tudi v okviru Jadransko - jonske pobude oziroma bodoče makroregionalne strategije za to področje. Drago Štoka, Rudi Pavšič in predsednik slovenskega parlamenta Janko Veber TRST - Na prvi seji odbora po aprilskem občnem zboru Jure Kufersin predsednik Zadruge Primorski dnevnik TRST - V prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči na prvi seji po aprilskem občnem zboru sestal odbor Zadruge Primorski dnevnik. Za predsednika v novem triletnem mandatu je bil potrjen dosedanji predsednik Jure Kufersin, podpredsednica je Jelka Daneu, tajniške posle pa bo opravljal Tomaž Ban. O položaju na dnevniku je poročal prokurist Paolo Mahorčič. Odbor je zadovoljstvom vzel v vednost informacijo, da se je po več kot poldrugem letu ugodno zaključil postopek preverjanja, ki ga je v zvezi z dnevnikom sprožil vsedržavni kontrolni organ za založniške dejavnosti Agcom. Pri tem je bilo povedano, da se težave dnevnika s tem niso zaključile, kajti država mora sedaj čim prej izplačati zamrznjene finančne prispevke. Odbor zadruge je poudaril, da je treba finančni prihodnosti časopisa v tem trenutku nameniti veliko pozornost, saj se bo zakon o založništvu z letom 2014 iztekel in je treba pospešeno zagotoviti dnevniku nov zakonski okvir. Odbor je na srečanju tudi sklenil, da se bodo nadaljevala srečanja po teritoriju, ki so se v lanskem letu izkazala kot uspešna, posebno pozornost pa bo odbor namenil pridobivanju novih članov in naročnikov. Še zlasti je pomembno, da se v zadrugo vključijo mlajše generacije. Jure kufersin kroma MANJŠINA - SKGZ Za drugačen odnos Dežele do Slovencev TRST - Z umestitveno sejo Deželnega sveta FJK se je pričel nov mandat pomembne krajevne institucije, ki jo bo odslej vodila levosredinska koalicija s predsednico Deboro Serracchiani. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je prepričana, da predstavlja nova deželna uprava veliko priložnost za vse, da se z drugačno, večjo skrbjo za družbeno-social-ne potrebe tega območja naravna upravljanje naše dežele, piše v tiskovnem sporočilu krovne organizacije. »Tudi slovenska narodna skupnost pričakuje od nove deželne uprave povsem drugačen odnos od tistega, ki ga je imela do nje v zadnjem mandatu odhajajoča vladna večina. Ustvariti bo treba novo vizijo teh odnosov in drugače, veliko bolj organsko upoštevati prisotnost Slovencev v deželi FJK,« piše v sporočilu SKGZ. Predsednik SKGZ Rudi Pav-šič je tudi čestital novoizvoljenemu podpredsedniku deželne skupščine Igorju Gabrovcu in mu zaželel veliko uspešnega dela. Njegova izvolitev predstavlja priznanje celotni naši skupnosti, kot slovenskemu deželnemu predstavniku pa nalaga pomembno vlogo pri uresničevanju strategij, ki bodo v interesu vseh in tudi slovenske narodne skupnosti, poudarja SKGZ. V zaključku tiskovnega sporočila Slovenska kulturno-gospo-darska zveza istočasno izraža prepričanje, da bodo podpredsednik Igor Gabrovec, deželna odborni-ca Loredana Panariti ter deželni svetnik Stefano Ukmar znali ustvariti tisto ekipno delo, ki bo utrdilo slovensko prisotnost v deželni upravi in bo obenem ustvarilo pogoje za boljše in intenzivnejše sodelovanje različnih komponent znotraj manjšine same. www.primorski.eu1 LJUBLJANA - Podelili priznanja natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja zamejstva in izseljenstva Zanimanje iz leta v leto večje LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je včeraj potekala svečana razglasitev nagrajencev »XI. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela«, ki ga razpisuje Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Namen natečaja je spodbujati raziskovalno dejavnost dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejstva in izseljenstva ter tako krepiti zavest o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja,« je uvodoma izpostavil sekretar Urada dr. Zvone Žigon. Da natečaj z leti vse bolj pridobiva na prepoznavnosti priča podatek, da je v letošnjem letu prispelo kar deset nalog za zamejske in prav toliko nalog za izseljenske teme, kar krepko presega dosedanje desetletno povprečje. Pester pa je tudi letošnji nabor univerz. Nominirane naloge so kandidati zagovarjali na različnih univerzah, od Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Trsta, Vidma, Celovca , Dunaja, Budimpešte in Beograda pa vse do Univerze v Buenos Ai-resu, Katoliške Univerze Argentina in Univerze v Cor-dobi. Sledi je še krajši pozdravni nagovor dr. Mimi Ur-banc, pomočnice direktorja za mednarodno sodelovanje na SAZU ter govor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Nadvse nas veseli podatek, da se tega natečaja vsako leto udeležuje vse večje število Slovencev tudi zunaj meja Republike Slovenije. Da je temu tako dokazuje tudi letošnji izbor nagrajencev, med katerimi kar štirje od šestih nagrajencev prihajajo izza meja Slovenije - iz Avstrije in Argentine,« je v svojem govoru posebej izpostavila ministrica Tina Komel. Sledila je podrobna predstavitev nagrajenih del s strani predstavnikov obeh komisij. Komisijo za podelitev nagrad za področje zamejstva so sestavljali dr. Breda Mulec, dr. Sara Brezigar in dr. Jernej Zupančič, ki je prisotne tudi seznanil s kriteriji in strokovnimi utemeljitvami nagrajenih del. Komisijo za izseljenstvo je zasedala v sestavi dr. Igor Maver, dr. Zvone Žigon in dr. Kristina Toplak. Prvo nagrado na področju zamejstva je za diplomsko delo z naslovom Zwei- und mehrsprachige Erziehung im Kindergarten prejela Magdalena Ogris z Univerze Alpe-Adria Celovec. Z omenjene univerze prihaja tudi prejemnik druge nagrade Daniel Wutti, ki je prejel priznanje za poglobljeno magistrsko delo s področja psihologije z naslovom Drei Familien, Drei Generationen - Das Trauma des Nationalsozialismus im Leben dreier Generationen. Tretja nagrada je šla v roke Niki Lavrih z Univerze v Ljubljani, za magisterij z naslovom Percepcija slovenstva med različnimi generacijami slovenske narodne manj- Nagrajenke in nagrajenca letošnjega natečaja skupaj z ministrico (druga z leve) Tino Komel r. sabec šine na avstrijskem Koroškem. Nagrajenci na področju izseljeništva pa so Nadia Molek (Univerza Buenos Aires) za diplomsko delo Ser esloveno en Argentina. Análisis antropológico de las diversas construcciones de eslovenidad, Miha Koderman (Univerza na Primor- skem) za doktorsko disertacijo Turizem iskanja korenin: Slovenci v Avstraliji ter Leandro Rossano Sukich, (Narodna Univerza Córdoba) za diplomsko delo z naslovom Asociación Mutual Eslovena de Córdoba. RoŠa 4 Četrtek, 16. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Kukanja: Za Rilkejevo pešpot čakamo na odločitev Dežele Župan zanika »vojno« z družino Turn und Taxis, ki se je obrnila na sodišče Nobene »vojne» z devinskim princem, pravi devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja po napovedi družine Turn und Taxis, da se glede znanih zapletov z Rilkejevo pešpotjo pritoži na upravno sodišče. Kukanja računa, da se bodo zadeve rešile vzajemno, in torej brez posegov sodnikov, potem ko je princ samovoljno zaprl znamenito pešpot, Občina pa jo je formalno odprla zaradi protipožarne varnosti. Problem je v slepi ulici. Na eni strani princ, ki bi se zaradi finančnih bremen rad znebil pešpoti, na drugi Občina Devin-Nabrežina, ki bi odkupila območje, a za to nima denarja. »Edina, ki nam lahko v tem trenutku pomaga, je nova deželna vlada Debore Serracchiani,« poudarja Kukanja. Župan je to stališče izpostavil tudi na včerajšnjem srečanju na Prefekturi, ki se ga je, poleg prefektinje Adelaide Ga-rufi, udeležila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. »Serracchianijeva je pred volitvami obljubila, da se bo v primeru izvolitve potrudila za Rilkejevo pešpot. Sedaj je postala predsednica in dajmo ji nekaj časa, da prouči to precej zapleteno stvar,« dodaja Kukanja. Odločitve, če sploh bodo, je težko pričakovati pred poletnimi počitnicami. Odnose med občinsko upravo in lastnikom devinskega gradu ni skalila samo negotova usoda Rilkejeve pešpoti, temveč tudi dogajanja okrog prostorskega (regulacijskega) načrta. De-vinsko-nabrežinski občinski svet je, kot smo poročali, črtal iz omenjenega načrta možnost novih gradenj na območju devinskega gradu. Desnosre-dinska opozicija je sklep ocenila kot nevljudnost do družine Turn und Taxis, Kukanja pa zanika, da bi šlo za kakršno koli diskriminacijo na račun princa. »Ko smo ocenjevali zadevo, nas ni zanimalo kdo je lastnik zemljišča, temveč če je stvar skladna s priporočili in vinkulacijami deželne uprave,« poudarja še Kukanja. Občinski svet se je pri spremembah urbanističnih načrtov prejšnje uprave župana Giorgia Reta skliceval na velike pomisleke, ki jih je v zvezi s temi projekti izrazil des-nosredinski odbor predsednika Renza Tonda. Devinski princ sodeč po pisanju Piccola razmišlja o pritožbi na Deželno upravno sodišče tudi v zvezi z dovoljenjem za nove gradnje, ki ga ne bo. Za morebitno sodno pot pa mora počakati na dokončno odobritev spremembe regulacijskega načrta. Torej na odlok predsednice Dežele Debore Ser-racchiani. S.T. Kdaj bo konec sporov in polemik o Rilkejevi pešpoti? kroma POKRAJINA - Projekt za 50 višješolscev Delovna izkušnja za dijake Letos bodo sodelovali tudi dijaki liceja Franceta Prešerna - Plačilo z boni za 20 ur dela Priložnost poletnega dela se tudi letos obeta 50 dijakom različnih višjih srednjih šol, ki so vključene v pilotski projekt Pokrajine Trst. Drugo izvedbo projekta, v sklopu katerega promo-virajo solidarnostno in etično podjetništvo, je včeraj predstavila pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je povedala, da so lani sodelovali dijaki šol Sandrinelli-Carli-Da Vinci, Fabiani, Nordio in Deledda, letos pa bodo pri projektu lahko sodelovali tudi dijaki slovenskega liceja Franceta Prešerna. Pisana druščina dijakov je bila zelo zadovoljna, da je za svoje poletno delo dobila tudi plačilo. Namen in cilj projekta je s pomočjo plačilnih bonov (t.i. voucher) ponuditi možnost poletne službe, ki mladim pomaga do denarja in izkušenj. Po odličnem lanskoletnem odzivu mladih, ki je presegel najbolj optimistična pričakovanja, se je Pokrajina Trst odločila nadaljevati s projektom, pri katerem sodelujeta tudi dve zadrugi (Duemilauno Agenzia Sociale in zadruga La Quercia), je poudarila odbornica Pino in dodala, da bodo tudi v letošnji projekt lahko vključili 50 dijakov. Dijaki se bodo preizkusili v različnih obrtnih dejavnostih: v gradbeništvu, kerami-čarstvu, fotografiji, šiviljstvu in pekarstvu. V prvi fazi bo na sporedu teoretični del, v sklopu katerega bodo tudi ozaveščali mladino o odgovornosti do drugih in spoštovanju tuje lastnine. V drugem delu pa bodo potekala izobraževalna srečanja, ki vključujejo tudi delovno prakso. Za delovno in ustvarjalno preživljanje počitnic bodo dijaki dobili tudi denar, saj bodo plačani za 20 ur dela. Pokrajina bo dala na razpolago 1.100 bonov v znesku 10 evrov, od katerih gre 7,5 evra dijakom, preostali del urne postavke pa je namenjen socialnim odtegljajem. Ta delovni eksperiment želi mladim želi ponuditi delovne izkušnje, ki jim bodo pozneje pomagale pri iskanju redne zaposlitve, je še dejala Adele Pino, ki je prisluhnila tudi predlogom dijakov, ki so se udeležili včerajšnje predstavitve. Ti bi se v prihodnosti radi seznanili tudi z vrtrnarjenjem in katalogiziranjem knjig. (sč) SIK: Demokrati so ogoljufali volivce Stranka italijanskih komunistov (SIK) je prepričana, da je Demokratska stranka z vlado Enrica Lette ogoljufala svoje volivce, stranka SEL je v slepi ulici, Italija potrebuje močno levo opozicijo. O tem bo danes ob 17.30 v Ljudskem domu na Pončani govoril deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Preložili poskusno zaprtje nekaterih ulic Tržaška občinska uprava je sporočila, da bodo zaradi slabih vremenskih napovedi prenesli na drug datum predvideno poskusno zaprtje nekaterih mestnih ulic za promet. Pobuda »Vivi la citta«, ki je nastala v okviru načrtovanja novega prometnega načrta, bo torej namesto 18. in 19. maja na sporedu v soboto, 1., in v nedeljo, 2. junija. Namen pobude je poskusno zapreti za promet nekatera območja, kot to predvideva nov prometni načrt, in s tem spodbujati drugačno kulturo glede mobilnosti v mestu. Pri pobudi sodelujejo razna občinska odborništva in različni rajonski sosveti, v tem primeru pa bodo v začetku maja zaprli za promet nekatere ulice na območju Drevoreda XX. septembra in Trgom stare mitnice. Srečanje o novem prostorskem načrtu Središče Multiculturacentrum prireja danes javno srečanje o novem prostorskem načrtu, ki ga pripravlja tržaška občinska uprava. Srečanje bo ob 19.30 pri okencu omenjenega centra na v Ul. XXX. oktobra št. 8/a. Vstop je prost. Za informacije tel. 3382118453. Znamka za kvesture Na tržaški kvesturi bo danes od 9. do 12. ure informativna točka italijanskih pošt. Pobudo bodo priredili v okviru izdaje posebne znamke, posvečene italijanskih kvesturam, ob tej priložnosti pa bo na voljo nova znamka in drugo informativno gradivo. GOSPODARSTVO - Confartigianato opozarja na novo zakonodajo Kaj bo z inštalaterji fotovoltaičnih sistemov? Številni inštalaterji in podjetja, ki so od nekdaj aktivni na področju t.i. obnovljivih virov, bodo s 1. avgustom ostali na cesti. Takrat bo 80 tisoč podjetij dejansko izobčenih iz sistema, ker ne bodo več usposobljeni, da se ukvarjajo s fotovol-taičnimi napravami, z biomasami, solarnimi sistemi in tako naprej. Na osnovi zakonskega odloka št. 28/2011 bodo namreč avgusta začeli veljati evropski normativi, ki določajo, kdo se lahko s tem ukvarja in kdo ne. Vsi tisti, ki so mnogo let delovali na osnovi stare zakonodaje in so bili zaposleni kot specializirani delavci za vsaj tri leta, tega dela ne bodo smeli več opravljati. Zaradi tega bodo tudi zaprli mnoga podjetja. Stanovska organizacija obrtnikov Confartigianato, s katero tesno sodeluje Slovensko deželno gospodarsko združenje, je zato včeraj ostro protestirala in tudi izdala ostro tiskovno noto. V njej napoveduje razne protestne pobude. Že včeraj pa je bila v Rimu demonstracija državne organizacije Con-fartigianato, pri kateri je sodelovala tudi tržaška delegacija. Kot nam je v imenu stanovske organizacije Confartigia-nato povedal Edi Burolo, bodo po novem veljali novi pogoji za delavce v tej panogi. Z obnovljivimi viri se bodo lahko še naprej ukvarjali inženirji, ljudje z višješolsko izobrazbo oziroma delavci, ki so že opravili poklicne tečaje in ki bodo morali sle- izpolnjevala vseh pogojev. Delavci z nižješolsko izobrazbo, ki diti novemu 80-urnemu izpopolnjevalnemu tečaju, ki ga bo so si v letih nabrali ogromne izkušnje, je dodal pokrajinski taj-priredila deželna uprava. Doslej je ta sektor urejal zakon št. nik Confartigianata Enrico Eva, bodo npr. ostali brez dela, za-37 iz leta 2008, še prej pa zakon št. 46/90. Na tej osnovi so v nje pa bodo omenjeni izpopolnjevalni tečaji onemogočeni. zadnjih letih delovala številna podjetja, mnoga pa ne bodo več A.G. KARABINJERJI - Pridržali dva nadlegovalca Opomini niso zalegli, še naprej sta težila Karabinjerji so v torek in sredo odvzeli prostost moškima, ki sta kljub večkratnim prepovedim nadlegovala in ogrožala ženski. V torek ob 14. uri so miljski karabinjerji nataknili lisice 46-letnemu G. M., ki je bil zaradi večkratnega nadlegovanja 50-letne Miljčanke v hišnem priporu. Kljub temu se je v torek spet približal stanovanju svoje žrtve, kar so mu pristojne oblasti prepovedale. Končal je v priporu. V sredo pa so karabinjerji v Istrski ulici aretirali 42-letnega Tržačana V. G. Zasačili so ga med samim nadlegovanjem bivše žene, ukrajinske državljanke, kar ni novost. Pred časom je zaradi podobnega početja že prejel opomin tržaškega kvestorja, ki pa očitno ni zalegel, zaradi česar je storilec zdaj za rešetkami. ■ I «V* V V, I | • • • • Manjši požar v stivanski papirnici V torek pozno zvečer so tržiški gasilci vstopili v papirnico skupine Burgo v Štivanu, kjer je zaradi kratkega stika izbruhnil požar v sosednji hali. Zagorela je električna omarica, gašenje je bilo dokaj hitro in ogenj ni povzročil večje škode. Na prizorišču so bili karabinjerji iz Devina in Nabrežine. Protest železniške policije Policijski sindikati Uil Polizia, Coisp in Siap so včeraj priredili protestno zborovanje pred sedežem železniške policije na Trgu Vittorio Veneto, sočasno s srečanjem predstavnikov železniške policije in skupine Ferrovie dello Stato. Sindikati se pritožujejo, da železniška policija že dolgo zaman zahteva preselitev svojega sedeža na glavno železniško postajo. Število železniških policistov se je v Trstu v zadnjih 17 letih skoraj podvojilo, ker je potreba po njihovi prisotnosti na potniških vlakih vse večja. Italijanske železnice pa policistom naj ne bi nudile primernih storitev. / TRST Četrtek, 16. maja 2013 5 OBČINA TRST - Jankovic in Cosolini na predstavitvi Festivala Ljubljana Kultura utrjuje vezi med Trstom in Ljubljano Kulturne dejavnosti potrebujejo institucionalno podporo, a so tudi fe-nomenalno sredstvo za razvoj institucionalnih odnosov. Festival Ljubljana se je v zadnjih letih postopoma približal potencialnim tržaškim obiskovalcem, njegova prizadevanja pa so dobila krila za višji vzlet v sklopu tesnejših stikov in sodelovanj med občinama. Zato je letošnja predstavitev festivala v našem mestu potekala v obliki institucionalne izmenjave v tržaški Mestni palači, ob prisotnosti županov Roberta Cosolini-ja in Zorana Jankovica ter predstavnikov občinskih odborov. Vsebine festivala so že objavljene (uradna predstavitev je potekala aprila), zato je umetniški vodja Darko Brlek preletel bogat program v glavnih obrisih. Festival se bo pričel 27. junija z dogodkom Ars Electronica, ki ga financira Evropska unija, nakar bo 28. junija ponovno stopil na oder hit lanskega poletja, priznani duo 2Cellos. Program bodo zaznamovali trije vsebinski sklopi: dvestoletnica Giuseppa Verdija, dvestoletnica Richarda Wagnerja in Ruska glasbena ustvarjalnost. V prvem sklopu bo izstopalo gostovanje Akademije milanske Scale, v drugem uprizoritvi oper Rensko zlato in Valkira znamenitega gledališča Marinski (tetralogijo bodo sklenili v prihodnji izvedbi festivala), v tretjem pa veliko različnih dogodkov: med temi gostovanja zbora Glinka iz Sankt Peterburga in Eifmanove nove baletne predstave Bratje Karamazovi. Med izrednimi dogodki je Brlek citiral večer et- Župan Ljubljane Zoran Jankovic nagovarja novinarje na predstavitvi; ob njem župan Trsta Roberto Cosolini in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek kroma no glasbe v znamenju zvezdnikov srbske Guče in nadaljevanje sodelovanja z londonskim West-Endom, tokrat z mu-ziklom Briljantina. Sodelovanje s Trstom pa se bo uresničilo tudi na odru in sicer z gostovanjem opernega gledališča Giuseppe Verdi z izvedbo Rossi-nijeve skladbe Stabat Mater (10. julija). Budžet festivala znaša 2 milijona evrov, od katerih je polovico prispevala občina Ljubljana, ki se je na konferenci predstavila s svojimi turističnimi in kulturnimi znamenitostmi ter informacijami o glavnih poletnih dogodkih izven ljubljanskega festivala kot je na pri- mer selitev priljubljenega dogodka Rock Otočec na Ježico v Laguno Ljubljana. Poleg Tatjane Radovič iz urada za turizem, je izčrpno predstavitev mestne ponudbe dopolnil direktor mestnega muzeja Blaž Peršin z vabilom na novo razstavo, ki bo posvečena najstarejšemu lesenem kolesu z osjo na svetu (5200 let). Most med Trstom in Ljubljano sta s svojimi navdušenimi besedami utrdila prisotna župana. Jankovic je povedal, da se v Trstu počuti doma, saj ima vedno vtis, da se vrača med prijatelje. Zato je tudi sodelovanje nekaj naravnega in se lepo razvija na treh področjih: kul- tura, izmenjava dobrih praks (predvsem na področju energetske sanacije, saj je Ljubljana med kandidati za Zeleno prestolnico Evrope) in turizem (v Ljubljani pričakujejo tudi bolj športno obarvane obiske, ker bodo gostili evropsko prvenstvo v košarki). Po prijaznem srečanju ljubljanske delegacije s predstavniki mestne politike in kulture bo tudi tržaška delegacija deležna podobnega sprejema v Ljubljani 6. junija, ko bo poletna kulturna ponudba mesta Trst doživela predstavitev v slovenski prestolnici. ROP OBČINA TRST - Zdravstveno-socialni izzivi Manj denarja in staranje populacije Trst je zaradi dobro organizirane mreže socialnih in zdravstvenih storitev ter zaradi zelo visoke povprečne starosti prebivalcev že dalj časa pod drobnogledom izvedencev iz Italije in drugih držav, ki z zanimanjem opazujejo in proučujejo tržaški sistem. Tudi tega pa je nedvomno mogoče izboljšati v okviru novih območnih načrtov za obdobje 2013-2015. O le-teh in še o čem je bil govor na včerajšnjem javnem srečanju v avditoriju muzeja Revoltella z naslovom »Kako se počuti Trst?» v organizaciji tržaške občinske uprave. Po pozdravu nove deželne odbornice za zdravje in socialno politiko Marie Sandre Telesca je tržaška občinska odbornica Laura Famulari dejala, da je Občini Trst kljub strožjim proračunskim pravilom v letu 2013 uspelo ohraniti storitve za najšibkejše občane, pomanjkanje sredstev pa bo v še večji meri zaznamovalo prihodnja leta. Zaradi tega predstavljajo območni načrti izziv, ki mu bo občina kos samo ob podpori vseh sodelujočih ustanov. Mauro Silla, direktor občinskih uradov za socialno zaščito, je opozoril na neustavljivo staranje populacije in torej rastoče povpraševanje po storitvah. V Trstu je bil ta trend predčasen, vsa Evropa pa gre v isto smer. Lani je bilo v Trstu 18.400 oseb nad 80. letom starosti, leta 2027 jih bo dobrih 23.000; leta 2010 je bilo v Italiji v omenjenem starostnem razredu 5,8% prebivalcev, leta 2050 pa naj bi njihov delež znašal 13,5%. V letih 2013-2015 bo Občina Trst ciljala na zaščito in ponovno vključevanje oseb, ki so se znašle na robu družbe, ukvarjala se bo z novejšimi oblikami odvisnosti - po igrah na srečo so to vi-deoigre, internet ipd. Tržaška mladina se je v zadnjih desetih letih zelo spremenila: v letu 2003 so tuji državljani predstavljali 6%, la- ni pa 13% vseh mladoletnih Tržačanov. Pereč problem sta nasilje in vandalizem med mladimi, pri čemer jer Silla poudaril, da ustvarjajo težave predvsem starši, ki vzgojo otrok prepuščajo šolam, »prestrogim« učiteljem pa se nato redno zoperstavljajo. Srečanje so nadaljevali predstavniki raznih tržaških občinskih in zdravstvenih uradov ter okrogla miza, ki so se je udeležili zastopniki združenj in organizacij, dejavnih na socialnem področju. (af) Srečanje v polnem avditoriju muzeja Revoltella kroma Nando Dalla Chiesa danes na tržaški univerzi Tržaška koordinacija protimafij-skega združenja Libera prireja danes ob 10. uri na tržaški univerzi (v učilnici Venezian) srečanje s prof. Nandom Dalla Chieso, ki bo govoril o mafijski prisotnosti v severni Italiji in o tem, kako je to mogoče zaznati. Nando Dalla Chiesa je profesor sociologije organiziranega kriminala na milanski univerzi in predsednik odbora proti-mafijskih izvedencev, ki ga je ustanovil leta 2010 milanski župan Giuliano Pisapia v okviru milanske občinske uprave. Dalla Chiesa je tudi častni predsednik združenja Libera. LAS: milijon evrov v prid razvoju Krasa Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras je objavila razpise za financiranje projektov za razvoj kraškega ozemlja v vrednosti nekaj več kot milijon evrov. Gre za tri razpise, podčrtuje predsednik LAS Franc Fabec, ki zadevajo kmečke turizme, rekreacijsko in družbeno dejavnost ter t.i. Bed-Breakfast. Vse informacije z zvezi s temi pomembnimi razpisi so na voljo na spletni strani www.galcarso.eu (naslov elektronske pošte info@galcar-so.eu) ali v dopoldanskih urah na telefonski številki 040-2455468. Ogled pristanišča z avtobusom Pristaniška oblast bo priredila posebne obiske tržaškega pristanišča s pomočjo avtobusov. Obiskovalci si bodo lahko ogledali 7., 6. in 5. pomol, kjer raztovarjajo kontejnerje in od koder odhajajo vlaki z blagom. Ogled pristanišča bo trajal približno 45 do 60 minut, začel pa se bo na nabrežju Traiana ob 9.30, 11. uri, 12.30, 14.30 in ob 16. V Novinarskem krožku knjiga Furia Baldassija V Novinarskem krožku bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo novinarja Furia Baldassija »Dal fondo del bicchiere«. To bo prvo iz niza srečanj na temo Novinar, knjiga, vino, ki ga prireja Novinarski krožek in ga bo vodila novinarka Viviana Valente. Na srečanju bosta govorila tudi Antonietta Benedetti iz založniške hiše iz Vidma »Bianca e volta« in proizvajalka vina Alessandra Mauri. VELIKI TRG - Zaključila se je pobuda Eksistence v priredbi goriškega Cta Opazovalnica življenja Veliko število navdušenih otrok je sodelovalo na zaključnem delu prireditve Esistenze, osservatorio sulle eta della vita (Eksistence, opazovališče o obdobjih življenja), ki je bila včeraj popoldne na Velikem trgu v priredbi goriške gledališke ustanove Cta. Na Velikem trgu so skupine otrok sodelovale pri pisani koreografiji ob zvokih glasbe ter glasov znanstvenice Margherite Hack, duhovnika in velikega zaščitnika priseljencev Pierluigija Dipiazze ter novinarke deželnega sedeža RAI Marinelle Chirico, ki so napisali knjigo Io credo (Jaz verjamem), ki je že postala prava uspešnica. O knjigi so govorili tudi na Velikem trgu v okviru glasbenih, plesnih in gledaliških točk, ki so jih izvajali pod vodstvom Roberta Piaggia in Elisabette Gustini. Kulturno prireditev je obogatilo soočenje med ugledno znanstvenico ter kulturno in politično delavko Hackovo ter duhovnikom Dipiazzo, ki v kraju Zugliano v Furlaniji nudi zatočišče priseljencem in tistim, ki nimajo strehe nad glavo. Za glasbo je poskrbel Claudio Parrino, za koreografijo pa Kaartik. 6 Četrtek, 16. maja 2013 TRST / KAVA S KNJIGO - Miran Košuta predstavil prevajalca Vasjo Bratino Pogovor o prevajanju in o Covacichevem Na glavo postavljenem Trstu Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo je v Tržaški knjigarni postreglo s prijetnim klepetom, ki sta ga oblikovala prof. Miran Košuta in priznani slovenski prevajalec Vasja Bratina. Gosta sta govorila o prevajanju in italijanski literaturi na sploh, zvesto občinstvo pa je pobliže lahko spoznalo tudi zabavno knjigo italijanskega pisatelja in novinarja Maura Covacicha, ki je pred leti napisal delo Trieste sottosopra (Quindici passeggia-te nella citta del vento). Avtobiografska knjiga kratkih zgodb, v katerih avtor, ki je sicer Slovenec po dedu, živi in dela pa v Rimu, vodi bralca po nekaterih tržaških četrtih in krajih, je lani doživela tudi slovenski prevod, za katerega je poskrbel prav Vasja Bratina. Prof. Košuta je za uvod predstavil prevajalca, ki je iz italijanščine v slovenščino prevedel že 24 knjig, njegov opus pa obsega romane Umberta Eca, Claudia Magrisa in drugih italijanskih pisateljev, ki se uvrščajo med največje sodobne srednjeevropske pisatelje. Izvedeli smo, da je bil Vasja Bratina že od otroštva v stalnem stiku z italijanskim go- vornim področjem, izpopolnjevanje iz francoščine, španščine, angleščine in italijanščine pa ga je usposobilo za prevajanje. Prof. Košuta je povedal tudi, da je Bratina v devetdesetih letih nekaj let preživel v Rimu, kjer se je navzel osrednje italijanske govorne melodije, za svoje prevajalsko delo pa je prejel že veliko nagrad. V nadaljevanju smo slišali, da romani Maura Covacicha še niso prevedeni v slovenski jezik, na knjigo Trieste sottosopra pa je Vasjo Bratina opozorila prof. Marija Pirjevec, ki je ocenila, da bi bilo to delo vredno prevesti. Istega mnenja je bil tudi prevajalec Bratina, ki je prevedeno delo naslovil Na glavo postavljeni Trst (Petnajst sprehodov po mestu vetra), največji izziv za prevajanje pa so mu predstavljali tržaški italijanski dia-lektizmi in imena nekaterih krajev. Gost včerajšnje matineje je tudi povedal, da je Mauro Covacich avtor, ki je neobremenjen s preteklostjo in ki lahko objektivno piše o preteklosti. Zaradi tega si je prevajalec želel, da bi mlajše generacije dobile drugačen pogled na Trst. Bra- ŠOLSTVO - Pobuda Združenja staršev V kriškem otroškem vrtcu tradicionalni dan dedkov in babic V otroškem vrtcu v Križu, ki nosi ime po gledališkem igralcu in režiserju Justu Košuti, je potekal tradicionalni dan babic in dedkov. Lahko bi rekli, da je šlo za čistilna akcijo non in nonotov, ki so se vabilu staršev odzvali v res velikem številu. Pokosili so travo na dvorišču, porezali veje, počisti- li grmičevje, none pa so z velikim veseljem posadile rože in še marsikaj. Otroci so jim v zahvalo zapeli par pesmic in jim izročili ročno izdelano rožico. Po zakuski, ki so si jo zaslužili prav vsi, so si otroci skupaj z nonoti ogledali vrt, v katerem se bodo igrali s še večjim veseljem. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. maja 2013 JANEZ Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 1.09 Jutri, PETEK, 17. maja 2013 JOŠT VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 2 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje C. [I] Lekarne Prof. Miran Košuta in prevajalec Vasja Bratina na včerajšnji matineji v Tržaški knjigarni kroma tina je izpostavil tudi, da je jezik, ki ga uporablja Covacich, jezik, ki ga mladi govorijo po vsem razvitem svetu; gre namreč za univerzalni jezik, ki je blizu mladim generacijam. Poanta Covacicheve knjige je po Bratinovem mnenju ta, da smo vsi Tržačani in kot taki edinstveni in internacionalni. Zanimiv je tudi podatek, da je Bratina med prevajanjem te knjige odkrival nov, drugačen Trst, za katerega sploh ni vedel, da obstaja. Po njegovem naj bi bil v Covacichevo knjigo lepo ujet duh Trsta, pri branju knjige pa je potrebno biti zbran, saj je, kot je dejal Bratina, Covacichev jezik zelo gost. Prevajalec je celo potegnil vzporednico med Magrisovim in Covacic-hevim jezikom, ki naj bi si bila podobna, povsem drugačen pa je po oceni Bratine jezik Umberta Eca, ki rad piše na dolgo in široko. Odlično obiskano srečanje je postreglo še z mnogimi drugimi zanimivimi podatki, prevajalec Vasja Bratina pa se je za pomoč pri prevajanju Covacic-heve knjige iskreno zahvalil profesorjema Mariji Pirjevec in Miranu Košuti. (sč) M& Kino NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; 16.45 »I Croods«; Dvorana 2: 16.30, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 17.00, 19.30, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 4: 18.30 »La casa«; 16.40 »Kiki consegne a domicilio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »Il grande Gatsby«; Dvorana 2: 20.30 »La casa«; 17.45, 22.10 »Effetti collaterali«; Dvorana 3: 18.10, 21.30 »Il grande Gatsby«; Dvorana 4: 17.15, 19.50 »Iron Man 3«; Dvorana 5: 22.15 »Mi rifaccio vivo«; 17.30, 20.00 »Miele«. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Draga Bruna svet se lepši zdi, ker ga delimo z ljudmi, kot si ti. Ob okrogli obletnici tisoč poljubčkov in še nešteto srečnih dni, ti želijo tvoji Marijan, Igor in Katja IKolk'or pesmi, tol'ko let Bruna daj na svet živet! Da bi še dolgo pela, za nas vedno skrbela in se lepo imela! Stu ledi Naša vsestranska Bruna praznuje danes "an fanj čjup'c ljet". Da bi še naprej vztrajno bila vsestranska, ji želimo vsi pri KD Fran Venturini Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 20.00, 21.30 »L'uomo con i pugni di ferro«; 18.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«. ARISTON - 16.30 »Treno di notte per Lisbona«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »The parade - La sfilata«. CINECITY - 16.15, 18.10, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 18.25, 20.20, 22.15 »La casa«; 16.30, 19.00, 21.30 »Mi rifaccio vivo«; 16.30, 19.05, 21.40 »Iron Man 3«; 16.30, 20.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 18.25, 22.15 »Hansel & Gretel - Cac-ciatori di streghe 3D«; 16.20 »I Cro-ods«; 19.00 »B.B. King of riley«; 17.30, 20.30 »Il grande Gatsby«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby 3D«; 20.05 »Effetti collaterali«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »A lady in Paris«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30 »Dvigni«; 17.20 »Iron Man 3«; 20.10 »Iron Man 3 - 3D«; 15.10 »Krudovi 3D«; 16.15 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 16.50 »Vaje v objemu«; 21.10 »Velika poroka«; 15.25, 18.20, 20.00 »Veliki Gatsby 3D«; 15.30 »Zam-bezia«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 18.05, 20.05 »Zvezdne steze: V temo«; 17.15, 21.15 »Zvezdne steze: V temo 3D«. Danes praznuje okrogla leta naša draga BRUNA MANIN. Iz vsega srca ji čestitajo mama, papa in brat Dario z družino. Neutrudna BRUNA MANINje v svojem življenjskem maratonu pojoč pretekla prvo pomembno etapo. Še dolgo pot in veliko užitkov ji želijo ona druga Bruna, Stojan, Alenka, Daniel, Maks, Iztok, Biserka in Za-rika. Draga BRUNA, zdaj prihaja tvoj čas, zato zavriskajmo na glas: sreče, zdravja in še kaj, vse to naj ti prinese tvoj 60. mesec maj. Srečno, vsi od Klape dobre pustolovščine. Naša MARTA dopolnjuje danes svoj 85. rojstni dan. Da bi ji zdravje še dolgo ohranilo dobro voljo ji iz srca želijo Pepi, Vojko in Silvana. Danes praznuje MALJA 93. rojstni dan. Naj ti bosta sreča in zdravje ob strani, ti želimo vsi najdražji. Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. Prispevki Namesto cvetja na grob Luciana Ker-meca darujeta Ivan in Adriana Ben-čina 30,00 evrov za KRD Dom Bri-ščiki. / TRST Četrtek, 16. maja 2013 7 SKD Igo Gruden inJus Slivno vabita danes, 16. maja; ob 20.00 uri na agriturizem LeTorri di Slivia, Nabrežina Kamnolomi 62, na predstavitev vodnika PEŠPOT SUVNO Posegli bodo: Marisa Skerk, Erik Masten in avtor vodnika Zvonko Legiša Naslednjega dne bo ob isti uri predstavitev v italijanščini. M izleti SKUPINA 35-55 SKD France Pnešenen iz Boljunca prirejv v nedeljo, 26. mvjv, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb«: ogled parkov in botaničnega vrta ter obisb razstave Pvblv Picassa. Informacije na št. 333-3616411 (Sonja). SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačbolje, Prebeneg, v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane, organizirajo 19. maja izlet na otob Rab in ogled spo-minsbega parba Koncentracijsbo taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Boljunca, povrateb približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brniba. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metba). POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljbih na sedežu društva, Repentabrsba ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo in na Poljsbo, od 31. maja do 6. junija. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti. Informacije in prijave: (00386) 70407923 (Dušan) ali du-avn.pvvlicv@aiol.net. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega šbofa A.M. Slomšba in v bazilibo Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Go-ja. Vpis in informacije na tel. št. 3479322123 (s. Angelina). LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvašbi obali. Zainteresirani naj pobličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 3398161633 (Marjuča). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pobličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (MvrinJv). "ZJ Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - danes, 16. maja, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz ciklusa o kakovostnih odnosih z naslovom »Vzgoja za odrekanje - Vzgoja za življenje«. Govoril bo znani in priljubljeni psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Zorž. Srečanje bo v Finžgarjevem domu danes, 16. maja, ob 20. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta danes, 16. maja. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, v petek, 17. maja, od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje v petek, 17. maja: osebno od 9. do 15. ure na sedežu Slovenske pro-svete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko na št. 040-370846 od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v peteb, 17. maja, ob 19.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sblicanju, v prostorih Srenjsbe hiše v Gročani. ŠC MELANIE KLEIN sblicuje redni občni zbor v peteb, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sblicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni. EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v soboto, 18. maja, v Nabrežini v društvenih prostorih od 16. do 20. ure po-tebala delavnica EFT in čiščenje prostora. Vodila jo bo Barbara Zetbo. Število mest je omejeno, zato se za vpis javite na tel. 349-6483822 (Mileva), za info pa na naslov eft@bvrbvrvzetJo.com ali na tel. 347-2787410 (Barbara). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 18. maja, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Kozjanah; v to-reb, 21. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevsba vaja. ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zabljučno prireditev v obviru 10. obletnice društva, bi bo v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v občinsbi telovadnici v Zgo-nibu! Toplo vabljeni! CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačna srečanja: od ponedeljba, 20., do nedelje, 26. maja, s psih. dr. Ingrid Bersenda v obviru tedna psihološbega dobrega počutja; v toreb, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrob: babo pomagati učencem«, v pe-teb, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tabo, da se boš dobro počutil« v Ul. Canova 15. Sbupaj s bolegico Segato bosta predavali tudi v četrteb, 23. maja, ob 18.00 v Pa-dovansbem družinsbem centru v Ul. XX Settembre 37 na temo »Od para do družine«. Tel. 320-7431637 (Ingrid). TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sblad Mitja Čub organizira brezplačna srečanja od ponedeljba, 20. do petba, 24. maja, s psihologinjo-psihoterapevtbo dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljeb, 20. maja, ob 18.30 v italijansbem in ob 20.00 v slovensbem jezibu na sedežu, Prosešba ul. 131. Vabljeni! TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA: pod pobroviteljstvom zbornice psihologov FJK bo psihoterapevt dr. Iztob Spetič od ponedeljba, 20. do pet-ba, 24. maja, na razpolago za brezplačno svetovanje za otobe, najstnibe, družine in odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 366-3625523 ali na iztob.spe-tic@tin.it. MFU - Magna Fraternitas Universalis CE-GEN vabi na bonferenci v bnjigarni Bor-satti - Libreria del centro, Ul. Ponchiel-li 3: »Zensbi doprinos bulturi psihope-dagogibe« v toreb, 21. maja, ob 17.30; »Zensbi doprinos bulturi znanosti« v toreb, 28. maja, ob 17.30. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi na informativni sestaneb za prijavljene na Pla-ninsbo šolo na Planini Jezero nad Bohinjem od 1. do 6. julija. Srečanje bo v to-reb, 21. maja, ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor na Stadionu 1. maja v Trstu. SKD SLOVENEC vabi vaščane v toreb, 21. maja, v srenjsbo hišo v Boršt na sesta-neb v zvezi z organizacijo 43. Prazniba vina, bi bo trajal od 31. maja do 2. junija. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR vabita vse mlade od 16. do 35. leta, da se udeležijo predstavitve projebta »Obrtni poblici preteblosti za podjetništvo prihodnosti«. Predstavili se bodo obrtnibi, bi se ubvarjajo z obdelavo bamna, lesa in pridelavo piva. V projebtu sta predvidena strobovni tečaj in delovna prab-sa. Srečanje bo potebalo v prostorih Krd Dom Briščibi, Briščibi 77, v sredo, 22. maja, ob 17.30. SKLAD MITJA ČUK zbira otrošba oblačila (od 3 do 12 let) do petba, 24. maja, od ponedeljba do četrtba od 10. do 16. ure na sedežu, Prosešba 131, Opčine. TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v sbupnih prostorih na Opčinah, bo v peteb, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsbo najavo ali direbtno na licu mesta - Dunajsba cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psi- hologinji in psihoterapevtJi Martina Fle-go, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psiho-motoricistba Loredana Kralj, tel. 3803224745). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slibovnega logotipa. Vabljeni so dijabi slovensbih šol, grafibi in slibarji, bi imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Libovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehniba je prosta. Svoje izdelbe pošljite do 25. maja na naslov predsedniba društva: Novab Danijel, 34018 Dolina, Mačbolje 129. Na podlagi ocen strobovne žirije bodo prvi trije izdelbi nagrajeni s sladbimi dobrotami iz čebeljega panja. ZELENJAVNE JEDI, recepti za vse obu-se in ne samo za vegetarijance: 12-urni buharsbi tečaj na Ad formandumu bo potebal ob ponedeljbih od 27. maja, v Gostinsbem učnem centru na Ferneti-čih. Info na tel. 040-566360, Ul. Ginna-stica 72, ts@adformandum.org. TEČAJ O PRIPRAVI SLADIC: 12-urni tečaj bo potebal vsab toreb od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org). POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rob prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040-635626. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odboj-barsbi bamp za najmlajše (letnibi 2001 in mlajši) od ponedeljba, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: slo-ga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnib: 8.00-14.00) do pet-ba, 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otrobe, bi obisbujejo otrošbi vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinsbem Uradu za šolstvo v občinsbi bnjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petba, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciblus začetni-šbih in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenis-gaja@yahoo.it. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Sbladu Mitja Čub: Poletni center KratbohlačniJ od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040-212289, od ponedeljba do petba od 10. do 14. ure. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da je do 17. junija možno vpisovanje v poletni center. Prijave na www.melanieblein.org ali v uradih, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljbih in četrtbih 9.00-13.00 in ob sredah 12.30-16.00. Omejeno število mest. 81 Prireditve SKD IGO GRUDEN in Jus Slivno vabita na predstavitev dvojezičnega vodniba Pešpot Slivno. Predstavitev v slovenščini bo danes, 16. maja, ob 20. uri v prostorih agriturizma v Nabrežini Kamnolomi št. 62, naslednjega dne ob isti uri pa v italijanščini. Avtor, prof. Zvonbo Legiša, bo svoj poseg dopolnil s predvajanjem diapozitivov itinerarja, bi razbriva zgo-dovinsbe, naravne in bulturne zanimivosti tega področja. KRIŽ - župnijsba sbupnost in Slomšbovo društvo vabita v peteb, 17. maja, ob 20. uri v Slomšbov dom (Križ 739) na srečanje »Kalbuta - bo vas pobliče ljubezen«. Damijana Pipan nam bo predstavila svojo izbušnjo Kalbute. ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013: peteb, 17. maja, ob 19.30 na balinišču boncert Slovensbega lovsbega pevsbega zbora Doberdob; sobota, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v brišboli, ob 19.00 v cerbvici Sv. Urha boncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Plisbo-vica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovsbi turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči muzibanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerbvici Sv. Urha boncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in ne- deljo: fotografsbi natečaj, vožnje s boči-jami (12.00-18.00), razstave, ex-tempo-re za otrobe. Prireditelj Občina Zgonib v sblopu Dnevov bmetijstva, ribištva in gozdarstva. POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE - v obviru niza srečanj bo v peteb, 17. maja, ob 18. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje na temo »V isbanju a^be duše«. Gost srečanja bo p. Pepi Lebreht. Vabljeni mladi. SKD PRIMOREC prireja »Večer vašbe ustvarjalnosti« v peteb, 17. maja, ob 19. uri v Hišbi u'd Ljenčbice v Trebčah. Razstava bo na ogled v soboto, 18., od 16. do 18. ure in v nedeljo, 19. maja, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi na otvoritev filatelistične razstave in razstave starih razglednic ob 60. obletnici svoje ustanovitve ter na predstavitev nove bnjige o delovanju blu-ba Veselje s filatelijo. Otvoritev bo v Prosvetnem domu na Opčinah v peteb, 17. maja, ob 18. uri. Ogled razstave je možen v peteb in soboto od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE, v sodelovanju s Krašbimi gadi z Gorjansbega, prireja večer s predvajanjem filma o pohodu »Od Glinščice do Triglava« v soboto, 18. maja, v dvorani športnega centra v Vižovljah s pričetbom ob 20.30. Toplo vabljeni. BALETNA PREDSTAVA »PLESNI GOZD« - po zmagi gozdnih vil nad čarovnicami začne čas plesa in veselja. Pridružite se nam v nedeljo, 19. maja, ob 18.00 v Kulturnem domu Srečba Kosovela v Sežani. Predstavile se bodo baletne sbupine: ŠKUD 15. februar iz Komna, Baletno društvo Sežana, KUD Iga Grudna iz Nabrežine in SKD Franceta Prešerna iz Boljunca. KD IVAN GRBEC, Šbedenjsba ul. 124, vabi v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ZPZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopajo ZPZ Kontovel - Proseb (dir. Marbo Štoba), Zensba Kompanija »Fri-tule« (dir. Mario Petvar), citrarba Maruša Pišljar, ZPZ Ivan Grbec (dir. Silvana Do-brilla). KD KRAŠKI DOM prireja srečanje s blo-bučarjem Sergejem Pajbom, bi bo mar-sibaj pobazal in povedal o blobučarsbi obrti. Možna bodo tudi naročila za bližajočo se Krašbo ohcet. Vabljeni v Kra-šbo hišo v Repnu v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Fur-lanija«, bi je v Kamnarsbi hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnib: ponedeljeb in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; toreb in četr-teb 11.30-14.00; peteb 9.00-12.00; sobota in nedelja 16.30-18.30. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetnišba dela 20. stoletja« z več bot 200 slibami številnih umetnibov iz območja Alpe Adria. Urnib: ob sobotah, nedeljah in prazniJih 10.00-13.00 in 16.00-19.00. Info: 331-7403604 ali info@sberbcenter.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljeb, 20. maja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na srečanje ob bnjigi Časopisna zgodovina novinarstva na Slovensbem med letoma 1797-1989. Sodelovala bosta časniJar-ba Alenka Puhar in avtor bnjige Bernard Nežmah. Začeteb ob 20.30. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, bi jo vodi Alessandro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Siviljsbi Brivec« (»Il Barbiere di Sivi-glia«), bi bo v ponedeljeb, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljeb 20. in toreb 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otrobe). PREDAVA NJE »Stres in anfesioznost z vi-diba bognitivno-vedenjsbe terapije« psihologinje in psihoterapevtbe Dr. Samuele Bandi, v obviru Tedna psiholo-šbega dobrega počutja, bo v sredo, 22. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančišba, 20. Zainteresirani, bi se želijo v tednu od 20. do 26. maja naročiti na brezplačen psihološbi razgovor, lahbo pobličejo na tel. 329-7923539. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po- broviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v četrtek, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kravos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Male-čkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klav-dija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravosu. Prisrčno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adi-ja Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Gabrovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Ban-di iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 338-4966680 ali 040-910393. DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012. IZKUŠENA in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov). PRODAM volneni žimnici. Tel. št.: 347-8111649. REPENTABOR, prodam mali grafiki slov. umetnika Mihe Maleša, l. 1960, ena prikazuje veduto na Tabor, druga srenjsko hišo. Tel.: 338-6603682. ZA KRAŠKO OHCET prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. in Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943. V RUPI ima Salomon odprto osmico. ZORAN je odprl osmico v Ricmanjih. Ob bridki izgubi dragega očeta MILANA izrekamo prof. Marini Čebulec in svojcem občuteno sožalje vsi na večstopenjski šoli Vladimirja Bartola 8 Četrtek, 16. maja 2013 TRST / DOLINA - V torek popoldne še zadnje dejanje Slovo od Majence Občuteni dolinski praznik mladosti in pomladi se je v torek, ob slovesnem podiranju maja, zaključil. Na Majeco, vaško tradicijo, ki je globoko vklesana v zavest Dolinčanov, marsikdo ne bo pozabil tako zlahka. Na dolinski Gorici je bilo skoraj teden dni vse živo: od prizadevnih in delavnih vaščanov, ki so vestno pripravljali hrano in pijačo, in razigranih otroških obrazov, ki so se podili pod majem, do radovednežev, ki so prišli na kozarec domačega vina in tako pripomogli k veselemu in pestremu vzdušju. Razstave, glasbeni in kulturni dogodki, folklora, ples, priložnost pokušnje domačih proizvodov in dobra volja so zaznamovali tudi letošnji dolinski osrednji dogodek. V torek v poznih popoldanski urah so se Dolinčani tudi uradno poslovili od skoraj pet-najstmetrskega maja, pod katerim so v nedeljo, na osrednjem dogodku Majence, pred ganjenimi očmi strašev, veselo zaplesali parterji in par-terce ter župan in županja Majence. Že kmalu po popoldanskem odprtju kioskov je Gorico preplavil val navdušenja in pričakovanja, da bodo na znak župana Majence Devana Sancina in županje Johane Pečar parterji začeli s slovesnim podiranjem maja. Začelo se je okrog 19. ure, ko so otroci ob spremstvu Pihalnega orkestra Breg najprej podrli Drevo otrokovih pravic Unicef. Pod taktirko Edvina Križmančiča je breška godba še naprej zabavala goste. Kmalu so v sprevodu pri- korakali parterci in parterce, medtem ko so zapeli himno Na Gorici na placu. Pod majem so nato še zadnjič zapeli Eno drevce mi je zraslo, ki jo je tudi letos intoniral Boris Pangerc. Medtem, ko so Dolinčani odvezali maj, so parterce pod odrom čakale na njegov padec. Ko sta župan in županja z vzklikom in zamahom dala znak, je tako tudi letošnji maj, ob vrišču in mogoče kaki solzi, slovesno zgrmel na tla. Otroci so se zapodili v pomaranče, limone, kolače in zastavice, ki so ga krasili in dolinska Gorica se je poslovila od simbola pomladi in mladosti, ki ga vaščani tudi letos ne bodo pozabili. Majenca ni samo praznik na vasi. Ob kulturnem in zabavnem programu je to tudi trenutek promocije prostora in domačih proizvodov. Poleg zadoščenja, ki ga lahko imajo organizatorji, to so predvsem vaščani, v sodelovanju s kulturnim društvom Valentin Vodnik, osnovno šolo, Občino Dolina in domačimi vinogradniki, daje torej Majenca tudi priložnost, da se lahko vaška skupnost odpira širšemu svetu in zagotavlja primerno promocijo svojega prostora v širšem okviru, ki se ne omejuje na domačo zemljo. Dolinčani pravijo, da se, ko začneš zahajati na Majenco, vsako leto spet vrneš, ko pomlad preplavi njihove kraje. (bf) Na slikah Kroma: podiranje drevesa otrokovih pravic Unicef in Pihalni orkester Breg, ki je spremljal zaključno dejanje letošnje Majence OPČINE - V Prosvetnem domu od jutri do nedelje Razstava in knjiga ob 60-letnici filatelističnega društva L. Košir Minilo je že šestdeset let, odkar so v Trstu na sedežu takratne Zveze kulturnih društev (SHPZ) 11. februarja 1953 slovenski filatelisti ustanovili svoje društvo. Imenovalo se je Tržaški fi-latelistični klub »Lovrenc Košir« po pomembnem oficialu avstrijske pošte na Dunaju, ki je bil med pobudniki prve poštne znamke na svetu. Med ustanovnimi člani je bilo nekaj zelo znanih zamejskih osebnosti, med katerimi bi omenili Srečka Merla-ka (prvega in dolgoletnega predsednika kluba), Ljuba Rojca, Stanka Flego, Venceslava Šušmelja, Emilijo Perko, Egona Krausa, Ivana Ločniškarja in Marijo Pertot. Slovensko društvo filatelistov je bolj ali manj uspešno, a neprekinjeno delovalo do danes. Kljub splošni krizi, ki je zaradi novih tehnoloških oblik komuniciranja prizadela tudi filatelijo, se je predvsem v zadnjem desetletju po- večalo število članov, medtem pa so za vedno zaprla svoja vrata vsa ostala fila-telistična društva v Trstu. Člani Koširja so zato hoteli primerno proslaviti 60. obletnico svojega obstoja z veliko razstavo, ki bo na Op-činah v Prosvetnem domu od petka, 17., do nedelje, 19. maja. Kratka slovesnost je predvidena ob otvoritvi v petek ob 18. uri. Na razstavi bodo prikazali svoje zbirke bodisi filatelisti kot tudi zbiralci starih razglednic. Zanimivost te razstave pa je, da bo razstavljalo kar petnajst članov, od katerih nekateri prvič nastopajo v javnosti s svojimi zbirkami. Na otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo, ki so jo izdali ob tem jubileju. Ob petdesetletnici je izšla knjiga Pol stoletja z znamkami, ki jo je klub izdal leta 2003. Zdaj pa so se odločili, da bodo v novi knjigi z naslovom Veselje s fi-latelijo prikazali delovanje članov v zadnjih desetih letih. Poleg pregleda de- javnosti in prikaza italijanskih poštnih žigov s slovenskim besedilom je objavljena še vrsta člankov o pomenu fila-telije, nekaj osebnih pričevanj in vrsta fotografij iz zadnjega desetletja delovanja Slovenskega filatelističnega kluba v Trstu. Vodstvo kluba pa je za to priložnost naročilo pri italijanski poštni upravi nov spominski žig z dvojezičnim napisom. Žig bo na razpolago v prostorih razstave v petek, 17. maja, od 16. do 20. ure, kjer bo odprt začasni poštni urad. Člani kluba so poskrbeli tudi za spominsko ovojnico, na kateri so prikazane znamke slovenske, jugoslovanske in avstrijske pošte, ki so bile posvečene Lovrencu Koširju. Udeležbo na otvoritvi so napovedali nekateri člani vodstva Filatelistične zveze Slovenije, predstavniki sosednjih filatelističnih društev iz Slovenije in funkcionarji poštne uprave iz Trsta. Starši in otroci v Škocjanski jami V nedeljo smo se starši in otroci OŠ Virgil Šček odpravili na že tradicionalni izlet, tokrat na ogled Škocjanske jame in ostalih muzejev v vasi. Kljub neugodni napovedi je bilo vreme naklonjeno in smo dan preživeli v veselem vzdušju, pod toplim prijetnim soncem. Združenje staršev že vrsto let organizira izlet, ki nudi ob ogledu raznih znamenitosti tudi priložnost, da se pobliže spoznamo in gradimo prijateljske odnose. Združenje staršev je zelo aktivno. Letos smo imeli več tečajev (kitara, risanje, angleščina za različne starostne stopnje) in tudi organizirano pisanje nalog, ki se ga poslužuje veliko število otrok. Poleg tega je združenje organiziralo še marsikatero delavnico in različne sejme. Vse te dejavnosti so odprte javnosti in vsak nov udeleženec je dobrodošel. Tudi letošnje šolsko leto je skoraj mimo in večina naših dejavnosti se zaključuje ...sončno vreme in prijetno vzdušje na izletu sta bila res lepo darilo za vloženi trud. Predstavitev vodnika Po slivenski pešpoti SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ob sodelovanju Jusa Slivno, prireja predstavitev vodnika Pešpot Slivno, ki bo v turistični kmetiji Le Torri di Slivia v Nabrežini Kamnolomi 62 nocoj ob 20. uri v slovenščini, jutri ob isti uri pa v italijanščini. Izid vodnika predstavlja zaključek projekta nabrežinskega društva, katerega pokrovitelj je bila Občina Devin Nabrežina. Za pobudo se je jeseni leta 2010 zavzel prof. Zvonko Legiša, ki je ob podpori društvenih sočlanov in sodelovanju vaš-čanov več časa zbiral gradivo in podatke vezane na vas Slivno ter njeno neposredno okolico. Izid vodnika sta omogočili ZKB in občina Devin Nabrežina. Na predstavitvi bosta poleg avtorja uvodoma posegla še predsednika prof. Marisa Škerk za nabrežinsko kulturno društvo in Erik Masten za Jus Slivno. Avtor bo svoje delo predstavil tudi s projiciranjem fotografskega gradiva. Prva faza projekta se je sicer zaključila že pred poldrugim letom ob uradnem odprtju pešpoti in izdaji informativne zgibanke, druga in dokončna pa se zaključuje z izdajo vodnika. Publikacija se predstavi z dvojezičnim tekstom in povzetkom v angleškem jeziku; obogatena je s številnimi fotografijami in izvirnimi grafičnimi vložki, med katerimi naj omenimo zemljevid krajevnih ledinskih imen. Vodnik predstavlja pomemben doprinos k ovrednotenju, spoznavanju in odkrivanju nekaterih biserčkov našega še premalo poznanega ali celo pozabljenega Krasa; zaradi tega bo gotovo dobrodošel pohodnikom, ki se v vedno večjem številu podajajo na osvežitev in oddih v naravo. Predavanje psihologa Bogdana Žorža Drevi ob 20. uri bo v Finžgarjevem domu na Opčinah na vrsti zadnje predavanje iz ciklusa posvečenega kakovostnim odnosom v družbi in družini. Zaključil ga bo priljubljeni psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž, ki zna z njemu lastno strokovnostjo in umirjenostjo dati odgovor na mnogo življenjsko bistvenih vprašanj. Tokrat se bo dr. Žorž posvetil temi Vzgoja za odrekanje - vzgoja za svobodo. Pri tem ni mišljena samo vzgoja otrok, ampak tudi samovzgoja odraslih, saj se ta v življenju nikoli ne konča. Morda se bo komu zdelo, da se besedi "svoboda " in "odrekanje" izključujeta. V resnici pa ni tako, saj ne gre za kakšno asketsko prikrajševanje, ampak za odpovedi, s katerimi se srečujemo tako rekoč pri vsaki odločitvi. Kdor je sposoben smiselne odpovedi, ima verjetno tudi več možnosti, da ne postane odvisen od potreb, želja, razvad. Kdaj je dobro, da v vzgoji znamo reči "ne"? Ali otrok, ki mu ni bilo vse dovoljeno in se je moral tudi čemu odreči, postane bolj zmožen premagovati težave v življenju? Zanimivo bo poslušati izvajanja dr. Žorža, ki nam bo z običajno jasnostjo, prepričljivostjo in življenjskim realizmom povedal, zakaj izkušnja odrekanja daje moč za spopadanje z življenjskimi preizkušnjami. Obenem pa bo poslušalcem morda razčistil nekaj dvomov o tem, kdaj je odrekanje smiselno, kdaj pa ne. Oddaja Mikser o bodočnosti slovenščine v Evropi Nocoj ob 20.50 bo na Slovenski televiziji RAI na sporedu oddaja Mikser, v kateri se bo voditeljica Ines Škabar pogovarjala s Polono Liberšar in Karin Marc Bratina, lektoricama za slovenski jezik na Univerzi v Padovi in na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu. Beseda bo tekla o bodočnosti slovenščine v evropskem prostoru in o tem, zakaj se tujejezični govorci odločajo za vpis študija tega slovanskega jezika. Uredniki mesečne televizijske oddaje Jan Leopoli, Mai-rim Cheber in Živa Pahor, ki podpisuje obenem režijo, bodo tudi tokrat poskrbeli za prispevke različne vsebine. Najprej se bomo odpravili v Tolminski muzej, kjer je na ogled zanimiva razstava z naslovom Nad Gorico po pravico, ki je nastala ob 300-letnici Velikega punta. V nadaljevanju bomo predstavili delovanje kulturnega društva za umetnost Kons, katerega člani že vrsto let ustvarjajo na področju vizualne umetnosti v najširšem pomenu besede. Odpravili pa se bomo tudi v eHišo v Solkanu, kjer obiskovalci lahko potešijo svojo radovednost s pomočjo najrazličnejših poskusov. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. maja 2013 9 GLOSA Velikomadžarski nacionalizem Jo2e Pirjevec Na dan upora proti okupatorju se nisem udeležil koncerta Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič v Stožicah, ker sem bil najprej na vstajniški manifestaciji, nato pa sem imel še delovni sestanek s kolegi. Koncert sem videl in slišal nekaj dni kasneje na slovenski televiziji in moram reči, da mi je bil všeč. Morda bi kakšen sod-obneje ubran nastop izpustil, morda bi pesem »Počiva jezero v tihoti« podal nekoliko bolj intimno, v glavnem pa sem delil navdušenje občinstva, ki je napolnilo ogromno športno halo. Na sobotni vstajniški manifestaciji je bilo bolj malo ljudi, okrog 1500, kam pa v Sloveniji piha veter, je jasno povedala desettisočglava množica, ki se je udeležila koncerta in je z burnim odobravanjem sprejela njegovo uporniško sporočilo. Misel, ki me je obšla, je bila naslednja: slovenskega patriotizma si ni mogoče predstavljati brez dediščine narodnoosvobodilnega boja. Samo v njem lahko Slovenci najdemo tisto samozavest, ki nas potrjuje kot zgodovinski narod. Druga misel je bila bolj heretična. Ko sem videl, kako je nad občinstvom plapolala naša zastava z zvezdo, sem si dejal, da je ta, ki jo imamo, v bistvu premalo prepoznavna in povedna. Če bi se hoteli postaviti pred svetom, bi znova prevzeli partizansko zastavo. In še tretja misel: nujno je spremeniti preambulo slovenske ustave, v kateri piše, da smo Slovenci v večstoletnem prizadevanju za svoj obstoj izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost. Delim mnenje tistih, ki zahtevajo, naj bi se omenjeni stavek glasil takole: da smo Slovenci v večsto-letnem prizadevanju za svoj obstoj izoblikovali svojo narodno samobitnost in s protifašističnim narodnoosvobodilnim bojem uveljavili svojo samostojnost in državnost. Ker sem bil konec prejšnjega tedna v Budimpešti, sem imel priliko opazovati drugo varianto patriotizma. Tisto, ki se ne zna otresti zmotne tradicije. Ne rečem, težnja Madžarov, da poudarijo svojo zgodovinsko veličino, težnja, ki se izraža v skrbi za restavracijo njihovega glavnega mesta, je hvalevredna. Budimpešta je da- nes morda najlepša metropola srednje Evrope, saj se mi zdi, da prekaša celo Prago. Večerni pogled z enega od mostov na mogočno Donavo na desni in levi breg reke je veličasten: palače, ki so jih zgradili Habsburžani, madžarski magnati in židovski milijonarji v drugi polovici 19. stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno, so čudovito osvetljene in predstavljene v vsej lepoti svoje renesančno-baročne, neoklasične, neogotske ali secesijske arhitekture. Toda za to bleščečo kuliso, ki človeku, prežetem s kulturo dvojne monarhije, ne more biti tuja, se skriva nadutost ve-likomadžarskega nacionalizma in antisemitizma, ki ga ni mogoče spregledati. V dneh, ko sem bil v Budimpešti, je Svetovni judovski kongres imel tam svoje vsakoletno zborovanje, kar ni v navadi, saj se to dogaja običajno v Jeruzalemu. Tokrat se je sestal v madžarski prestolnici, ker so organizatorji hoteli opozoriti mednarodno javnost na vzpon antisemitizma na Madžarskem, kjer so na oblasti desni-čarsko-nacionalistične sile. Do madžarskih Židov nimam posebne simpatije, ker so bili pred prvo svetovno vojno največji pristaši veliko-madžarskega nacionalizma, tako kot so bili pri nas njihovi bratje v veri pristaši iredentizma. Vendar me gonja proti njim, kakršno uprizarja na primer stranka Jobbik, moti in skrbi, saj ni mogoče spregledati njenih rasističnih potez. Vse se zdi toliko bolj absurdno, če pomisliš, koliko so Ži-dje dali in še dajejo Budimpešti. Da se prepričaš o tem, je dovolj iti na sedež Srednjeevropske univerze, ki jo je ustanovil in jo finančno podpira veliki špekulant a tudi dobrotnik George Soros (Gyorgy Schwartz). Ta mednarodni tajkun živi in vodi svoj imperij iz New Yorka, toda svojemu rojstnemu mestu je podaril ustanovo, ki je postala eno od intelektualnih križišč sodobnega kulturnega in raziskovalnega življenja. Dejstvo, da se večina madžarskega prebivalstva danes v svojem nacionalnem purizmu zoperstavlja tej komponenti svoje dediščine, se mi zdi znak zapiranja vase in provincializma, ki našim sosedom preko Mure ne obeta nič dobrega. VREME OB KONCU TEDNA Pod udarom južnih tokov Darko Bradassi Težišče vremenske slike se je že spet pomaknilo nad zahodno Sredozemlje. Nad Španijo, Francijo in severno Afriko se poglablja obsežna atlantska višinska dolina, ki sega od severnega Atlantika do Sredozemlja in ima dve pri-zemski ciklonski središči, prvega med Britanskim otočjem in Islandijo, drugega pa nad zahodnim Sredozemljem. Vreme se bo spet poslabšalo, pravzaprav bo poslabšanje, medtem ko boste prebirali ta članek, že v teku. Naši kraji bodo danes zlasti pod udarom okrepljenih južnih tokov, ki bodo prinašali zelo vlažen sredozemski zrak, jutri pa bo na vrsti še vremenska fronta. V soboto in nedeljo kaže, da nam bo vreme povečini prizaneslo in da se bo glavnina dogajanja pomaknila nekoliko bolj proti zahodu. Vendar pojdimo po vrsti. Na današnjo sliko bodo vplivali predvsem okrepljeni južni tokovi, ki bodo s povečano jakostjo prinašali razmeroma topel, toda zelo vlažen in nestanoviten sredozemski zrak. Pod močnim udarom bodo predvsem severni gorati predeli sosednjega Veneta, Južne Tirolske in deloma Lombardije. Glavnina poslabšanja pri nas, kot se ob takih priložnostih pogosto dogaja, bo v severnih goratih predelih in ob vznožju Alp, predvsem na območju Karnijskih Alp. Tja bo nenehno pritekal in se kopičil najbolj vlažen zrak, zato bodo padavine pogoste, pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte, količine dežja pa bodo povečini velike. Od alpskega območja navzdol proti morju bo poslabšanje po vsej verjetnosti nekoliko manj izrazito. Najmanj dežja bo predvidoma padlo na Tržaškem, kjer bodo padavine nekoliko manj vztrajne in povečini bolj občasne, vmes pa bo lahko tudi nekaj spremenljivosti. Že na zahodni obali Furlanije Julijske krajine pa bo udar prizemskega jugovzhodnika ob-čutnejši. Največje količine dežja, kot rečeno, pričakujemo v severnejših predelih, tudi v zgornjem nižinskem pasu pa že kaže na občutne padavine. Za nameček je povsem verjetno, da bo vsaj občasno ponekod lahko padal peščeni dež. Močni višinski tokovi bodo namreč prinašali proti nam severnoafriški prah, ki se bo v oblakih zgostil v konden-zacijska jedrca. Jutri bo dogajanje predvidoma ne- koliko manj burno, toda še se bodo pojavljale padavine, ki bodo verjetno nekoliko pogostejše tudi v južnejših predelih in ob morju. Naše kraje bo dosegla vremenska fronta, ki se bo nato pomikala proti vzhodu. Čez dan je že pričakovati večjo spremenljivost, ponekod morda tudi delne razjasnitve, vendar lahko tudi posamezne krajevne plohe. V soboto in nedeljo se bo od vzhoda postopno krepil zračni tlak, ki bi moral vsaj delno zmanjšati vpliv nestanovitnega sredozemskega območja. Višinska dolina se bo delno pomaknila proti zahodu, zato bo na vreme pri nas vplivala le obrobno. To pa lahko pomeni vse ali nič. Po zdajšnjih izgledih kaže, da bo vendarle toliko oddaljena, da bo pri nas prevladovalo spremenljivo vreme z vsaj občasnimi delnimi razjasnitvami. Tudi tokrat, ko bomo ponovno v občasno nedorečenem okviru velike spremenljivosti, bodo možna bodisi presenečenja kot razočaranja in se bo vse odigravalo na razmeroma majhnih razdaljah. Če se bo višinska dolina nekoliko bolj odmaknila, je v soboto in nedeljo pričakovati, predvsem ob morju, več sončnega vremena, v obratnem primeru pa več oblačnosti. Zaradi padavin bomo predvsem danes in jutri namerili kakšno stopinjo manj, v soboto in nedeljo pa bo, predvsem kjer se bo vsaj delno razjasnilo, spet toplo in bo živo srebro lahko segalo do skoraj 25 stopinj Celzija. Vse te dni bodo pihali okrepljeni južni vetrovi. Na sliki: proti nam priteka vse bolj vlažen sredozemski zrak ŠKRBINA - Nova turistična prireditev Odprli Pepine apartmaje Investitorja Borut Benedejčič in Tanja Godnič - Ponudbo dopolnjujejo akvareli Vesne Benedetič V mali kraški vasici v občini Komen, v Škrbini, ki šteje približno 150 prebivalcev, si prizadevajo, da bi privabili turiste. Tako so v stari šoli odprli razred Kraška šola v Škrbini, kjer bodo otroci deležni poučevanja in programa, kot je potekal v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Posebno pridobitev pa predstavlja odprtje treh Pe-pinih apartmajev, ki sta jih v kraškem stilu uredila oblikovalec vrtov Borut Bene-dejčič in Tanja Godnič, ki nudita gostom in turistom dvanajst postelj in številne aktivnosti. Zgodba se je pričela že leta 2008, ko sta s Pepinim kraškim vrtom v Londonu prejela zlato medaljo in posebno priznanje za najboljši mali vrt. Lani pa sta prav tako v Londonu zgodbo ponovila s Pepino zgodbo, kjer vrt predstavlja tipično kraško kulturno krajino in sta prejela pozlačeno srebro. »Od ideje do začetka obnove sta pretekli skoraj dve leti. Na domačiji Borutovih staršev sva uredila dva apartmaja, enega pa na sosedovi domačiji, ki sva jo kupila. K sodelovanju sva povabila arhitektko Aleksandro Torbica iz Nove Gorice, ki je sodelovala s komensko občino in vodila projekt Centra arhitekture Krasa, v okviru katerega je nastal tudi priročnik za obnovo kraške hiše. Pri obnovi sva strogo upoštevala vse kriterije kraške arhitekture, uporabljala avtohtone materiale, skrbela za prenos izročila in ohranjanje tipike kraške domačije,« pravi Tanja. Borut pa dodaja, da sta veliko pozornosti posvečala zeleni ureditvi ter vključevanju rastlin kot nosilk doživetja. »Poseben poudarek smo namenili uredi- Tanja Godnič in Borut Benedejčič na stopnišču enega od apartmajev o. knez tvi javne površine, ki je pilotni projekt urejanja javnega družbenega prostora, ter kombinaciji arhitekture s hortikulturo. Apartmaje sva poimenovala Pepini apartmaji, kjer imamo tri enote in v vsaki po štiri ležišča. Vsak apartma je opremljen s kuhinjo, kopalnico in dvema sobama. Urejena sta tudi dvorišče in zunanja površina, ki je gostom na razlago,« pravi Borut. Projekt, katerega izgradnja je trajala manj kot letno dni, sta v celoti financirala iz lastnih sredstev. Škrbina tako postaja zatočišče za ljudi, ki se želijo spočiti, se napolniti z ener- gijo kraškega podeželja in doživeti pristnost okusov, vonjev in medsebojnih odnosov. V ponudbo vključujeta tudi domače ponudnike, saj je sodelovanje tudi njihov cilj in način dela. Tako so bili na odprtju Pepinih apartmajev prisotni tudi domači vinarji, zeliščarji in člani Društva za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Pepine apartmaje so spremenili tudi v galerijo, kjer razstavlja akvarele domača slikarka, sicer Tržačanka, Vesna Be-nedetič. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Meja na pločniku Z vstopom Slovenije v schengensko območje 21. decembra 2007 je tudi meja med Slovenijo in Italijo postala prosto prehodna, kljub temu pa nas nekateri politiki in predstavniki oblasti radi občasno opominjajo, da ostaja koncept meje še vedno globoko zasidran »v glavah« ljudi. V Gorici (v neposredni bližini svojega bivališča) pa opažam, da ostaja meja predvsem... na pločniku. Na mejnem prehodu Škabrijelova-Erjavče-va namreč betonski zidek in železna ograja še danes pešcem povsem onemogočata varen prehod, saj morajo (moramo) s pločnika sestopiti na večkrat precej prometno cestišče in obiti oviro ali prečkati cesto (na nasprotni strani je pločnik neprekinjen). Predvsem za mlade družine z otroki in vozički ter za starejše osebe je to precej neprijetno in nevarno početje. Ker bi se poizvedovanje o tem, katera uprava je za to odgovorna in katera bo to uredila, zelo verjetno sprevrglo v teniški dvoboj, kjer bi se po nekaj izmenjavah poistovetil z rumeno žogico, želim pa si le tiste samoumevne prehodnosti v prostoru, v katerem živim, bom zaključil z mislijo, da mi nekaj upanja vliva dejstvo da zaenkrat na Saboti-nu vsako jutro sonce še vedno »vstaja«. Matjaž Kodrič Uveljavitev določil zaščitnega zakona V imenu goriške SSk sem zadovoljen s pobudo krovnih organizacij, da se na bolj intenziven način in z večjo koordinacijo skuša doseči uveljavitev določil zaščitnega zakona 38/01, ki zadevajo ta vidno dvojezičnost in uporabo slovenščine v javni upravi. Stranka SSk na tem dela že vsa ta leta. Ena zadnjih pobud je ravno interpelacija s strani občinskega svetnika Božidarja Tabaja, ki je goriško občinsko upravo pozval naj omogoči uporabo slovenščine v občinskem svetu in se pri tem skliceval na dnevni red, ki ga je na isto vsebino vložil na enem izmed prvih zasedanj po lanskih občinskih volitvah. Po odgovoru pristojnega odbornika pa je Tabaj že napovedal, da se bo v prihodnje odzival le v slovenskem jeziku, ne glede na prisotnost prevajalca. V tem smislu je tudi občinska svetnica Marilka Koršič večkrat pozvala goriškega župana, na prizadevanje Walterja Bandlja pa bodo pristojne komisije vključile tudi predstavnike Slovencev, kot je to določeno po zaščitnem zakonu. Želim pa dodati in spomniti goriško vodstvo SKGZ, da slovenski svetniki na goriški občini imajo vsak svojo politično pripadnost in trije pripadajo SSk ter delujejo v dogovoru in koordinaciji z občinsko sekcijo ter pokrajinskim tajništvom SSk. Tako bo tudi glede napovedanih pobud. Glede na večkratne pozive h spoštovanju za boljše odnose znotraj manjšine je to, predvsem v prihodnje, potrebno upoštevati. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek 10 Četrtek, 16. maja 2013 KULTURA / OB UMETNIKOVI 70-LETNICI - Marko Kravos, zapisan gojenju poetičnega Verzi so posrebreni od let, vklesani v kamen in predani v objem vode m Ne bo pihal na svojih 70 svečk. Rajši bo dvignil kozarec in nazdravil s svojimi prijatelji, zvestimi sopotniki na ustvarjalni poti. Še najraje pa bo praznoval v družbi z najnovejšo izdajo, širokim izborom svojega pesniškega opusa. Najprej v slovenski prestolnici, prav na današnji dan, ko se je pred 70-imi leti v južni Italiji rodil konfiniranim staršem. V osrednjem domu slovenskih pisateljev, DSP, bodo danes ob 11. uri razkrili zbirko V kamen, v vodo (založba MK), v kateri je nanizanih okrog 110poezij Marka Kravosa iz različnih obdobij njegovega pesnikovanja. Kot pravi jubilant, je z naslovom želel podčrtati, da se pesmi morajo vklesati v nek prostor, človeško okolje, zgodovino, obenem pa se gibati, spreminjati in ljubeče pretakati, kot to počne voda. Prav zaradi te gibkosti je po njegovem mnenju voda še najbolj blizu poetičnemu utrinku. Na Tržaškem bodo zbirki in avtorju nazdravili v petek, 24. maja, ob 20. uri v repenski Kraški hiši. Ta priložnost bo bolj praznično obarvana kot ljubljanska, saj bodo razstavili tudi slike Klavdija Palčiča, ki je s Kravosom večkrat sodeloval kot ilustrator. Novost pa je uglasbitev nekaterih Kravosovih poezij, za kar je poskrbela Tm-kara Kovač, ki jih bo tudi krstno izvedla. Zadoščenju, da si ob okrogli obletnici «podarja» širok izbor svojih pesmi, je dodal še veliko zadovoljstvo, da je pri ZTT nedavno izšla nova, dvojezična zbirka Sol na jezik. Tudi zato, ker dvojezična (slovensko-italijanska) izdaja načenja vprašanje pre-moščanja jezikovnih barier in vzpostavljanja sproščenega komuniciranja na ravni poetične avanture. Najin pogovor na «različnih brego-vih» - z višine svojega, pesniškega me je takoj postavil na nižjega, plesnega, v spomin na mojo nekdanjo amatersko dejavnost -je seveda potekal pred dnevi. Ko so Marka Kravosa začeli zasipati s prošnjami za intervjuje, nastope in podobno. Ko so mu začeli izkazovati «družbeno pozornost». In iz upoštevanja, ki ga uživa poezija v slovenskem prostoru, se je tudi začel plesti najin pogovor. Z različnih bregov, vendar s tikanjem. Besednim. V potrditev nespornega dejstva, da pripadava skoraj isti generaciji, pa čeprav bi si slavljenec kot «staruh» želel mlajše sogovornice. Pogovor posut z dopadljivimi izreki. Začinjen s kakšno ironično pripombo. Kot se za Marka Kravosa, mojstra leporečja, tudi spodobi. »Vedno zasledujem brljavo svetlobo poezije« V slovenskem kulturnem prostoru ste pesniki zelo cenjeni. Veliko bolj kot npr. v italijanskem. Na eni strani je to izraz skrčenosti na majhen prostor in na majhno številčnost. In tam so posamezniki, poezija je vedno odraz individualnosti, bolj izraziti, sicer si gledajo drug drugemu v lonec, vendar so pa tudi občutki ob dotiku družbenega okolja bolj izostreni. Po drugi strani ima poezija pri Slovencih še vedno posebno mesto. Malo tudi zaradi tega, ker je še vedno neka povezava, stik z ljudskim pesništvom, s petimi pesmimi, ki smo jih poslušali in prepevali od mladih nog ob različnih priložnostih. Te stvari dajejo besedi v verzih neko posvečenost, posebno funkcijo. In tako vidimo še povsod na Slovenskem. Odločitev za poezijo je bila torej zaveza odgovornosti do pesniške besede ali pa je bil vzgib tvoje ustvarjalno posvečenje? Mislim, da je to to. Zavedel sem se, da morajo biti tudi v življenju jezika trenutki resnice, zgostitve, iskrenosti, čistosti. Od vsega začetka sem se posve- til uveljavljanju poetičnega pogleda in izražanja sveta. Spominjam se, kako mi je od prvih začetkov šlo na živce pisanje mojih vrstnikov v Literarne vaje ali po sten-časih. Rekel sem si, to se pa le ne dela na tak kičast, patetičen ali zlagan način. In potem se mi je zdelo, da sem v neki pametni službi, če nekaj napravim za to, da bo ta posvečenost besede ohranjena. »Eros nam dela kri rdečo in daje okus življenju« Pisati pesmi v mladih letih je drugače kot v zrelih? To je tako kot z vzporednim pojavom v človekovem življenju, z ljubeznijo. Eros nam od prvih otroških let do zadnjega vzdihljaja dela kri rdečo in nam daje okus po življenju. Pisati poezijo je vedno prerojevati sebe. In deloma ustvarjati odtis nekega begotnega časa, ki pa je vendarle sestavljen iz točno določenih slik, iz točno določenih trenutkov. Nabralo se je 70 let. Doživljaš to kot breme ali kot dragoceno bero izkušenj? Ne počutim se še tako ogroženega od te butare let. O tem ne razmišljam. Opažam, da se sedaj okoli mene dogaja neka družbena pozornost. Najbrž prestopam neke pragove, ampak leta sama po sebi niso nekaj, s čimer bi se ukvarjal. Bolj me preseneča, veseli, da spet odkrivam smisel pisanja, vsakokrat znova, nekega ukvarjanja s sabo in s svojim časom. Tudi moji verzi so posrebreni od let, ampak tudi od globine, tresljajev, šumov, ki so se nabirali skozi prehojeno življenjsko pot. Te misli se mi porajajo predvsem, ko listam in berem svoje prve pesniške zbirke in vidim, s kakšno vero in naivnostjo sem rabil kakšno besedo, kakšno misel, kakšno podobo v tistih prvotnih legah. Ne odrekam se tej poeziji, vsekakor pa vidim, da rase iz tistega prhkega niča in veselja do življenja, ki nas v prvi fazi življenja še prevzema. Največ si izdal pesniških zbirk. Za poezijo si bil nagrajen tako v slovenskem kot v italijanskem prostoru. Vendar pa pišeš tudi prozo, radijske igre, potem je tu še prevajanje. Kako usklajuješ oziroma kaj te vodi v izbiro ene ali druge ustvarjalne dejavnosti. Ne ločim med temi sferami. Zase mislim, da zasledujem vedno brljavo svetlobo poezije. Tudi ko sem kaj drugega počel, npr. pisal eseje ali prevajal, se zvečine lotevam gojenja poetičnega. Ne znam izstopiti iz tega. »Slovenci smo v italijanskih predstavah nekakšno zelenje« Če se vrneva k začetku tvoje ustvarjalne poti in postaneva v Trstu: je mesto, njegov večinski, italijanski del spremenil odnos do slovenske kulture in slovenskih ustvarjalcev, je odprtejši kot v preteklosti? V kulturi se dogajajo iste stvari kot na drugih področjih: nekakšne integracije, utrjuje se zavest, da smo v skupnem loncu ali skledi, iz katere moramo zlesti v prihodnost. Nastajajo ekološki problemi, problemi spopada civilizacij, problemi nerazumevanja stiske, elementarne in globalne stiske in revščine, in bogastva na drugi strani. Vse to seveda postavlja v situacijo tudi Slovence in Italijane na našem koncu, ki so bili šuntani eden proti drugemu, da se sprašujejo in vidijo, kako je bilo to nekaj zelo površinskega, nekaj zelo sforsiranega. Pri Italijanih se poglablja nelagodnost, da ne poznajo svojega soseda, svoje neposredne soseščine, svojega - če hočemo - naravnega zaledja. V italijanskih predstavah smo Slovenci še vedno del kraškega roba, del istrskega pasu. Smo nekakšno zelenje, nekakšna flora, zdaj upam, da s časom postajamo že tudi favna. Smo pa zanimi- ; vi zaradi svoje drugačnosti in pa tudi zaradi stika z naravo, ki je za Slovence značilnejša kot za Italijane. Seveda so razlike, drugačne pozicije. To je produktivno za poezijo in za zvedavost naših sosedov. Mene je kdaj pa kdaj izzvalo tudi to, da smo živeli drug ob drugem in da smo pozno srečevali osrednje osebnosti na italijanskem obzorju: Saba, Svevo, Slataper so bili zelo pozno prestavljeni v slovenščino, čeprav so deloma rasli iz tega okolja, ne glede na to, kako jih je po- tem zanašalo, kako so čutili to svojo ( mešano kri. Pogled prek jezika Scipia Sla-taperja na Kras in pogled Srečka Kosovela na isto pokrajino skoraj v istem času je dražljiva in izzivalna prisotnost v tem prostoru. Zato je bil eden ključnih, prelomnih dogodkov v mojem prevajalskem delu spopad s Slataperjem. »Šele z leti bom lahko postal Mediteranec s premislekom« Kaj pa pripadnost mediteranskemu svetu, te to zaznamuje? Absolutno, zaznamuje in zaznamovalo me bo do smrti. Na šegav način, na piker način, seveda. Če je preveč Me-diterana, začutimo tudi duh po gnjočih ribah ali po algah ali po onesnaženju v našem zalivu. Po drugi strani smo si sami krivi, če ravnamo napačno s to me-diteranskostjo, če hočemo v jeziku, s to frfravostjo, ki jo opažajo drugi, mi pa se je ne zavedamo. Pa gostobesednost, recimo. Šele ko bom pametnejši, starejši bom z leti poskrbel, da bom postal Me-diteranec s premislekom. Zdaj navadno premislek šele sledi izgovorjeni besedi. To je glede tega: praskam se, kjer me srbi, vendar se zavedam, da je to koža, ki mi je bila podarjena. Hvala bogu, da je z zoprnijo tega južnega tudi veliko sončnega, lahkotnega, sproščujočega, to kar uravnoteži življenje vsakemu posamezniku. Trdim, da je poezija vse prej kot zaveza mračnemu, globinskemu, kako bi rekel, boju za smisel na nož, ampak je tudi odpiranje svetlosti, sproščenosti, osvobojenosti od tega vsakdanjega prahu. Moja poezija je zavezana tudi smehu. Rajši imam solze, ki nastajajo, ko se smejemo preveč. Smeh in igra nas spet vračata v otroško fazo življenja. In tako se tudi obnavljamo. Tako se dogaja tudi v poeziji. Hotel bi, da je moja poezija odraz te dvojnosti. Trenutne razmere v splošnem niso naklonjene smehu in igri. To vpliva na delo ustvarjalca? Mislim, da komedijski žanri ali satira, se pravi posmeh, uspevajo predvsem v temačnih, grozečih obdobjih zgodovine. Danes vidimo karnevale na ulicah evropskih mest, povsod, tudi na Slovenskem. Tukaj se morda tega manj zavedamo, da na glavo postavljen zakoličen, zabetoniran red, ki nekomu služi, da obvladuje družbene pojave, da je takšno nenasilno nastopanje edino orožje. Hvala bogu, da ga imamo in da se preko tega zbratimo, združujemo in tudi kaj dosežemo. Mislim, da so to tudi odgovori na tesnobo.» »Moja poezija je zavezana tudi smehu« Ki je povsem upravičena? Ja, upravičena, ampak ne gre tako slabo, kot se spominjam svojih otroških let v Trstu. Najhuje je to, kar si mi, naša generacija, predstavljamo za prihodnost, da so to zaprta vrata za mlade. Kadar vidiš to mladost zbegano, razoroženo, te malo zmede, te skrbi. Vseeno si misliš, da se vode življenja ne da ustaviti in da bodo tudi mlade generacije odplavile ovire v strugi kot tudi to, kar jih z bregov pretesno ovira. Živeti bodo morali, ustvarili si bodo svet na novo in po svoji meri. Upam brez preveč drastičnih zasukov, brez despotskih faz priseganja na diktature. Verjamem, da si bodo skupinski eros, volja do življenja, veselje našli pot naprej. Veliko energije, veliko talentov gre v nič. Po drugi strani pa občudujem, kako reagirajo v umetnosti. To so plodna leta, bodisi v literaturi, slikarstvu, filmografiji: nastajajo biserčki, ki so majhnega formata, ampak iskrivo odražajo našo situacijo. Na ta način tudi kažejo, da ne bo sodnega dne, od danes na jutri. Veliko si in še delaš v raznih organizacijah. In tudi tam prihaja zadnje čase do trenj, različnih pogledov. »Sunki umetnosti v tekočo vodo življenja so smiselno početje« Seveda obstaja boj za inštitucije, ki se predstavljajo kot varuhi nekih dobrin, tradicije; po drugi strani pa tudi reda. In vedno bolj skromna sredstva delijo. Pravzaprav sem to svoje udejstvovanje, delovanje, sodelovanje s kulturnimi inštituci-jami omejil na stanovske organizacije, na slovenski Pen in društvo pisateljev, ker se mi zdi, da je prav, da zastopam naš prostor v teh njihovih organih in izpostavljam naš interes. V manjšini pa imam samo še Tončičev sklad, v katerem skušamo z inovacijami, ki prebijajo tudi neke statutarne dispozicije, spodbujati študij, predvsem pa ustvarjalnost in iznajdljivost mladih. Zato je tudi nastala nagrada Zlato zrno. Vidimo, da je tudi pri mladih z našega konca ustvarjalnost zelo resen opravek, mladi to počnejo zelo kompetentno. Vem, da bo tudi letos žirija imela hudo delo pri izbiri nagrajencev. To je, kako bi rekel, tudi eno vračilo: ko sem bil mlad, so starejši ustvarjalci na našem koncu, pa tudi v Sloveniji, bili pozorni do mojih začetnih korakov. Takrat se mi je zdelo, da je njihova pozornost presegla mojo umetniško konsistenco. Ravno tako je treba danes z nekakšno simpatijo, empatijo gledati na drugačne zorne kote, na prijeme, ki jih uporabljajo ustvarjalci mlade generacije. In napočil je trenutek slavja. Za Marka Kravosa je to priložnost, da skliče vse tiske, ki ga določajo, spodbujajo, potrjujejo in z njimi dvigne kozarec. Če je le mogoče, da tudi njim nek znak, da so sunki umetnosti v tekočo vodo življenja smiselno početje. In da s tem početjem ohranjajo ogenj ljubezni in erosa v svojih žilah. In tako je lažje prestopiti pragove in preko njih prenesti svojo butaro let. Breda Pahor / ITALIJA, SVET Četrtek, 16. maja 2013 1 1 RIM - Morebiten odlok bo vsekakor zadeval samo hiše, ne pa hal Davek IMU: vlada bo odločila jutri RIM - Italijanska vlada bo glede davka IMU odločala jutri. Morebiten odlok bo vsekakor zadeval le hiše oziroma stanovanja, v katerem imajo občani bivališče, ne pa hal oziroma poslopij podjetij v industrijskem in kmetijskem sektorju. O tem bo vlada razpravljala naknadno. To je bil sinočnji izid političnih pogajanj, ki so si v Rimu sledila ves dan in še predvsem včeraj popoldne. Ministrski predsednik Enrico Letta se je sestal s podpredsednikom vlade Angelinom Alfanom, z ministrom za ekonomijo Fa-briziom Saccomannijem in ministrom za delo Enricom Giovanninijem. Alfano je nazadnje poklical na urgenten in izreden sestanek vse ministre in podtajnike Ljudstva svobode, saj zagovarja desna sredina nujo po zamrznitvi davka IMU tudi za podjetja. Kaže vsekakor, da se je srečanje med ministrom Saccomannijem in vodjo skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Enricom Brunetto dobro izteklo. Ministrski svet bo torej jutri po vsej verjetnosti odredil zamrznitev oziroma preložitev plačevanja davka IMU za glavno bivališče, najbrž pa bo tudi prispeval nova finančna sredstva za izredno dopolnilno blagajno za leto 2013. Poleg tega naj bi se ministrski svet odločil tudi za ukinitev plač za ministre, ki so tudi parlamentarci. Ukrepi za reforme in za davek na dodano vrednost IVA niso na dnevnem redu. Zamrznitev davka IMU, denar za dopolnilno blagajno in ukinitev ministrskih plač bodo po vsej verjetnosti predvideni v enem samem odloku. V tej luči so si predstavniki vlade včeraj prizadevali, da bi bil odlok deležen večjega financiranja, in sicer do 1,2 milijarde evrov. S tem bi se tudi izognili t.i. »za- časnemu ukrepu«, na katerega je dan prej namignil minister za delo Enrico Gio-vannini. Namen jutrišnjega vladnega dekreta bo nuditi prvi »oddih« za najbolj hude primere. V roku prvih 100 dni namerava vsekakor vlada poglobiti vprašanje reforme davka IMU za podjetja, se pravi za sektor, ki vliva 7 milijard evrov v javno blagajno. Po jutrišnjem prvem ukrepu se bo začela razprava tudi glede globalnega načina obdavčevanja hiš oziroma stanovanj in poslopij podjetij ter glede socialnih blažilcev. Berlusconi spet v napad glede prisluškovanj Ljudstvo svobode je medtem včeraj spet prestavilo zakonski osnutek za reformo sistema prisluškovanja, katerega učinek bi bila krepka omejitev prisluhov. To se je zgodilo na dan, ko je moral pristojni organ poslanske zbornice odločati glede nekaterih telefonskih prisluhov. Demokratska stranka je ostro reagirala in poudarila, da je zakonski osnutek v bistvu enak tistemu, ki ga je v preteklosti predstavil minister Alfano. Senat med zasedanjem ansa BRUSELJ - Na tedenskem zasedanju evropskih komisarjev Hollande zagotavlja reforme za zagon konkurenčnosti, a Francija je od včeraj v recesiji BRUSELJ - Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj v Bruslju obljubil, da bo nadaljeval reforme za zagon konkurenčnosti drugega največjega evropskega gospodarstva. Evropska komisija to od Francije zahteva v zameno za dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je potrdil, da bo komisija 29. maja predlagala dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinan-čnega primanjkljaja Francije, a spomnil, da se bodo morale s tem strinjati tudi druge članice unije. Ta čas moramo izkoristiti za reforme za zagon konkurenčnosti, je poudaril Hollande. Francija je po njegovih besedah v zadnjem letu storila veliko, reformirala je odločno, hitro in daljnosežno, Francois Hollande na srečanju z evropskimi komisarji ansa a še se bo reformirala, ne zaradi Bruslja, ampak zaradi sebe. Barroso je ponovil, da seveda Bruselj tako od Francije kot od drugih članic pričakuje verodostojne reforme, in izra- zil prepričanje, da v Franciji obstaja volja za izvedbo ambicioznih reform za zagon konkurenčnosti. Hollande se je včeraj v Bruslju udeležil tedenskega zasedanja evropskih ko- Primorska gledališka nagrada v petek, \7t maja 2013, ob 21. uri, v Gledališču Koper Program Glediilisče Koper in Primorski polecni festival SJuga dveh gospodarjev (C. Gci'{to"-, i^ira .Kokii"? Mbčtfidvitf) SEedi tretja podelitev primorske gledališke nagrade tantadruj PcrtflFKflper Hirtel P*r primorske mmce *m> ŽENEVA - Po študiji Združenih narodov Stroški naravnih nesreč 2.500 milijard dolarjev ŽENEVA -Strošek naravnih nesreč je v tem stoletju dosegel že 2500 milijard dolarjev, kaže študija Mednarodne strategije ZN za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR). Gre le za neposredno škodo, v izračun pa so vključene vse nesreče, tudi tiste, ki niso presegle nacionalnih okvirov in morda niso prišle na naslovnice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Šte-vilka je precej višja od drugih ocen prav zaradi dejstva, da so v izračun vključene tudi manjše in ne le najodmevnejše naravne katastrofe, je ob objavi poročila pojasnil njegov avtor Andrew Maskrey. Sicer pa je Maskrey opozoril na dejstvo, da se v pogovore o preprečevanju in omejitvi škode iz naslova naravnih nesreč vključujejo države, ne pa tudi podjetja. Ta namreč pogosto vlagajo v cenejše lokacije, kjer pa velja tudi večja verjetnost naravnih katastrof. Leta 2011 so na primer poplave na Tajskem zalile tovarne proizvajalcev avtomobilskih delov, ki so bile postavljene na izpostavljeni planoti. Poplave so tako zaustavile proizvodnjo v državah, kot so ZDA, Velika Britanija in Kitajska. Decentralizacija proizvodnje je po navedbah Maskreya v zadnjih desetletjih omogočila podjetjem večjo konkurenčnost, višje dobičke in večjo produktivnost. A veliko naložb je bilo v zelo tvegane lokacije. Takšna naložba bi lahko bila v bilancah smatrana kot slabo premoženje, je poudaril. Po besedah avtorja poročila vlaganje v cenejše lokacije samo po sebi ni sporno, a bi morale biti vlade in agencije, katerih delo je pritegniti vlagatelje, odkrite glede tveganj določenih lokacij. Podjetja pa bi morala ta upoštevati pri svojih odločitvah o vlaganjih, še poroča AFP. (STA) misarjev. Od zadnjega obiska francoskega predsednika na kolegiju je preteklo šestnajst let. »Nadoknaditi želim zamujeni čas,« je pripomnil Hollande in izpostavil pomen institucij EU. Obisk francoskega predsednika je zaznamovala novica iz Pariza, da je Francija drugič po letu 2009 zdrsnila v recesijo. Tako ni presenečenje, da je Hollande v Bruslju pozval, da je treba storiti vse za izhod Evrope iz recesije. Hollande vidi tri vzroke za recesijo: nakopičeni učinki zategovanja pasu, pomanjkanje likvidnosti in izguba zaupanja v območje evra. Barroso pa je ponovil, da je treba najti pravo ravnotežje med zategovanjem pasu in ukrepi za zagon rasti. Sicer pa je bilo mogoče na skupni novinarski konferenci Hollanda in Barrosa slišati veliko besed o pomenu Evrope in Francije v njej. »Evropa ni tuja sila. Evropa je Francija in Francija je Evropa,« je poudaril Barroso. Hollande in Barroso sta se po srečanju z novinarji odpravila na mednarodno donatorsko konferenco za Mali, od koder sporočajo, da so že skoraj dosegli cilj in zbrali dve milijardi evrov v pomoč pri politični in gospodarski obnovi od vojne razdejane države. (STA) I I ZLATO (999,99 %%) za kg 34.728,98 € -847,28 SOD NAFTE (159 litrov) 102,60 $ -0,21 EVRO 1,2864 $ -0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 15.5. 14.5. ameriški dolar 1,2864 1,2977 japonski jen 132,04 131,88 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 26,003 25,887 danska krona 7,4539 7,4531 britanski funt 0,84640 0,84815 madžarski forint 292,27 295,53 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6994 0,6993 poljski zlot 4,1827 4,1665 romunski lev 4,3355 4,3315 švedska krona 8,5960 8,6333 švicarski frank 1,2499 1,2416 norveška krona 7,5415 7,5405 hrvaška kuna 7,5615 7,5630 ruski rubel 40,4920 40,6650 turška lira 2,3464 2,3506 avstralski dolar 1,3015 1,3080 braziljski real 2,5997 2,6053 kanadski dolar 1,3133 1,3157 kitajski juan 7,9050 7,9715 indijska rupija 70,4527 71,0690 južnoafriški rand 11,9820 11,9560 1 6 Četrtek, 272. maja 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu DOL - Prve prometne nesreče zaradi naraščajoče populacije jelenjadi Po divjih prašičih Kras osvajajo jeleni in košute Pred dvajsetimi leti so se na goriškem Krasu pojavili prvi divji prašiči. Začetno so bili lovci njihove prisotnosti veseli, v zadnjih letih pa je ščetinarjev že toliko, da je z njimi vse več težav. Lovci so že pred leti opozarjali, da bi bilo treba s populacijo divjih prašičev boljše upravljati, vendar jim na deželi niso ravno prisluhnili. Zdaj se po mnenju lovcev ponavlja podobna zgodba z jeleni, ki se iz Slovenije počasi premikajo na goriški Kras. V do-ljanskem in jameljskem lovskem okrožju so postali jeleni že stalni gostje, zaradi česar lovci začenjajo biti zaskrbljeni. »V Dolu imamo kakih deset jelenov, če ne bo v kratkem odrejen selektivni odstrel, jih bo v roku petih let že trideset. Seveda je prisotnost jelena v naših krajih dobrodošla, čeprav opažamo, da se ob povečanem številu jelenov znižuje populacija srn. Hkrati je treba opozoriti, da je jeleni vsak dan prehodijo velike razdalje. To pomeni, da bodo pri nas prečkali celo vrsto cest, kar je seveda zelo nevarno in kar še zlasti velja za državno cesto št. 55, kjer je konec aprila tovornjak podrl brejo košuto,« pravi direktor doljanskega lovskega okrožja Gian-franco Sandrigo. Poginulo košuto so našli ob robu ceste nedaleč od pokopališča pri Palkišču 24. aprila. Po oceni pokrajinskih gozdnih čuvajev je tehtala okrog 120 kilogramov, bila je mlada in zdrava. Košuto je podrl tovornjak, ki je nato nadaljeval s svojo vožnjo naprej, ne da bi se zaradi nesreče ustavil. Če bi vanjo trčil avtomobil, bi bila verjetno gmotna škoda tako velika, da bi se vozilo po nekaj metrih ustavilo zaradi okvare. »Na slovenskem Krasu je populacija jelenov stabilna; vse bolj pogosto se dogaja, da jeleni in košute prehajajo državno mejo, tako da jih na ozemlju goriške pokrajine opažamo vse pogosteje. Lani so jih opazili celo v Zagraju,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Čer-nic in pojasnjuje, da na slovenskem Krasu uplenijo okrog 13 jelenov na leto, medtem ko je v goriški pokrajini njihov odstrel zaenkrat prepovedan. »Dandanes je problem sobivanja med človekom in naraščajočo populacijo divjadi vse bolj aktualen. V zadnjih dvajsetih tridesetih letih so se razne vrste divjadi zelo razširile, od divjih prašičev do kormoranov, zdaj pa začenjajo povzročati veliko gmotno škodo kmetijstvu. Zaradi tega je treba najti način, da z divjadjo čim bolje upravljamo in da s selektivnim odstrelom omejimo število divjih živali na območjih, kjer je sobivanje z njimi posebno težavno,« poudarja pokrajinska podpredsednica Mara Černic in razlaga, da je za to vprašanje v Sloveniji poskrbljeno veliko bolje. »Slovenija je tretja država v Evropi po razširjenosti gozdov, v katerih imajo vse možne živalske vrste, od volkov in medvedov do jelenov in risov. Za živalsko populacijo zelo dobro skrbijo, včasih prihaja do težav s kmeti, vsekakor pa je slovensko upravljanje z divjadjo zgledno,« pravi Černičeva in poudarja, da doslej dežela ni bila dovolj dovzetna na ta vprašanja, sploh ni razumela, da je goriška pokrajina obmejno območje, zaradi česar je treba pri upravljanju z divjadjo upoštevati, kaj se dogaja na slovenski strani meje. »Nadejam si, NESRECE ZARADI DIVJADI Državna cesta št. 55 v Dolu brez svetlobnih odbojnikov Goriška pokrajina je pred tremi leti na dva tisoč stebričkov ob 127 kilometrih pokrajinskih cest namestila svetlobne odbojnike, ki odvračajo divje živali od nočnega prečkanja cestišča, ko mimo privozijo avtomobili. Tovrstne od-bojnike bi bilo po mnenju lovcev treba namestiti še ob drugih cestah, kjer pogosto prihaja do nesreč z udeležbo divjadi. Med najbolj nevarnimi cestami v pokrajini je nedvomno državna cesta št. 55, ki je speljana po Dolu in Jamljah, kjer se v zadnjih časih pri prečkanju cestišča srnam in divjim prašičem pridružujejo jeleni in košute. Za namestitev svetlobnih odbojnikov ob državni cesti št. 55 je pristojno podjetje ANAS, ki pa tega še ni vzelo v poštev, kot tudi še ni poskrbelo za namestitev dvojezičnih smerokazov in prometnih tabel na območju do-berdobske občine, medtem ko le-ti že nekaj mesecev stojijo v sovodenjski občini. Trop košut, jelena in divje prašiče so lovci ujeli v fotopast, postavljeno nad Palkiščem (levo); košuto je konec aprila tovornjak podrl na državni cesti št. 55 pri pokopališču na Palkišču (spodaj) foto g. sandrigo da bo nova deželna uprava spremenila svoj pristop in da bo upoštevala, kako z divjadjo upravljajo v Sloveniji,« poudarja Černičeva. Če je odstrel jelenov zaradi njihovega naraščajočega števila dovoljen na slovenskem delu Krasa in Brd, bi to moralo veljati tudi za italijansko stran, kjer se začenjajo pojavljati tudi ris in divja mačka. Njuno prisotnost so lovci nekajkrat zabeležili s fotopastmi, ki jih uporabljajo za določanje števila divjadi. (dr) BRDA Jelenjad že ogroža vinograde Jeleni se vse pogosteje pojavljajo tudi v Brdih, zaradi česar so vinogradniki iz dneva v dan bolj zaskrbljeni, saj že imajo slabe izkušnje s porastom populacije divjih prašičev. »Ko enkrat stopi jelen v vinograd, povzroči ogromno škodo. Uniči ves pridelek in poškoduje trte, ki vsaj dve leti ne bodo nič obrodile,« opozarja direktor briškega lovskega okraja Mario Leopoli in poudarja, da je jelen loven na slovenski strani Brd, kjer na Sabotinu vsako leto lahko lovci uplenijo deset glav jelenjadi. Na italijanski strani državne meje pa je jelen zaenkrat zaščiten, saj so na deželi prepričani, da njegova populacija ni še stabilna. To prepričanje pa ne nikakor sovpada z dejstvi, saj so jelene že opazili v številnih briških vaseh od Pevme do Štmavra, od Števerjana do Prevale. »V začetku oktobra lanskega leta smo jelena zagledali celo Na Vialu v Gorici,« pojasnjuje Leo-poli in opozarja, da je takrat jelen zbegano tekal po cesti, na koncu pa je prečkal pevmski most in se zatekel v gozd za Pevmo. Leopoli razlaga, da je bil doslej odnos dežele do briških lovcev mačehovski, saj se ni nikakor zmenila za njihova opozorila in potrebe. Leopoli je podobno kot lovci na Krasu prepričan, da bi treba čim prej začeti upravljati z jelenjadjo, kot to delajo v Sloveniji, kjer je jelen že leta lovna vrsta. (dr) NOVA GORICA - Vse bolj številčna populacija divjadi Za petkrat povečali odstrel Lovskim družinam zmanjkuje denarja za povračilo škode, ki jo povzročajo divje živali, zlasti divji prašiči Čeprav se med vestmi iz črne kronike v zadnjem času večkrat pojavljajo prometne nesreče, v katerih je udeležena divjad, pri Lovski družini Gorica ne opažajo, da bi letos šlo za več primerov povoženj divjadi kot v preteklih letih. »Nekoliko več je povoza divjih prašičev zaradi povečanja staleža v zadnjih nekaj letih, srnjad pa je bolj "sezonska zadeva" - v času paritve konec julija in v začetku avgusta ter v prvih spomladanskih dneh, ko začne trava zeleneti ob cesti in kjer je tudi soljeno, zato se divjad tam bolj zadržuje,« pojasnjuje Anton Iskra, starešina lovske družine. Res pa je, da je tudi populacija jelenjadi v porastu. »Opažamo, da se iz predela Trnovsko-Banjške planote širi proti dolini, drugi del se širi iz Krasa proti dolini. V zadnjih letih je to precej prisotno,« pravi sogovornik, ki vzroke za to vidi predvsem v zaraščanju površin. Kjer so nekoč bili travniki, tudi v bližini naselij, ki so jih redno kosi- li in vzdrževali, saj je bilo treba živini zagotavljati krmo, se je z opuščanjem živinoreje najprej zaraslo grmovje, kmalu pa še drevje. »Kjer je gozd, je tudi divjad. V zadnjih letih se je populacija jelenjadi opazno povečala,« še omenja Iskra in obenem opozarja na perečo problematiko škode v kmetijstvu, ki jo povzroča divjad, predvsem divji prašiči. Slovenska država je v letu 2009 lovskim družinam namreč podelila koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na loviščih, ki jih imajo v upravljanju. To pomeni, da morajo lovske družine izvajati načrtovan odvzem divjadi, izvajati ukrepe za preprečevanje škode od divjadi, ocenjevati škodo, ki jo povzroči, in tudi zagotavljati povračilo škode, ki jo divjad povzroči lastnikom ali uporabnikom zemljišč. Ker pa je škode iz leta v leto več, se pojavlja težava, od kod naj lovske družine dobijo dovolj denarja za njeno povračilo. Še zlasti za zadnja leta, ko so vse naštete naravne nesreče zdesetkale tudi hrano v gozdu, zato je lačna divjad v še večji meri hrano iskala na poljih kot sicer. »V preteklih letih je bilo hrane v gozdu veliko, zato se je populacija povečala, zadnja leta pa ni bilo obroda želoda, žira... lani je bila še suša, tako da je vse "udarilo" v Vipavsko dolino. In ko žival enkrat pride do takih pogojev, se težko vrne nazaj,« pojasnjuje Iskra. Lovska družina Gorica je lani odstrelila 277 prašičev, letos že 75. »Če primerjamo z obdobjem izpred desetih let, ko je bilo 50 odstrelov že veliko, gre za znatno razliko. Lani smo ocenili, da je na kmetijskih površinah na območju naše lovske družine zaradi divjadi nastalo za več kot 22.000 evrov škode,« opozarja Iskra. Lovska družina Gorica ima sicer po površini veliko lovišče, ki obsega veliko naselij in cest na območju Nove Gorice, Šempetra, Vrtojbe, do območja, ki ga meji potok Lijak, do Svete Gore in do Trnovega. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16 . maja 2013 1 3 RONKE - Lani našteli osem trkov med pticami in letali Sokoli uspešneje odganjajo ptice kot petarde in sirene Ronški sokolar foto aeroporto fvg spa Na deželnem letališču v Ronkah so leta 1985 prvi v Italiji uvedli metodo preganjanja ptic s sokoli, ki se je v letih izkazala kot zelo uspešna, pa tudi okolju najbolj prijazna. Galebov, golob, vran in drugih ptic ni treba odvračati od letališča z odstrelom, pač pa za njihovo odvračanje poskrbi sokolar s svojim sokolom. Ta metoda odvračanja simulira pticam poznane naravne pogoje, saj temelji na evolucijskem odnosu plenilec - plen. Ptice so zato sposobne prepoznati sokole kot naravne sovražnike in pred njimi instinktivno zbežijo. Tako ta metoda ne ogroža populacij ptic, kot je to pri njihovem odlovu ali odstrelu, saj je sokol v pov- prečju uspešen pri vsakem četrtem lovu. Za ptice je letališče dobro okolje. Na voljo imajo namreč hrano, vodo, prostor za počitek ter razmnoževanje. Težave zaradi prisotnosti ptic na ronškem in drugih letališčih so se pojavile, ko se je bistveno povečala frekvenca letov in hitrost letal. Ta so namreč sedaj pri pristajanju in vzletanju tako hitra, da se jim ptice ne morejo več umakniti. Zato prihaja do trkov, ki lahko poškodujejo vetrobransko steklo, letalsko krilo ali celo motor. Med lanskim letom so na ronškem letališču našteli osem trkov s pticami, samo v enem primeru so morali let odpovedati. Zaradi izredno nizkega števila trkov so na le- stvici od 0 do 2 dosegli koeficient 0,082, po zaslugi katerega se iz tega vidika ron-ško letališča uvršča med najbolj varna v Italiji. Da bi se dodatno poglobili v zadevo, so na roškem letališču pred kratkim priredili strokovni posvet. Na njem je bil govor o odvračanju ptic od letališč, pri čemer so ugotavljali, da so sokoli veliko uspešnejši od metod, ki temeljijo na av-diovizualnih dražljajih. Večina ptic, ki obiskuje letališča, je dobro prilagojenih na prisotnost človeka in njegove aktivnosti, ki lahko povzročajo tudi velik hrup. Zato je njihovo odvračanje z večino metod, ki temeljijo na avdiovizualnih dražljajih, kot sta pokanje in sirene, večinoma neučinkovito. Obstajajo tudi metode preprečevanja zbiranja ptic s spreminjanem habitata, tako da ptice na območju letališča ne najdejo več življenjskih pogojev. Vendar pa lahko takšna sprememba ha-bitata, ki je povezana tudi z visokimi stro- ški in vpliva na ekološko, družbeno in ekonomsko vrednost prostora, privabi druge vrste ptic. Najboljša metoda je zato odvračanje ptic s pomočjo sokolov, hkrati pa je treba tudi poskrbeti, da ob letališčih ni odlagališč ali naravnih rezervatov, ki so za ptice izredno privlačna okolja. PEVMA - Pohod se je ohranil tudi po ukinitvi rajonov V Vtlt V g t - Pešačili cez tri mostove Po nekaj dneh deževnega vremena je bila minula nedelja sončna. Nenaklonjenega vremena so se bali tudi prireditelji 14. Pohoda treh mostov, saj je bila sobota zelo mokra; ko bi se podobno vreme nadaljevalo v nedeljo, bi bila letošnja izvedba pohoda pod vprašajem. Na srečo se je vreme usmililo pobudnikov, ki so tokrat bila društva in združenja z desnega brega Soče. Organizacija pohoda je bila letos zaupana združenju Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki si je sodelavce našlo pri članih športno-kulturnega društva Naš prapor, kulturnega društva Sa-botin in lovske družine iz Pevme. Nekaj čez sto pohodnikov je pot pod noge vzelo ob 9.30 uri v športno-kultur-nem središču v Pevmi. Pot jih je vodila po že »shojeni« progi čez pevmski most in nato po Solkanskem polju, kjer je stala prva okrepčevalna postaja, ki so jo pripravili člani novonastalega združenja Placuta-Sve-togorska četrt. Na drugem koncu Solkana tik pred mostom Osimske ceste jih je pričakala še druga okrepčevalnica v organizaciji Solkancev. Pohodniki so prečkali most, po stezah prišli do meje pri Barnabi in jo udarili do Štmavra, se spustili v dolino Pevmice, prečkali tretji most(ič) in se po desetih kilometrih vrnili v Pevmo. Tam jih je pričakala pogostitev, za katero so poskrbeli člani društva Naš prapor. Vlogo gostitelja je opravil predsednik krajevnega združenja Lovrenc Perso-glia, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je tradicionalen pohod ohranil tudi po ukinitvi rajonskih svetov. Udeležence so nagovorili še Branko Belingar, predsednik krajevne skupnosti Solkan, predsednik združenja Stražce, Giovanni Ceravoli, in Lorenzo Martini, predsednik združenja Pla-cuta-Svetogorska četrt. Sledilo je nagrajevanje udeležencev; nagrajeni so bili najmlajša udeleženka na otroškem vozičku Sofia Di Battista (rojena 2012), najmlajši po-hodnik Nejc Tomsič (2005) in najstarejši udeleženec Cvetko Hvalič (1926). Nagrajena je bila tudi najštevilnejša skupina, ki je tokrat bila družina Gorjan / Valentin-čič s 13-člansko odpravo. Družabnost se je popoldne nadaljevala z glasbo, za katero so na harmoniko, trobento in kitaro poskrbeli Joško, Simon in Ljubo-Račko, ki sta se jim kasneje pridružila še dva Vilija. Ob koncu minulega tedna je bila v Pevmi še ena tradicionalna športna prireditev - 11. Pokal Gorice v gorskem kolesarstvu, ki ga je priredilo društvo Unione Ciclisti Caprivesi. Kljub slabemu vremenu (zlasti v soboto) so izpeljali športno prireditev, ki v pevmski park in na Šanco vsako leto privabi lepo število ljudi. (vip) Pohoda se je udeležilo nekaj čez sto ljudi foto vip GORICA - Na prefekturi plošča s papeževimi besedami Odprta vrata v smeri Vzhoda in most med latinskim in slovanskim svetom Msgr. Marini in župan odkrivata ploščo bumbaca Na robu goriškega Travnika, tik ob zaključku Ulice Roma, so včeraj pod večer odkrili ploščo, posvečeno Janezu Pavlu II. ob 21-letnici njegovega obiska v Gorici. Na zid palače pre-fekture jo je namestila občina v dogovoru z nadškofijo, na njej pa je v italijanskem jeziku zapisana misel, ki jo je papež tedaj posvetil Gorici in njeni vlogi mostu med latinskim in slovanskim svetom ter odprtih vrat v smeri evropskega vzhoda. Ko bi bil napis na plošči dvojezičen - tudi slovenski -, bi ugotavljali, da je mesto osvojilo papeževe besede. Plošča stoji na mestu, kjer je 2. maja 1992 Janez Pavel II. izstopil iz avtomobila in zagledal pred sabo množico vernikov na Travniku. Na včerajšnjem odkritju je župan Ettore Romo-li poudaril, da je bil Janez Pavel II. zelo priljubljen papež zaradi velike dobrote in prijaznosti. Pojasnil je, da je sicer okrogla obletnica obiska potekala lansko leto, namestitev obeležja pa so takrat odložili, ker bi sovpadala z obdobjem volitev. Malo množico ljudi, ki se je zbrala ob odkritju, je nagovoril tudi nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, ki je ugotavljal, da so papeževe besede, zapisane na plošči, še danes zelo aktualne. Odkritja so se udeležili predvsem predstavniki krajevnih oblasti, občinski svetniki in odborniki, navzoč je bil tudi msgr. Piero Marini, vodja liturgičnih slovesnosti v Vatikanu v času papeževanja Karola Wojtyle, ki je sv. očeta spremljal med obiskom Gorice. Marini je sinoči v deželnem avditoriju podal žive spomine na pokojnega papeža. Janez Pavel II. je bil drugi papež, ki je obiskal Gorico; naslednji bi lahko bil Frančišek, ki ga je nadškof Redaelli na zasebnem srečanju že povabil na obisk. TRŽIČ - Fincantieri V doku prvi del trupa ladje Velikanka je še brez imena S tuljenjem siren se je včeraj zaključila slovesnost, med katero so v doku tržiške ladjedelnice začeli sestavljati trup nove velikanke, ki jo gradijo za ladjarja P&O Cruises. Z žerjavi so na lesene podstavke na dnu doka namestili 400 ton težki prvi del trupa nove ladje, ki jo bodo predvidoma zgradili v sedmih mesecih. Dolga bo 330 metrov, sploh bo najdaljša potniška ladja na britanskem tržišču. Na prvo križarjenje bo odplula sredi leta 2015, na njenem krovu bo lahko potovalo 3611 potnikov. Na včerajšnji svečanosti je direktor trži-ške ladjedelnice Carlo De Marco povedal, da družba Fincantieri že deset let uspešno sodeluje z ladjarjem P&O. De Marco je pohvalil vse delavce in tehnike, ki delajo v ladjedelnici in prispevajo h gradnji tako visokoteh-noloških križarskih ladij. Družbo P&O sta zastopala David Dingle in Carol Marlowe; poudarila sta, da je družba P&O v zadnjih letih na svojih ladjah naštela preko 21 milijonov potnikov, zato pa sta toliko bolj zadovoljna, da bodo floto okrepili z novo ladjo, ki jo gradijo v Tržiču in za katero še niso določili imena. V tržiški ladjedelnici se sočasno z začetkom gradnje nove ladje za družbo P&O zaključuje opremljanje ladij Royal Princess in Regal Princess. Ladjo Royal Princess bodo oddali ladjarju 30. maja, 13. junija pa jo bo v Sout-hamptonu »krstila« princesa Kate Middleton. Prvi del nove ladje v doku ladjedelnice 1 4 Četrtek, 16. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Marko Kravos noče se oblačiti v »zamejsko otožnost in prizadetost« Sočen in ironičen Slavica Radinja in Marko Kravos na predstavitvi zbirke »Sol na jezik« BUMBACA »Slep je, kdor se s petjem ukvarja,« je stih, ki ga poznamo poldrugo stoletje. Po številu obiskovalcev na goriški predstavitvi zadnje Kravosove dvojezične pesniške zbirke sodeč, je Prešeren bil prerok. Tudi sopri-sotnost Juana Octavia Prenza, odličnega poznavalca španske književnosti, literarnega kritika in prevajalca, ne more biti v pomoč. Vsekakor je v Feiglovi knjižnici v torek pod večer vzdušje med poslušalci bilo toplo in razmišljujoče ob poslušanju avtorjevih razglabljanj po iztočnicah, ki jih je oblikovala Slavica Radinja. V hitrih potezah je najprej podala življenjepis Marka Kravosa v smislu zadolžitev, ki jih je opravljal profesionalno in neprofesionalno (Revija Zaliv, Tržaška Univerza, ZTT), in literarnih nagrad (Prešernov sklad in tri nagrade v Italiji). Nato je pogovor napeljala na Kravosove povezave z Avgustom Černigojem, čigar jedkanice sodijo v opremo zbirke. Avtor je obrazložil, kako je slikar nanj vplival s svojo pronicljivostjo, svobodomiselnostjo, iskrivostjo; sicer pa je tudi skoraj vrstnik Klavdij Palčič, s katerim pogosto sodeluje, prišel iz istega tržaško sve-toivanskega in šolskega okolja. Glede na to, da smo v teh okoljih dvojezični, je Kravos dejal, da se italijanščine poslužuje le v redkih primerih, ko napiše kakšno esejistično razmišljanje, sicer ji v njegovi poeziji ni mesta. Ne morda zaradi kakšnega brezciljnega predsodka, temveč zato, ker je že v enem jeziku, če se mu že posvečaš, težko izraziti tisto, kar se giblje v globokih plasteh razuma in čutenja. V primeru zadnje zbirke, a tudi prej, pa je spoznal, kako je prevajanje koristno za vračanje in piljenje izvirnika, ker se dogaja, da najdeš v prevodu, v drugačnem miselnem svetu tudi drugačne izkustvene odtenke. Sogovornika sta načela tudi sive in sončne plati ter prepletanja družbenih in literarnih izkušenj na relaciji predmejstvo-Slovenija. Kravos je posredoval prepričanost, ki preveva tudi marsikoga drugega, da se je potrebno rešiti določenih kalupov, spon in obrabljenih besednih sklopov ter zaživeti sproščeno. Ne da se mu odigravati vselej GRGAR - Ob stoletnici rojstva Mateja Bora bodo počastili v rojstni vasi Čeprav je v Grgarju rojeni Vladimir Pavšič, bolj znan pod psevdonimom Matej Bor, v rojstnem kraju preživel le nekaj najzgodnejših let, ga domačini še po stotih letih, ki so minila od njegovega rojstva, še vedno ohranjajo v spoštljivem in ljubečem spominu. Prav stota obletnica rojstva tega slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, ki se piše letos (ko obenem mineva tudi dvajseta obletnica njegove smrti), je povod za vrsto prireditev, ki jih grgar-sko kulturno društvo, krajevna skupnost, turistično društvo in podružnična osnovna šola v sodelovanju z novogo-riško mestno občino pripravljajo do konca letošnjega leta. Uvodni dogodek v preostali niz, ki se bo, kot rečeno, zaključil decembra, se je že odvil aprila, pred rojstno hišo v Grgarju, ko so slovesnost s kulturnim programom natanko na pesnikov rojstni dan pripravili člani literarnega kluba GOvoRICA in grgarska Krajevna skupnost. Jutri ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu v Grgarju predstavitev knjige o Mateju Boru. Bogato dokumentirano monografijo »Stoletni Bor« je pripravil Mihael Glavan. Na isti lokaciji bo 24. maja odprtje razstave otroških likovnih del, ki so jih ustvarili učenci Podružnične osnovne šole Grgar, razstava bo junija na ogled tudi v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Niz dogodkov ob stoti obletnici rojstva Mateja Bora se bo nadaljeval v avgustu z literarnim večerom Bor poleti s poeti. Dogajal se bo v grgarski gostilni pri Ivančkovih, kjer se je pesnik na enem od svojih obiskov v Grgarju rad zadržal in prisluhnil zgodbam iz svojega rojstnega kraja. Slovesno bo 27. septembra, ko bo v središču Grgarja odkritje skulpture, posvečene pesniku. Umestili jo bodo na travnik ob šoli, kiparka Nika Šimac je navdih za svojo stvaritev našla v Borovi pesniški zbirki »Palčki - Pihalčki«. Novembra bo v grgarskem kulturnem domu preplet poezije in glasbe, decembra pa filmski večer, na katerem bodo s pomočjo arhivskih posnetkov Bora še enkrat povabili medse. Matej Bor se je rad vračal v svoj rojstni kraj. Justina Doljak, upokojena učiteljica na grgar-ski osnovni šoli, ima na osemdeseta leta minulega stoletja, ko je Matej Bor prvič »uradno« prišel obiskat šolo in njihov kraj, lepe spomine. »Vrsto let sem učila v Grgarju. Z učenci smo vedno recitirali katero od njegovih pesmi. Porodila se mi je zamisel, da bi pesnika povabili medse. Res se je prijazno odzval in nato še večkrat prišel,« se spominja Doljakova. Pesnik je nato do smrti skrbno gojil stike z rojstnim krajem. »Toliko domov sem imel v življenju, a zdaj že v visoki starosti se vračam vesel v moj pravi rojstni kraj ...,« se pesnikovih besed spominja Justina Doljak. (km) GORICA - »Media & Change« Ali lahko medijske hiše še doživijo digitalni preporod? Svoje poglede bodo podali izvedenci in novinarji iz raznih držav V hotelu Entourage v Gorici bo jutri mednarodni medijski panel Media & Change, ki bo v razpravi z naslovom »Is it too late for digital revival of news media companies?« poskušal odgovoriti na vprašanje, ali je še čas za medijske hiše, da najdejo svoj prostor v digitalnem svetu novic in vsebin. V ta namen bodo medijski strokovnjaki prikazali rešitve in pristope, ki so se izkazali za učinkovite, kot tudi tiste, ki so že preživeti. Cilj dogodka, ki ga organizira podjetje Giacomelli media, je spodbuditi razvoj ter izmenjavo znanj in izkušenj, ki so ključni za upravljanje sprememb v medijski panogi. Mednarodni strokovnjaki, ki bodo prispevali svoja razmišljanja in podali tudi konkretne rešitve, prihajajo tako iz poslovnega kot novinarskega dela medijskih hiš. Dietmar Schantin, ustanovitelj avstrijskega Inštituta za medijske strategije, in Slobodan Sibinčič, predsednik uprave GV skupine, se bosta posvetila trenutnemu stanju v medijski industriji - trendom, digitalnemu »prebujenju« in novim poslovnim modelom. Janja Božič Ma-rolt, predsednica uprave Mediane, Michael Glanznig z Univerze na Dunaju in Urban Kordeš z Univerze v Ljubljani bodo govorili o kvalitativnih in kognitivnih raziskavah navad bralcev ter raziskovanju uporabniške izkušnje, medtem ko bosta Alberto Bollis, namestnik odgovornega urednika tržaškega dnevnika Il Piccolo, in Milena Kalacun, ustanoviteljica podjetja HubMedia, predstavila svoj pogled na preobrazbo novinarskega in uredniškega dela, ki jo prinašajo nove tehnologije. Tomas Bella, direktor družbe Piano Media iz Slovaške, Wolfgang Zekert, glavni operativni direktor avstrijske medijske hiše Österreich, in Saverio Sbalchiero, ustanovitelj italijanske agencije za znamčenje Sbalc-hiero & Partners, pa bodo v svojih prispevkih osvetlili modele zaračunavanja digitalnih vsebin, spremembe v prodaji oglasnega prostora in strategije medijskih blagovnih znamk. Dogodek Media & Change se bo končal z nagovorom župana Ettoreja Romolija. neke »vloge«. Noče se oblačiti v neko »zamejsko otožnost in prizadetost«, v kar nas tako radi postavljajo ob pogovorih čez mejo. Le na ta način je lahko to, kar mu pripisujejo: jezikovno sočen (»razglagoliti se«), ironičen, a brez sarkazma. Prenz, ki pasivno razume slovenščino, je dejal, da je ob sedmem križu Kravos dosegel tolikšno raven tankočutnega zaznavanja in sposobnosti posredovanja, da bi lahko tudi nehal objavljati, čeprav ga je tik zatem pozval, naj to še opravlja. Njegova ocena izvira iz izhodišč, ki prihajajo z dru- gega konca sveta, iz Argentine. Zato lahko povsem drugače doživlja Kravosovo liriko in epiko. Da ne gre za zgolj osebne občutke, dokazuje uspeh Kravosovih izdaj v Argentini. In še (skoraj) pripis. Marko Kravos je v Gorico prišel na svoj dejanski rojstni dan, čeprav ga je uradno praznoval kasneje. To izvira iz prisilne družinske selitve v južno Italijo pred vojno, kjer se je rodil in so v takratnem neredu napisali dva dni kasnejši datum glede na dejanski trenutek rojstva. Aldo Rupel Puntarsko obarvan POP Društvo Kremenjak iz Jamelj prireja v nedeljo, 19. maja, Planinsko orientacijski pohod (POP). Zbirališče in vpisovanje bosta od 8. ure do 8.30 na društvenem sedežu. Vpisnina znaša 3 evre na osebo; vpišejo se ekipe od treh do petih udeležencev, vsaj eden mora biti polnoleten, nihče pa ne sme biti mlajši od 14 let. Vrstni red odhodov bo izžreban; ekipa, ki se vpiše z zamudo po opravljenem žrebu, bo odšla na progo zadnja. Obvezno je imeti težko obutev, obleko s pokritimi nogami in rokami ter vsaj eno smučarsko palico, sicer pa vse prilagojeno vremenskim razmeram. Vsaka ekipa naj ima busolo in pero, zemljevidi niso potrebni. Letošnji POP bo »puntarsko obarvan«. Razglasitev izidov bo potekala najmanj eno uro po prihodu zadnje ekipe; prireditelj bo vmes ponudil obrok hrane in brezalkoholno pijačo. Ostala navodila (trajanje, strnjenost ekipe, barva znakov ... ) bodo pohodniki prejeli pred startom. Rok za vpis v otroške jasli Občina Gorica obvešča, da bo rok za vpis v otroške jasli za šolsko leto 201314 zapadel v petek, 31. maja; gre za občinske jasli Scoprire e giocare v Ulici Max Fabiani, Incantatempo v Drevoredu Virgilio, Il trenino blu v Ulici Gramsci, Tika Taka s slovenskim učnim jezikom v Ulici Rocca in za nekaj mest v jaslih Il giardino incantato v Ulici Pa-subio. Vpisni obrazec je objavljen na spletni strani občine, na voljo je tudi v uradu za vzgojne dejavnosti v centru Lenassi v Ulici Vittorio Veneto 7 (od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi od 16. ure do 17.30, tel. 0481-383514 / 518). »Mojčin lepi svet« za otroke V okviru trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo bo jutri ob 11. uri v goriškem Kulturnem domu izve-nabonmajska predstava za šole »Moj-čin lepi svet« v režiji Alice in Kajetana Čopa; v glavnih vlogah nastopajo Mojca Robič, Katarina Kumer in Lučka Ro-bič. Naslednja predstava v rednem abonmaju bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30, ko bo na vrsti večer čarovnije »Magicamente ... Ridere«. RENČE-ŠTARANCAN - Povezovanje se nadaljuje Prijatelji tudi v svobodi Vsaka družina je prejela v dar knjigo, ki je nastala ob 35-letnici pobratenja med občinama Po petintridesetih letih se uradno pobratenje med Renčami in Štarancanom nadaljuje. Povezave so obstajale že prej, a brez podpisov listin. Bile pa so dovolj trdne, saj so se rodile v obdobju, ki je šlo za biti ali ne biti. Oboroženi odpor ljudi iz Laškega proti fašizmu prej in nacizmu kasneje je namreč imel svojo nenadomestljivo bazo v Renčah in okolici. Hrano, strelivo, nego in počitek so garibaldinske enote vselej gotovo našle na območju Renč, kjer so delovale operativne in zaledne enote slovenskega odpora v okviru Osvobodilne fronte. V neposrednem zaledju Gorice in močnih sovražnikovih enot, vključno s kozaki, domobranci in kasneje četniki. O vsem tem pričajo tudi imena na spomeniku ob robu glavnega trga. Po vojni so bile razmere na širšem območju italijansko jugoslovanske meje napete, garibaldinci pa so bili pod moralnim in dejanskim pritiskom in očitkom, da so sodelovali z jugoslovanskim odporom. Ko se je to uneslo, so se pred štirimi desetletji upravitelji poiskali in po nekaj leti sklenili pobratenje. Uresničili so čutenja svojega prebivalstva. Letos je izšla knjiga o povezovanju s pričevanji iz časa vojne, a še bolj iz mir-nodobskega obdobja na področju ljudskih veselic, športa, šol, krožkov in protokolarnih obiskov. Naslov »Prijatelji v svobodi - Fratelli nella liberta« odlično ponazarja stanje duha v vseh plasteh prebivalstva. Knjigo so v Štarancanu predstavili pred mesecem dni, v petek minulega tedna pa v Renčah, v Kulturni dvorani sredi vasi, ob prisotnosti stotridesetih občanov in gostov iz Laškega. Nastopile so dijakinje devet-letke s pesmimi, plesi, recitacijami, igranjem na flavto; skupina dijakov je v re-povskem slogu posredovala svoje izkušnje na šoli. V zadnjem delu srečanja pred družabnostjo so nekaj odlomkov pričevalcev tudi prebrali v obeh jezikih, saj je knjiga seveda dvojezična. Od predstavnikov uprav ustanov so prisotne nagovorili Borut Zorn, predsednik krajevne skupnosti, župan Štarancana Lorenzo Presot, Aleš Bucik, župan občine Renče-Vogrsko, Bogomir Furlan, šolski ravnatelj, Katjuša Zigon v imenu pripravljalno uredniškega odbora, Neva Pahor v vlogi vsesplošne spodbujevalke projekta na slovenski in Riccardo Marchesan na italijanski strani. Za posnetke so poskrbeli tako v Renčah kot pri goriškem pokrajinskem odboru VZPI-ANPI. Knjiga je zrcalo dobro in podrobno opravljenega dela. Poleg knjige pa so v zadnjem letu pripravili tudi razstavo gradiva in ustrezno predstavo. Gre za ohranjanje dediščine, ki naj preide na mlajše generacije kot štafet-na palica. Zato bo vsaka družina v Renčah prejela knjigo v dar, kot so že poskrbeli v Štarancanu. Program je zaokrožil moški pevski zbor Provox s tremi pesmimi, ki niso povsem odražale prazničnega vzdušja, ker so bile precej komorno uglašene. (ar) GORICA Notar bo overovil recept »gubance« Na goriškem županstvu bodo danes uradno overovili recept tipične goriške »gubance«. Uradni akt bo podpisal notar Saverio Angelilli ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija in predstavnika goriške delegacije italijanske kuharske akademije Alessandra Culota. Recept so izbrali na podlagi dolgega raziskovalnega dela; primerjali so več družinskih receptov in starih kuhinjskih knjig. Na koncu so izbrali recept, ki je po mnenju izvedencev najbolj značilen za Gorico, zato pa ga nameravajo zaščititi in sočasno ovrednotiti, saj je »gubanca« ena izmed najbolj tipičnih goriških jedi. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16 . maja 2013 1 5 / GORICA Na Travniku Spinning Marathon Športno društvo Gorizia Triathlon prireja dva vikenda v znamenju športa in dobre volje. V soboto, 18. maja, bodo na goriškem Travniku izpeljali Spinning Marathon, na katerem se bodo zbrali ljubitelji spinninga iz Gorice in sosednjih krajev. Vsak udeleženec bo lahko nastavil obremenitve spinning-kolesa glede na svojo fizično pripravljenost, nato pa bodo vsi skupaj kolesarili pod vodstvom izkušenih vaditeljev, med katerimi bodo Roman Heuffel, Irena Jevšček, Tina Lozej in Pino Luca. Udeleženci se bodo lahko preoblekli v sla-čilnici, ki jo bodo uredili v lokalu Wine Cafè, ob koncu pa se bodo lahko stuširali na sedežu teniškega kluba Zaccarelli Na Vialu. Prireditev se bo začela ob 15.30, predvidene so štiri 50-minutne vadbe. Več informacij je na voljo na spletni strani www.letsgo-spinnig, kjer so tudi vsa navodila za vpisnino. Prireditelji sporočajo, da so še na voljo prosta mesta, hkrati pa svetujejo interesentom, naj s prijavo pohitijo; na Travniku bo na razpolago 45 spinning-koles. Z društvom Gorizia Triathlon pri organizaciji dogodka sodelujeta še novogoriški Magma X in fitnes center Starbene. Druga športna prireditev bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. maja, ko se bodo v Gorici pomerili ljubitelji triatlona iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. V soboto popoldne bodo tekmovali otroci, v nedeljo dopoldne bodo na vrsti mladi, nedeljski popoldan pa bo posvečen odraslim. Tekma v triatlonu, ki predvideva 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in pet kilometrov teka, se bo pričela ob 14.15. GORICA - Za začetek v Mladinskem domu priprava na malo maturo Vzgojne Poletnosti Med počitnicami prireja Mladinski dom iz Gorice za svoje člane vrsto dejavnosti, ki imajo kot glavni namen zaposliti mlade v počitniškem času, jim ponuditi priložnosti druženja in igranja, pri čemer se bodo učili sprejemanja drug drugega, poglabljali bodo prijateljstva, navezovali bodo nove odnose, zabavali se bodo ob zanimivih aktivnostih in se marsičesa koristnega naučili. Skratka, pripravljali se bodo na izzive življenja. Najprej bo v zadnjem tednu pouka (od 3. do 7. junija) potekala priprava na malo maturo, ki je namenjena dijakom tretjih razredov nižje srednje šole. Od 15. ure do 18.30 bodo v spremstvu vzgojiteljev in profesorjev utrjevali snov glavnih predmetov in izvedeli, kako poteka matura. Psihoterapevt Bogdan Žorž bo z nasveti pomagal premagovati tremo in ohranjati koncentracijo. Tudi starši lahko s pravilnim pristopom pripomorejo k temu, da bodo otroci na najboljši način preživeli svojo prvo preizkušnjo znanja, zato bo Žorž na to temo spregovoril tudi staršem. Sledili bodo Poletni izzivi: aktivne počitnice so na- menjene mladim po 11. letu starosti, potekale pa bodo od 10. do 21. junija večinoma v dopoldanskem času. Program obsega med drugim video delavnice, kjer bodo udeleženci sami ustvarjali risane ali igrane filme, ekskurzije in raziskovalne izlete, kopanje v morju in sladki vodi, adrenalinske pustolovščine (tarzaning, rafting itd.). Mladi nad 15. letom bodo lahko od 14. do 16. junija obiskovali Tečaj za animatorje. Od 24. do 28. junija bo v Žabnicah Zeleni teden za otroke in mlade od 11. do 14. leta. Poleg iger, dinamik in pohodov so v programu tudi najrazličnejše spretnosti in tehnike preživetja v naravi (pridobivanje hrane, kuhanje, osnove pohodništva, orientacija ...). Od 26. avgusta do 6. septembra v dopoldanskem času se bodo učenci in dijaki začeli pripravljati na novo šolsko leto. Dejavnosti bodo prilagojene starosti: osnovnošolce čaka Šola za šalo, srednješolce pa Srednja na štar-tu. Čeprav bo v Šoli za šalo pristop bolj igriv in sproščen - deloval bo tudi pravljični kotiček -, se učenci ne bodo odrekli kreativnemu branju in pisanju, ustvarjalnim delavnicam in matematičnim igram. V Srednji na štartu pa bodo dijaki ponavljali učno snov, obiskovali jezikovne tečaje in utrjevali znanje matematike. Za otroke, ki zapuščajo osnovno šolo (lahko pa tudi za tiste, ki so jo lani), bo Mladinski dom od 2. do 6. septembra od 8.30 do 12.30 organiziral tečaj Vstop v srednjo šolo. Otroci bodo osvežili snov glavnih predmetov, predvsem pa bodo dobili informacije in nasvete o poteku pouka, metodah dela na nižji srednji šoli in pridobivanju delovnih navad. Ob koncu tečaja se bodo starši lahko pogovorili z učnim osebjem. Rok za vpis na Poletnosti 2013 in za predvpis k po-šolskemu pouku 2013-14 bo zapadel 31. maja. Predvpis k pošolskemu pouku daje pravico do 50-odstotnega popusta pri letni vpisnini in posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); podrobnejše informacije na tel. 0481546549, 0481-536455, 328-3155040 ali 334-1243766. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. H Mali oglasi V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.30 -20.30 »La bicicletta verde«. Dvorana 3: 17.30 »Viaggio sola«; 20.45 »Confessions« (prepovedan mladim pod 14 letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 17.45 - 22.10 »Effetti col-laterali«; 20.30 »La casa« (prepovedan mladim pod 14 letom). Dvorana 3: 18.10 - 21.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 - 19.50 »Iron Man 3«; 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Miele«; 22.00 »Mi rifaccio vivo«. H Čestitke Danes slavi pomemben življenjski jubilej »naša NADA«. Bivši predsednici iskreno in prisrčno čestitamo »vsi v Kulturnem domu« ter ji kličemo še na mnoga in zdrava leta. Ob današnjem praznovanju okroglega življenjskega jubileja iskreno čestitajo NADI KOMJANC upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, SKGZ, SPDG in kulturna zadruga Maja. fi Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v torek, 21. maja, ob 20. uri odprtje razstave in srečanje, ki ga bo vodil alpinist Peter Podgornik z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; na ogled bo do 30. junija. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v sredo, 22. maja, ob 18. uri odprtje samostojne razstave unikatne keramike Ivana Skubina iz Brega pri Golem Brdu; na ogled bo do 16. junija. V VILI DE FINETTI CORONA v Maria-nu prirejajo v sklopu projekta Incon-trArti odprtje razstave M. Grazie Persolja z naslovom »Il cassetto delle muse« v sredo, 22. maja, ob 18.30; na ogled bo do 8. junija. Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 18. maja, ob 20.30 »Quan-do le donne erano di sinistra« Marina Zanettija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ~M Koncerti SNOVANJA 2013: v petek, 17. maja, ob 20.30 na kmetiji Carlo di Pradis v Krmi-nu nastopajo učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka SCGV Emil Komel. Na večeru z naslovom »Evergreen« bo gost Brkinska godba 2000. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ki jo vodi Ales-sandro Svab, vabi v občinsko gledališče v Tržiču na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«) v soboto, 18. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; vpisovanje na sedežu društva v Ga-brjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG sporoča udeležencem izleta na Ptuj v soboto, 18. maja, da bo avtobus odpeljal ob 6.20 pri vagi pri pevm-skem mostu, nato s postanki pri športni palači v Podgori in ob 6.30 pred cerkvijo v Štandrežu. SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 9. junija, v Koprivni pri Železni kapli na Koroškem v priredbi SPD Celovec. Napovedana sta dva pohoda (daljši in krajši) ter kulturna prireditev in družabnost. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Prijave na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. Kot rezervacija velja vplačilo prispevka za prevoz. KRUT vabi na srečanje pred poletjem v obliki celodnevnega izleta »V osrčje Istre«, ki bo v petek, 31. maja. Za goriške prijatelje in člane, ki bi se ga radi udeležili organizatorji sporočajo, da je možnost odhoda tudi iz Gorice (ob 6.45); vpisovanje do vključno petka, 17. maja, informacije po tel. 040-360072 vsak dan. POHOD TREH JEZER bo v nedeljo, 19. maja, s startom in ciljem na prireditvenem prostoru v Selcah pri Ronkah; odhod za 28 km dolgo progo bo ob 8.30, za 5, 11 in 18 kilometrsko pa ob 9. uri. SPDG prireja v nedeljo, 19. maja, izlet na Rombon (2208 m), zbirališče ob 6. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; prijave po tel. 349-3887180 (Gabrijel). H Šolske vesti POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja; informacije po tel. 040-635626. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan ... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ek- skurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana). □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. KINOATELJE vabi ob izidu knjige »L'al-tra regola del gioco« pisatelja Hansa Kitzmuellerja na avdiovizualni dogodek, posvečen igralki Nori Gregor. Potekal bo v Hiši filma v Gorici danes, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmueller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Avdiovizualni dogodek bo režirala dramska avtorica, igralka in režiserka Neda R. Bric. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta danes, 16. maja, ob 18. uri risalka stripov Miriam Blasich in scenarist Roberto Romani predstavila publikacijo stripov »Salvans«. ZDRUŽENJE SOS ROSA prireja debato na temo nasilja nad ženskami z moškega zornega kota z naslovom »La voce del lupo« v petek, 17. maja, ob 17.30 v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici. AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata v petek, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »Kriza politike ali družbe?« bo v torek, 21. maja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice D. Feigla v goriškem KBcentru (Verdijev korzo 51, 1. nadstropje). Sodelovali bodo Mara Čer-nic, Igor Kocijančič in David Peterin. PRAZNIK V PARKU BASAGLIA IN VELIKI BAZAR V PARKU bosta potekala v soboto, 18. maja, v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: ob 10. uri odprtje, ob 10.30 ex-tempore, ob 11.30 pozdravi, ob 12.30 kosilo in žon-glerstvo, ob 13.30 glasba s skupino The free tones, nastop zbora Canzoni d'Autore, igre z zmaji, turnir v namiznem tenisu, razstava kulturnega centra Tullio Crali, glasba, poezija; vstop prost. Informacije po tel. 347-7166009 (Fabio) za bazar in tel. 334-8450919 (Aldo) ter 338-7188910 (Simona). UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Štever-jana, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest. AŠKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj. Pogrebi DANES V ŠTMAVRU: 10.30, Franc Bi-zaj (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30 s postankom v hiši žalosti na Zno-rišču 14) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giovanni Cornacchia (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču v Foljanu. DANES V TRŽIČU: 9.30, Vittorio Re, blagoslov v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Co-muzzi, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Margherita Miolo (sestra Dionisia) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 16. maja 2013 APrimorski r dnevnik w Nogometaš Kopra dokončno za Catanio CATANIA - Slovenski nogometni prvoligaš Koper in italijanski prvoligaš Catania sta sklenila dogovor o prestopu 18-letnega obetavnega slovenskega nogometaša Maksa Barišica, ki je v Italiji doslej igral kot posojen igralec. Sicilijanci so izkoristili možnost za odkup pogodbe, je poročal slovenski portal siol.net. Ba-rišic je prikazal odlične igre v mladinski ekipi Catanie. Koper je prejel okrog 300.000 evrov odškodnine, Barišic pa si bo še naprej lahko pridobival izkušnje za preboj v prvo ekipo Catanie. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Paua Gasola ne bo na EP v Sloveniji LJUBLJANA - Španski košarkar Pau Gasol ne bo igral na evropskem prvenstvu od 4. do 22. septembra gostila Slovenija. Košarkar Los Angeles Lakers je sporočil, da je imel 9. maja manjši operativni poseg na kolenu, zaradi okrevanja pa se je odločil, da na eurobasketu ne bo nastopil. Moja prioriteta sta okrevanje in nova sezona NBA, je povedal Katalonec, a obljubil, da bo za reprezentanco igral na SP 2014 v Španiji. Po Rusu Andreju Kirilenku je drugi zvezdnik, ki je odpovedal nastop v Sloveniji. KOLESARSTVO - Dirka po Italiji zapustila našo deželo Pobeg uspel Litovcu VAJONT Simbolično pomembna 11. etapa Etapa s Trbiža do Vajonta ni bila navadna etapa. Kolesarji so se v zadnjih 8 kilometrih povzpeli iz mesteca Longarone do bližine vasice Casso. Oba kraja sta znana zaradi tragedije, do katere je prišlo 9. oktobra 1963, ko je ogromen plaz s hriba Toc zdrsnil v umetno jezero Vajont. Voda se je visoko vzdignila, preskočila jez in poplavila dolino, v kateri leži Longarone. Vodna ujma in tudi neverjeten pritiski, ki je nastal, sta uničila vse kar sta našla na svoji poti. Odnesla sta 1909 človeških žrtev. Etapa je bila zato posvečena tem žrtvam ob petdeseti obletnici tragedije. Vzpon iz Longaroneja ni bil zahteven. Na polovici je bilo nekaj tunelov. Na koncu zadnjega, kilometer in pol od cilja, na desni strani, so šli kolesarji mimo skromne cerkvice (težko, da so jo opazili) in spomeniku v spomin na tragedijo. Kilometer pred ciljem je domačin Rico Mazzucco razlagal mimoidočim, kaj se je zgodilo pred skoraj petdesetimi leti. Imel je maketo hriba in doline in je zelo občuteno pripovedoval kako je prišlo do tragedije in kdo je za to kriv. Preden je dospela karavana Gira so se številni amaterji preizkusili na vzponu iz Lon-garoneja. Moški in ženske vseh starosti, s cestnimi ali gorskimi kolesi, so sopihali le na nekaterih predelih vzpona. Ko so prišli do cilja, jih je čakal sendvič s klobaso, polenta in seveda frico. Mnogi so se osvežili s pivom in nekateri celo z vinom. Prav na cilju sta bila dva velika šotora. Okoli cilja je bilo vse polno avtov in kamionov organizatorjev. Že navsezgodaj so postavili cilj, tribuno, prostore za novinarje, oder za nagrajevanje, prostore za sponsorje itd. Tiskovno središče pa je bilo tri kilometre dlje, v vasici Erto v prostorih tamkajšnje šole. Publika je sledila dirki po televizijah in zvočnikih. Veliko pozornost je seveda žel kralj tamkajšnjih gozdov, pisatelj Mauro Corona. Mnogi so se z njim slikali ali ga vprašali za avtogram. Isto je doletelo novinarko Rai Alessandro De Stefano. Nekdo se ji je celo ponudil za moža. Simpatična Alessandra se mu je posmejala in mu pokazala rinko na prstu. Sto metrov po cilju sta bila dva prostora, eden dodeljen novi-narjen, drugi maserjem. Ko se je dirka bližala koncu, so se maserji pričeIi pripravljati. Iz velikih torb so potegnili brisače in jopiče. Pripravljene so imeli tudi torbice z napitki. Ko so kolesarji prevozili cilj, so maserji takoj priskočili in jih obrisali ter jim ponudili čiste jopiče. Novinarji pa so obkolili predvsem Italijana Ossa, ki je s težavo odgovarjal na vprašanja. Kot vedno so imeli organizatorji in policaji nekaj težav, da so nadzorovali promet. Večkrat so se oglasile piščalke in ljudje so se prestrašeni umikal h kraju. Ampak večjih težav ni bilo in organizatorji so že nekja minut potem ko je zmagovalec prešel skozi cilj pričeli pospravljati, saj sta jih naslednjega dne čakala nova etapa in nova postavitev. Edvin Bevk BELLUNO - Na 11. etapi Gira, ki se je začela na prelazu Predel nad Trbižem, so se kolesarji poklonili tudi žrtvam tragedije pod jezom Vajont, ki je pred 50 leti poplavila vas v dolini Pieve in vzela skoraj 2000 življenj. Etapa se je na 120. kilometru vzpela na 1790 metrov visok prelaz Ciampigotto, tako da so do svojega trenutka prišli tudi hribolazci. Ubežnika Navardauskasa je v enem delu trase sam začel loviti tudi Slovenec Robert Vrečer, a ni bil uspešen. Li-tovec je znal svojo prednost pred vsemi napadalci in zasledovalci zadržati, hkrati pa glavni favoriti niso zaostali preveč. Skupno Vodilni Nibali je zadržal 41 sekund naskoka pred Avstralcem Cadelom Evansom Zmagovalec včerajšnje etape ansa (BMC), in je tako v roza majici že četrti dan zapored. »Veliko dela sem naredil na trasi, a sem ob tem vseeno skušal čim bolj prihraniti moči za naslednje etape,« je po preizkušnji dejal Nibali. Danes čaka kolesarje bolj položna preizkušnja, kjer bodo do svoje priložnosti znova prišli sprinterji. Kolesarji bodo morali med Longaronejem in Trevisom premagati 134 kilometrov. Se je pa dirka danes končala za francoskega kolesarja Sylvaina Georgesa (AG2R), ki je bil pozitiven že po sedmi etapi, včeraj pa se ni pojavil na startu. Odkrili so mu vzorce heptaminola, sredstva, ki se pod zdravniškim nadzorom uporablja za uravnavanje krvnega tlaka. NBA - Košarkarji San Antonio Spurs so v polfinalu zahodne konference povedli s 3:2 v zmagah, od napredovanja v konferenčni finale pa jih loči le še zmaga. San Antonio je v peti tekmi doma s 109:91 zasenčil Golden State Warriors. Moštvo Indiana Pacers pa je zmagalo na četrti tekmi vzhodne konference, ko je pod domačima obročema s 93:82 odpravila New York Knicks. KONČNICA - Finale lige Te-lemach: Union Olimpija - Krka 77:79 (16:15, 34:42, 50:60), stanje 0:2. V ITALIJI - Četrtfinale: Can-tu - Sassari 82:80 (stanje 2:2), Reg-gio Emilia - Acea Rim 68:71 (2:2). TRI NA TRI- V soboto, 25. maja bodo od 10. ure dalje na igrišču OŠ Kanal potekale tradicionalne športne igre Tri na tri, ki jih prireja Klub kanalske mladine. Tekmovanje poteka kar v treh panogah: košarki, odbojki za moške in ženske (ločeno) in mini nogometu. Prijavijo se lahko vsi, ki imajo željo po tekmovalnosti, druženju in zabavi. Prijave na naslov: info@klub-kkm.si ali na telefonsko številko 041 613 432 (Andraž). NOGOMET Chelsea v 92. minuti »ujel« evropski pokal Chelsea - Benfica 2:1 (0:0) Strelci: 1:0 Torres (59.), 1:1 Oscar Cardozo (68., 11-m), Iva-novic (90.+2). Chelsea: Čech, Ivanovic, A. Cole, David Luiz, Cahill, Azpili-cueta, Ramires, Lampard, Oscar, Torres, Juan Mata. Benfica: Artur, Luisao, Ga-ray (od 78. Jardel), Andre Almeida, Gaitan, Matic, Perez, Oscar Cardozo, Salvio, Rodrigo (od 66. Lima), Melgarejo (od 66. John). AMSTERDAM - Nogometaši Chelseaja so se vpisali v zgodovino. Kljub temu, da je bila večji del tekme pobuda na strani Benfice, je evropsko ligo osvojila londonska ekipa. Chelsea je tako prvi klub v zgodovini, ki ima v lasti oba evropska klubska naslova hkrati. Namreč, uradno bo Chelsea «nekdanji zmagovalec lige prvakov» šele 25. maja po finalu LP med Bayernom in Bo-russio Dortmund. Prav tako je Chelsea z zmago postal šele četrti klub v zgodovini, ki ima v svojih vitrinah lovorike za zmago v ligi prvakov, evropski ligi in nekdanjem pokalu zmagovalcev. Doslej je to uspelo Bayernu, Ju-ventusu in Ajaxu. Ko je že vse kazalo na podaljšek, je v 92. minuti po kotu Chelseaja Branislav Ivanovic z leve strani za 2:1 premagal Artur-ja z glavo in poskrbel za veliko slavje Angležev. HOKEJ - Današnji spored četrtfinala SP: 12.00 Rusija -ZDA; 17.30 Finska - Slovaška; 14.45 Švica - Češka; 20.15 Švedska - KanadaV soboto, 25.5.2013, bodo od 10:00 ure dalje na igrišču DIRKA PO ITALIJI V FJK - Še o torkovi etapi Giro »vžgal« spečo vas Vajena sem, da preživim na Nevejskem sedlu zelo mirne vikende: z izjemo božičnih in novoletnih praznikov in morda nekaj avgustovskih vikendov je vas skoraj vedno prazna. Priznam, da je meni to všeč, saj lahko uživam v tišini narave in gora. Tokrat pa je bilo čisto drugače: Nevejsko sedlo, ki je letos prvič gostilo italijanski Giro, je bilo že tri dni pred etapo »vžgano«. VKlužah so na športni dogodek opozarjale raznobarvne zastavice in roza trakovi, roza balončki pa so bili stalnica vse do Nevejskega sedla, kjer so okraski doživeli svoj višek. Trijezični napisi (v italijanščini, slovenščini in nemščini) so pozdravljali kolesarske navdušence, ki so se tja pripeljali že dan pred etapo. Skratka, Giro je dobesedno oživel spečo vas. Kot vedno - spominjam se tudi Gira, ki je šel mimo Kontovela - je kolesarska dirka tudi priložnost za nov asfalt. To so na Nevejskem sedlu seveda izkoristili, tako da so bile luknje od Kluž do planote pod Montažem samo spomin. Še leskatajoč črn asfalt na cesti z Nevejskega sedla do cilja so okrasili z roza natisnjenimi tviti navijačev, ki so bili skoraj edini zapisi na cestišču. Dolgo let razširjenih napisov, ki so jih navijači zapisovali na asfalt, je bilo od Kluž do cilja izredno malo. Da je bil vzpon na planino pod Montažem nezahteven (le mačje solze v primerjavi s tistim na Zon-colan), so se najbrž strinjali samo profesionalci. Amaterski (in nedeljski) kolesarji smo se med vzponom kar namučili: vzpon ni bil nemogoč, pa vendarle smo v najbolj strmih delih kar sopihali od napora. Sama sem po trasi Gira prvič vozila: ko bi bilo nekaj manj avtomobilov in avtobusov, ki so na planoto vozili gle- Pričakovanje kolesarjev v. sossa dalce, bi bilo vzdušje na progi še bolj prijetno in zabavno. Čisto vsi so me bodrili, navijali v stilu prave kolesarske dirke in mi tako vlivali prepotrebno energijo: bržkone so me v tistem trenutku opazili samo zato, ker sem bila edina ženska, ostali - moški - kolesarji pa so ostali neopazni. Na vrhu planote pod Montažem se je že od enajstih zbirala množica navdušencev, ki so se zadrževali predvsem pred ciljem. Dolgo čakanje na kolesarje, ki so mimoprivozili šele šest ur kasneje - ob 17.00 - so nekateri potešili s krajšim vzponom do koče Brazza, drugi s pik-nikom, nekateri pa so čas preživeli v kioskih, ki so jih ob tej priložnosti namestili ob progi. Tam so med drugim lahko okusili tudi roza polento, ki so jo pripravili izjemoma za Giro. Čas so nekateri izkoristili tudi za sončenje, najzvestejši pa so ob ograjah čakali kar nekaj ur. Uro pred prihodom zmagovalca je vrvež prekinil najprej radijski komentar, ki je povečal pričakovanja, nato pa še helikopter, ki je nekaj minut pred prihodom kolesarjev priletel nad planoto. Večurno čakanje se je nato v hipu končalo, ko je Uran privozil čez cilj, za njim pa še njegovi zasledovalci z Nibalijem in Wigginsom. Takrat je bilo vsega tudi konec, saj je zamudnikom ploskala le peščica gledalcev, ostali pa so svoje mesto ob ograjah že zapustili. S prijateljem sva ugotavljala, zakaj je navdušencev Gira toliko, saj nenazadnje pričakuješ kolesarje več ur, da jih potem komaj vidiš, ko mimo privozijo neverjetno hitro. »Menim, da je to predvsem priložnost, da se sprostiš in obiščeš res neverjetne kraje,« je dejal prijatelj. Skratka, kolesarska dirka je le en del popolnejše zgodbe, ne pa edini. Po planoti se je v zgodnjih večernih urah izpraznilo tudi Nevejsko sedlo. Na Giro so zvečer spominjali le še okraski in nekateri odprti kioski, kjer so se zadrževali povečini samo prostovoljci. Glasba je bila iz minute v minuto tišja. Mir in tišina sta se spet polegla nad celotno vasjo. Lahko noč, Ne-vejsko sedlo. Veronika Sossa ŠPORT Četrtek, 16. maja 2013 17 J . IN N. TERPIN DEŽELNA ŠOLSKA FINALISTA V ODBOJKI NA MIVKI Odbojka na mivki, čudovita poletna igra povezana, s kopanjem in sončenjem, se vse bolj uveljavlja, zato tudi ni čudno, da je zdaj vključena tudi v program šolskih tekmovanj. Pokrajinska faza na Goriškem za dvojice dijakov in dijakinj višjih srednjih šol je bila na plaži v Gradežu. Med naraščajniki sta turnir nepremagana končala Jernej in Nejc Terpin (Gregorčič A) ter se tako uvrstila v deželni finale konec tega tedna v Cordenon-su, kar ni uspelo Kristjanu Komjancu in Alešu Lavrenčiču (Gregorčič B). Zelo blizu zmage sta bili med mladinkami tudi Mateja Petejan in Aleksija Antonič (Gregorčič A). Uvrstili sta se v finalni troboj, v njem pa izgubili odločilno tekmo proti šoli Buonarroti z najtesnejšim izidom 21:19. Nastopili so še Martina Dellisanti in Alessia Peressini (Cankar) ter Ivana Cotič, Veronika Winkler in Klara Terčič (Gregorčič ) med naraščajnicami, Carol Paulin, Mihaela Devetak (Cankar) ter Petra Mosetti in Gaja Braini (Gregorčič B) med mladinkami, Luca Fiorelli in Dean Gabrielcig (Cankar), PeterVogrič in Tommaso Winkler (Gregorčič B) ter Danijel Hlede in Denis Škerk (Gregorčič A) med mladinci. AKADEMIJA ŠZ BOR Odsek ritmične gimnastike pri ŠZ Bor bo v soboto pripravil tradicionalno zaključno akademijo, prikaz znanja. Pred gledalci se bodo na stadionu 1. maja od 16. ure dalje zvrstile za-četniški skupini iz Trsta in z Opčin, nadaljevalna skupina ritmičark in pa tekmovalke. Skupno bodo prikazali kar 21 različnih točk. KOŠARKA - Na državnem prvenstvu U19 se Jadran ni prebil iz kvalifikacij Premagala jih je utrujenost Jadran - Pallacanestro Firenze 45:60 (11:16, 24:39, 35:54) Jadran: Žerjal, Valentinuz, Daneu 7, Majovski 3, Sternad, Gregori 1, Leghissa 2, Ridolfi 7, Batich 20, Mattiassich 5, Zhok, trener Oberdan. SON: 16; tri točke: Daneu 2, Batich 1, Mattiassich 1, Ridolfi 1; prosti meti 16:27 (Batich 11:13); skoki 22 (17+5) Jadranu ni uspel preboj v končnico državnega finala. Naši košarkarji so včeraj v Tržiču izgubili tudi tretje srečanje, tokrat proti Pallacanestru Firenze in so izločeni od nadaljnjega tekmovanja. Škoda, po našem mnenju je bila ekipa iz Firenc v Jadrano-vem dometu, žal, pa so naši košarkarji igrali najslabšo tekmo tega finala. Bili so povsem izčrpani od napora iz prejšnjih dveh srečanj, ko so kljub porazu igrali dobro predvsem v obrambi. Tokrat pa so docela odpovedali v napadu, saj so dali le 45 točk. Nasprotniki so se očitno dobro pripravili na to srečanje: z občasno obrambo "box and one" so skušali izločiti iz igre glavnega organizatorja Matijo Baticha in v nameri so večkrat uspeli. Batich je sicer na koncu dal 20 točk in je bil tudi najboljši strelec naše ekipe, več kot polovico točk pa je dal s prostimi meti (kar 11:13). Mlademu Martinu Ridolfiju, ki je bil na prvih dveh tekmah zelo uspešen v napadu, pa mu tokrat ni šlo od rok. Sicer pa je vsa ekipa delovala preveč počasno in previdljivo. Ekipa iz Firenc je že po prvi četrtini vodila s 5 točkami razlike, da bi pol- čas sklenila z visokim vodstvom 15 točk. V drugem delu smo pričakovali reakcijo naših fantov, ki je žal ni bilo. Moštvo iz Firenc je večalo prednost : v 2. minuti na 18 (39:21) in minuto pozneje že na 19 točk razlike (43:24). Že tedaj je bilo tekme praktično konec. Utrujeni in izčrpani (predvsem mentalno) jadranovci so skušali z agresivno obrambo po celem igrišču zmanjšati zaostanek. Telesno dobro postavljena ekipa iz Firenc je z dvema dvometrašema in odličnim play-ma-kerjam Sargentijem brez težav upravljala visoko vodstvo in na koncu tudi zasluženo zmagala. »Proti fizično dobri ekipi iz Firenc smo igrali svojo najslabšo tekmo. Odpovedali smo predvsem mentalno. Sicer pa svojim fantom nimam kaj očititati. Med samim prvenstvom so dali zares vse od se- NAMIZNI TENIS - Deželne lige Za Kras sladek obstanek v najvišji ligi V končnici D1-lige Kras B uspešnejši od ekipe A Zaključila so se deželna prvenstva v namiznem tenisu, kjer ima zgoniški Kras precej svojih predstavnikov. V najvišji ligi na deželni ravni so fantje v soboto opravili le formalnost, saj ne bi ne zmaga ne poraz spremenila čisto ničesar na lestvici. Pričakovano so izgubili proti prvouvrščenemu Rangers iz Vidma in tako končali prvenstvo na 6. mestu z desetimi točkami. Videmska ekipa se sicer ni predstavila s svojim najboljšim igralcem Giacomom Petranijem, kljub temu pa naša ekipa ni imela pravih možnosti. Točki za Kras sta proti tretjemu igralcu Vidmu Agarinisom osvojila Edi Bole in Gianni Rotella (3:1 in 3:2). Končni rezultat 5:2 je torej realen. Kras je obstanek v ligi dosegel s težavo, zato je končen rezultat toliko slajši. V D1 ligi se je končal tudi playoff, v katerem beležimo poraz in zmago. Kras A, v postavi Sonja Doljak, Katarina Milič in Ettore Malorgio, je nekoliko nepričakovano izgubili proti Po-lisportivi San Giorgio, ki so jo prej vedno premagali. Končen rezultat je precej hud (5:2), pordenonska ekipa pa je zagrizeno igrala in si posebno želela zmage. Točki sta dosegli Sonja Doljak in Ettore Malorgio. Kras B je spet premagal nevarno ekipo iz Tržiča z rezultatom 5:2. Prav vse tri točke je dosegla mlada Claudia Micolaucich, po eno pa Elisa Rotella in Livio Taglia-pietra. Njihova igra je bila dopadljiva, Katarina Milič kroma agresivna, tako da so po sobotni predstavi lahko zadovoljni. V D2 je Kras »giovanile« dosegel lep remi proti DAronco iz Gumina (3:3). Točki je dosegla Giada Sardo, eno Martina Bresciani, Julijanu Leghissi ni uspelo premagati nasprotnikov. V kategoriji »open« je Kras (Monica Mosetti, Fabris Paolo, Roberto Trampus, Isabella Torrenti) izgubil z DAronco s 4:2. Obe točki je osvojila Mo-settijeva. Najmlajši krasovci v D3 so gladko izgubili proti ekipi Quadrifoglio s 6:0. Nikita Koren, Manuel Zaleri, Vincent Leghissa in Sebastian Lewental so igrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Izkušnje, ki si jih nabirajo, so nujno potrebne za naslednje preizkušnje. (R) be in dosegli uvrstitev najprej na medde-želni, nato še na državni finale, kar je zares sijajen rezultat. Za fante in tudi zame je bil nastop na tem finalu zares lepa izkušnja,« je dejal po tekmi Jadranov trener Dean Oberdan. Njegov kolega članske ekipe Andrea Mura pa je še pristavil: »Škoda, da so na- PLANINSKI SVET Tek prijateljstva Planinska družina Benečije v sodelovanju s PD Kobarid prireja v soboto, 25. maja 9. izvedbo teka prijateljstva med Posočjem in Benečijo. Start teka bo ob 9. uri v vasi Sužid pri Kobaridu. Proga je slikovita in dolga 18. kilometrov. Poteka vseskozi ob Nadiži. Mimo vasic Štupca, Log, Pod-vršič, Ščigle, Laze, Tarčeta, Kras in Bjače. Cilj je v vasi Nokule. Vzdušje bo prijateljsko, proga slikovita, okrepčilo okusno in nadiška voda nepozabna. Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. SPDT: Izlet na goro Quarnan Vsak izlet v naravo je doživetje zase; a spomladi, ko se narava odene v bujno zelenje, travniki in pašniki pa žarijo od pisanega cvetja, postane naše doživljanje narave in njenih lepot še globlje. Tak, pravi pomladanski izlet načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst za nedeljo, 19. maja. Zbrali se bomo ob 6.30 na trgu v Sesljanu in se z osebnimi avtomobili odpeljali proti Julijskim Predalpam, točneje do kraja Montenars. Tu se bo začel naš vzpon na 1372 m visoko goro Quarnan, ki se kot široka travnata piramida, strmo dviga nad Huminom. Sprva se bomo vzpenjali po prijetni gozdni poti, nad gozdno mejo pa se pot vije po strmem travnatem pobočju, ki je v tem času poraslo z vsakovrstnim cvetjem. Že med vzponom sepohodni-ku odpira čudovit razgled na Furlansko nižino, vse veličastnejši pa je z vrha, ko se odpre pogled tudi na bližnji Chiampon in na Mužce ter na celoten alpski lok. Izlet ni zahteven vendar je razmeroma naporen, ker je treba premagati 774 m višinske razlike; predvidene so 4 do 5 ur hoje. Za morebitne informacije in za prijavo pokličite na tel. številko 040 413025 (odgovarja Marinka). Ob vabilu na opisani izlet pa sporočamo, da je bil izlet v Avstrijo, predviden za nedeljo, 26. maja, iz tehničnih razlogov prenesen na nedeljo, 2. junija. NOGOMET ši fantje prišli na to tekmo zelo izčrpani. Nasprotniki pa so z dobro obrambo uspeli zaustaviti naša dva najboljša igralca Matijo in Martina ter tako opravili več kot polovico dela. Vsekakor pa moram vsem igralcem čestitati, saj so dosegli zares lep uspeh, s tem da so se sploh uvrstili na državni finale.« (lako) V Podpeci na Koroškem 42. srečanje slovenskih planinskih društev Slovensko planinsko društvo Celovec je prireditelj 42. srečanja slovenskih planinskih društev. Srečanje bo v nedeljo, 9. junija v Podpeci pri Železni kapli, v bližini znanega gostišča Riepl, na nadmorski višini skoraj 1250 metrov. Tu se bo tudi odvijal osrednji, oziroma uradni del prireditve, s krajšim kulturnim sporedom in družabnostjo ter nastopom pihalnega orkestra z Jesenic. Koroški planinci so za udeležence srečanja pripravili dva vodena pohoda: na Topico (1642 m), skupne zmerne planinske hoje okrog 2,5 do 3 ure, in k sveti Ani (1229 m) okrog 2,5 do 3 ure položne hoje po gozdnih poteh in prehodom meje s Slovenijo na planini Luža. Udeleženci srečanja, ki se pohodov ne bodo udeležili bodo imeli možnost obiska spominskega muzeja NOBpri Peršmanu (1100 m), edinega tovrstnega obeležja na avstrijskih tleh. Do objekta in nazaj je s prireditvenega prostora slabi dve uri hoje. V Podpeci pričakujejo nad dvesto planincev, ki se bodo predvidoma zbrali med 9. in 10. uro. Med 11.30 in 13.30 bo čas za druženje in malico, ob 13.30 pa se bo začel krajši kulturni spored. Člani SPDG se bomo srečanja udeležili. Poskrbeli bomo za avtobusni prevoz (avtobus bo predvidoma odpeljal ob 6. uri iz Gorice). Prijave: na sedežu društva danes med 19. in 20. uro ter naslednji četrtek, prav tako med 19. in 20. uro. Ob prijavi je treba vplačati prispevek za prevoz, ki velja kot rezervacija prostora na avtobusu. Začetek izletniške dejavnosti - čas za ureditev članarine Lepo, čeprav pogosto kar muhasto vreme, pomeni tudi začetek izletniške sezone in obiskov v gorah. SPDG vabi člane (in prijatelje, ki bi se radi v društvo včlanili), da čimprej poskrbijo za članarino in zavarovalnino PZS. Društveni sedež je odprt ob četrtkih med 19. in 20. uro. Za podrobnejše informacije se lahko obrnejo tudi članov glavnega odbora društva. Vesna Cup: Sovodenjci boljši od Brega Sovodnje - Breg 1:0 (1:0) Strelec: Trampus v 25. min. Sovodnje: J. Devetak (D. Devetak), Tomšič, Kogoj, Quercioli, Banello Ster-gulz, Paravan, Fasano (Brandolin), Lodolo (Galiussi), Bernardis (Vinci), Trampus. Breg: Gresi, Labella (Sovic), Degrassi (Cok), Latin, Coppola, Belladonna, Daris (Kricmančič), Bertocchi, Brunetti, Mar-turano, Nigris. V prvi tekmi turnirja za članske ekipe slovenskih društev Vesna cup je ob koncu dopadljive tekme zmaga sinoči zasluženo pripadla bolj konkretni ekipi So-vodenj. Ta se bo prihodnji ponedeljek v polfinalu pomerila zdaj z Vesno. Danes se bosta v Križu (ob 20.30) pomerila še Primorec in Zarja, zmagovalec pa se bo v četrtek, 23. srečal s Krasom. NARAŠČAJNIKI Juventina - Pro Romans Medea 0:4 (0:1) Juventina: Ferro, Wacher, Pljuč, Vi-sintin, Barone, Komjanc, Tomadin (S. Antonini), Beltramini, Clancis, M. Antonini, Forchiassin. Trener: Ledri. Naraščajniki Juventine so morali v predzadnjem prvenstvenem krogu priznati premoč gostov. Ledrijevi varovanci se vsakič potrudijo, pozna pa se, da so premalo izkušeni. primorski_sport facebook 4 Velikani Himalaje Velikani Himalaje je naslov razstave in srečanja, ki bo 21. t.m. ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in ki ga bo vodil alpinist Peter Podgornik. Protagonist večera bo Viki Grošelj, alpinist, gorski vodnik in reševalec ter športni pedagog, ki se je povzpel na enajst himalajskih osemtisoča-kov, od Makaluja do Čo Oja leta 2001. Zanimivost Grošljevih podvigov je dejstvo, da se je na večino vrhov, z izjemo Makaluja, Everesta in Kang-čedzonga, povzpel brez uporabe dodatnega kisika. Viki Grošelj je avtor trinajstih knjig in soavtor kakih dvajsetih publikacij in filmov s področja alpinizma, ek-stremnega smučanja in nasploh športa. Tekma s skrlami SK Devin in ŠZ Sloga V nedeljo smo se planinci SK Devin in ŠZ Sloga zbrali na Štoparjevi domačiji v Bazovici, kjer smo imeli vsakoletno že tradicionalno tekmo s skrlami, letos že petnajsto leto. Kot je že tradicija smo najprej izžrebali pare, ženska-moški, skupno 22 parov, kateri so med sabo tekmovali. Čeprav ko smo začeli tekmovati je bilo še nekam deževno, je v teku tekmovanja pokukalo sonce in nas nekoliko ogrelo. Tekma je bila še precej borbena, vsaki par je mogel 9 krat tekmovati, da si pribori boljše uvrstitve. Po tekmi je sledilo nagrajevanje in sicer prvo mesto sta si priborila Marčela in Milan, drugo Genka in Tomaž, tretje Marta in Franč-ko. Zadnjemu paru smo tudi podarili posebno poživilno nagrado za naslednje leto. Srečanje smo nadaljevali z obilnim kosilom in veselim razpoloženjem. (Frančko Briščak) UNO ZIP velike novosti v Centro SMART PROJECT READY LIGHT SPOT READY SPOT JUL 1 Cel mesec 20% popusta na vse usnjene torbice C:t / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. maja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due Rai Tre borza in denar 8.40 La telefonata di Belpie-tro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Ami-ci 16.50 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: State of play (triler, i. R. McA-dams) 23.45 Nad.: Uno bianca 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.15 Dnevnik -Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta C/ Italia 1 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Colorado 23.50 Confessione Reporter 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 Nan.: A gifted man La 7 LuA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 23.45 Omnibus notte 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 23.05 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike ^ Tele 4 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 12. etape (Longarone - Treviso) 18.00 Dnevnik - Speciale 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio mari-to! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Transsiberian u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Acqua e sapone 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Nan.: The Closer 23.15 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (14. maja 2013) Vodoravno: Bra, Aaron, romantika, A. M., rtina, Flavio, Ard, Mak, Nano, I. R., proračun, Lane, ris, ukinitev, emerit, Sava, Letta, Šarenac, ostanki, Drake, Mei, O. V., Oasis; na sliki: Flavio Mosetti. 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Alpe Jadran 15.00 Nogomet: Evropska liga 17.20 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Dok.: Blue Hole 20.25 Film: La cintura d'onore 22.15 Avtomobilizem 23.20 Sledi Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Pravi ključ 21.00 Zgodba na robu Mare Rijavec 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.55 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.25 Serija: Biser 9.20 18.05 Nan.: Larina izbira 10.4016.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 Dnevnik 14.00 Nad.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 22.20 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 0.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik 23.30 Muzikal: Priscilla {T Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.45 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.30 Moja soba 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.2019.00 Točka 15.40 Kdo si upa na večerjo? 16.45 Evropski magazin 17.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Dok. odd.: Iran - Potovanje v Gorgan 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Slovenci na Pesmi Evrovizije, 1. del: V zlatih šestdesetih 20.30 Slovenci na Pesmi Evrovizije, 2. del: V letih 1993-2011 21.00 Pesem Evrovizije 2013, prenos 2. predizbora 23.00 Nan.: Starši v manjšini 23.35 Nan.: Maria Wern - Nemi bog (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 9.40, 10.40, 12.05, 17.50 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.30 Tedenski izbor 13.30 Dnevnik 14.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in oko-lje,prenos 15.00 Komisija za narodni skupnosti, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi 20.00 Film: Julie in Julia (ZDA, '09, i. M. Streep) 22.50 Nan.: Dvojnica 23.50 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.55 Risane serije 8.25 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.40 Film: Jaz, vohun 16.3018.0019.50 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Disturbia (triler) 21.55 Film: Ljubezen boli RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci - pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iq-ball hotel - 10. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti Četrtek,16. maja Rai 3, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Transsiberian Španija, Velika Britvanija, Litva Režija: Brad Anderson Igrajo: Woody Harrelson, Emily Mortimer, Ben Kingsley, Kate Mara in Eduardo Noriega Jassie in Roy sta že nekaj let poročen amariški par, a kriza nepričakovano načne njun odnos. Da bi se približala in si sama pomagala, se odločita za daljše potovanje, upajoč, da jima bo to dovolj pri premostitvi težkega trenutka. Na transibisrsko železnico stopita, ko se vračata s Kitajske, kjer sta nekaj časa delovala kot prostovoljca v centru za otroke. Na vlaku spoznata Abby in Carlosa, španca, ki trdi, da se ukvarja s prodajo lesenih obrtnih predmetov po vsem svetu. Resnica bo nekoliko drugačna in Andersonov film, ki se na začetku zdi lahkotna komedija, se kmalu izkaže za prepričljiv thriller. grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Bo-trstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Rolling Stones; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. maja 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1000 C Nad severnim Jadranom bodo dotekali močni jugovzhodni tokovi. Proti Alpam se bo s tokovi iz severne Afrike pomikala izrazita vremenska fronta, ki pa bo v petek postopoma zapustila naše območje. Oblačno bo. Že od jutra se bodo začele pojavljati padavine. Količina padavin bo obilna, lahko tudi zelo obilna na zahodu dežele in v Pre-dalapah, še zlasti v Karnijskih. Vmes bodo tudi nevihte. V Julijski krajini bo padavin manj. Na obalnem območju bo pihal močan jugo. V ravninskem delu pa zjutraj sprva vzhodnik, nato pa jugo. Oblačno bo, le na severovzhodu dopoldne še deloma jasno. Dež bo zjutraj zajel zahodne kraje, čez dan pa se bo postopno razširil na večji del Slovenije. Padavine bodo močnejše in pogostejše v zahodni polovici države. Ob morju bo pihal jugo. Po vsej deželi bo vreme nestanovitno. Pojavljale se bodo plohe in nevihte. Krajevno bo možen kakšen naliv. Vmes bodo tudi prekinitve s kratkotrajnimi delnimi razjasnitvami. Količina padavin bo lahko znatna. Ob obali bo v glavnem pihal zmeren južni veter. Jutri bo pretežno oblačno. Občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. V soboto bo dokaj sončno, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo spremenljivo oblačno. Tam bo lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha. Pihal bo jugozahodni veter. ; ¡2 Sonce vzide ob 5.33 in zatone ^g ob 20.30 o Dolžina dneva 14.57 Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 1.09 1962 - Končalo se je trid-§ nevno obilno deževje v hribovitem delu zahodne in severne Slovenije. Do 7. ure zjutraj je v 72 urah največ padavin padlo v Mrzli Rupi na Idrijskem, 233 mm, pri Domu na Komni pa so izmerili 228 mm padavin. Danes: ob 10.17 najnižje -28 cm, ob 18.04 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.39 najnižje -4 cm, ob 5.10 najvišje -2 cm, ob 11.26 najnižje -28 cm, ob 18.36 najvišje 34 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje C. -JO 500 m .......... 19 1000 m ..........11 1500 m ...........6 2000 m ...........3 2500 m ........... 0 2864 m...........-1 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7,5 in v gorah 8,5. Zakaj ženske živijo dlje od moških? LONDON - Ženske živijo dlje od moških tudi zato, ker se njihov imunski sistem stara počasneje kot pri moških, je pokazala raziskava tokijske univerze. Japonski znanstveniki pravijo, da zaradi slabšega delovanja imunskega sistema moški s staranjem postajajo bolj dovzetni za bolezni, poroča britanska mreža BBC. Znanstveniki ugotavljajo, da bi lahko s testi delovanja imunskega sistema dokazali biološko starost človeka. Na Japonskem so preučevali, ali bi lahko bile s starostjo povezane spremembe imunskega sistema razlog za razliko v povprečni življenjski dobi med ženskami in moškimi. Raziskava je zajela 356 zdravih moških in žensk v starosti od 20 do 90 let. Kardinal O'Brien zaradi spolnih zlorab odhaja s Škotske mam VATIKAN -Vatikan je včeraj objavil, da so kardinalu Keithu O'Brie-nu zaradi obtožb o spolnih zlorabah drugih duhovnikov ukazali, naj se umakne s Škotske. Kardinal O'Brien seje sicerzaradi škandala že sam odpovedal vodenju Cerkve na Škotskem in se tudi ni udeležil konklava za izvolitev novega papeža. Škandal je izbruhnil februarja, ko je lokalni časnik objavil navedbe duhovnikov, da jim je kardinal dajal neprimerne spolne pobude. O'Brien seje nato opravičil in priznal, daje njegovo vedenje »padlo pod standarde«, ki se pričakujejo od njega. Sam je nato vsega mesec dni pred načrtovano upokojitvijo ob 75. letu starosti odstopil. CANNES - Parada zvenečih imen filmskega sveta po znameniti rdeči preprogi Festival odprli pod dežniki CANNES - Popolnoma ohrom-ljen promet in stotine fansov in radovednežev, ki so pod dežniki že od poznih popoldanskih ur čakali na prihod igralcev in režiserjev, so včeraj na najboljši način uvedli začetek letošnjega canneskega festivala, ki pa mu vreme ni nikakor prizaneslo. Dež in veter sta namreč ponagajala predvsem tistim zvezdnicam, ki so si za večer izbrale poletne obleke. In tudi svečana večerja na odprtem, z jazz glasbeno kuliso in atmosfero v slogu Veliki Gatsby, je prirediteljem povzročila nemalo težav. Po slavni rdeči preprogi pa so se kljub slabemu vremenu, v dobri pol uri sprehodili Steven Spielberg, Nicole Kidman, Ang Lee, Christoph Waltz, Daniel Auteuil, Cristian Mun-giu, Vidya Balan, Naomi Kawase Lyn-ne Ramsay, Leonardo Di Caprio, Baz Luhrmann, Carey Mulligan, Tobey Maguire, Beyoncé in Joel Edgerton. Prvi v vlogi letošnje žirije, drugi v vlogi režiserja in protagonistov Velikega Gatsbyja, filma, ki je včeraj odprl letošnjo, že 66. izvedbo. Simpatični, ljubki nasmeh slavne in priljubljene Amélie Poulain je v dvorani sprejel občinstvo. Njej, Audrey Tautou so namreč zaupali vlogo botre letošnje izvedbe: se pravi tiste zvezdnice, ki je sinoči vodila začetno slovesnost, v nedeljo 26. maja pa bo vodila tudi zaključno nagrajevanje 66. canneskega festivala. Sicer pa je bil pogled v dvorano z osrednjega odra včeraj najbrž kar se da zabaven: vsi gledalci so si morali nadeti tridimenzionalna očala: Luhr-mannovo zadnje delo, Veliki Gatsby, je namreč v 3D verziji. Novo filmsko predelavo romana Francisa Scotta Fitzeralda, si je režiser Luhrmann zamislil v nadvse razkošni in tudi koreografsko zelo bogati verziji. Zgodba pa še enkrat pripoveduje o mladem in neizkušenem Nicku Carrawayu, ki se preseli v New York, v hišo, ki meji z ogromno vilo bogataša Jaya Gatsbyja, premožnega posestnika, ki z novim sosedom želi deliti tudi del življenjskih izkušenj. Predvsem tiste, ki so povezane s Daisy, Nic-kovo sestrično v katero je skrivnostni Gatsby neskončno zaljubljen. Dodana vrednost Luhrmannove predelave je predvsem v zamisli, da spoji staro, se pravi to kar je iz Fitze-raldovega romana že vsem znano, z novim, oziroma sodobnim New Yor-kom, bliščem in zabavo, ki omogoča njegovemu Gatsbyju res poseben čar. Sinočnjo svečano otvoritveno projekcijo je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom, ki ga film ni bil deležen s strani filmskih kritikov. In to kljub prepričljivem nastopu Leonarda Di Capria, ki je uspel pustiti daleč za sabo lik Jacka iz Cameronovega Titanica in navdušujoči interpretaciji angleške igralke Carey Mulligan, v vlogi žalostne Daisy. »Za vse, ki smo ustvarjali film Gatsby je to, da odpira festival v Can-nesu, velika čast - je včeraj povedal Luhrmann. »Navdušeni smo nad tem, da se vračamo v državo, na prizorišče in festival, ki nam je bil vedno blizu - ne samo zato, ker so tu pred enaindvajsetimi leti predvajali moj prvi film, temveč tudi zato, ker je F. Scott Fitzgerald nekaj najlepših in ganljivih odstavkov svojega neverjetnega romana napisal v bližini, v vili blizu Saint-Raphaela.« Luhrmann je med včerajšnjo konferenco spregovoril tudi o izbiri igralcev. »To da bi Gatsbyja ponudil Di Capriju je bilo skoraj samoumevno, ko mi je bilo jasno, da potrebujem velikega igralca s kompleksno osebnostjo, ki bo znal delovati tudi romantično, temačno in šarmantno«. Posebno glamurozne so bile tudi nekatere obleke sinočnjega otvoritvenega defileja, kot naprimer kreacija, ki jo je nosila Carey Mulligan (ki je v Cannes prišla v spremstvu moža, angleškega glasbenika Marcusa Mun-forda) in ji si jo je tako kot ostale obleke filma, zamislila Miuccia Prada. Ali pa obleka še vedno čudovite Nicole Kidman, ki si jo je zanjo zamislil Jimmy Choo. (Iga)