Zaklad na otoku. (Dalje.) Cisto izpremenjen je bil, lica so lmi upadla in glas se mu je tresel. Nisem še videl človeka tako bridBco resnobnega. ,,Ka' John, ali se bojite — ?" je vpraSal clok (or Livesey. ,.GosiiOd doktor, nisem strahoijetnež, niti za toJiko ne!'- — tlesknil je s prslmi — .,I'a priznnm vam, — pred vešali me ie strah — Dobor elovek ste, Hisero ga Se videl boljšega, in no bodoto t.iozabiB, da sem tudi kaj dobrega storil! — vSeda] pa stopta iia stran in vaju pustim z Jimom sama!" Odšepal je, sedel na bližnji štor in si žvižgal. Od časa do ftasa pa je pogledal k nama in oši'iil z bistrim pogledom upornike, ki so nemirno boiili krog ognja in nosili iz koče kruh in svinjetino za zajulrek ,,Tu ste torej!" je otožno dojal gospod zdravnik. .,Kakor ste si postlali, tako botfeto ležali! iTežko mi de, da bi vain povoril ocitke, loda tolo vam povem! Ko Je bil kapitan Sraollett zdrav, tnkrat si niste upali oditi, ko pa Je ležal ranien, ste ga pa zapustili! Ne morem si kaj, ampaktojebilo nepooleno!" Priznam vam, da sem se razjokal. ^Gospod doktor", sem odgovoril, vne krega't-? m©; Kregal sem samejia sebe znclosti ia mrtev bi bt, da me ni reSil Silver. .Verjemite mi, no bal bi se umreii, ampak — trpinfienja se bojim! Ce bi me mučili —;" „Jimu, mi \e segel v besedo zdravnik in nje gov glas ]e bil izpremenjen, «Jim, tega ne prene sem! Sfoclte čez plot in pobegnila bova!" M(Sos-oil doktor, dal sem svojo besedo!" ¦ «Vem, vera! Ne da se ve5 pomagati. — AmpaK tukaj ne morete ostati! Na svoje rame vzamem vso ooTgovornost! Skocite in ubežala bova kot srne!" ,.No! Vi bi tega ne storili in tudi grašeak nc in ne kapitan! Silver mi je zaupal, dal sem svo'o besedo in nazaj pojdem. — Pa nisfe mi dali končati. Ako b,i me muCili, bi mi utegnila uiti kaka beseda o ^HispanJoli." Rešil sem jo. Gori v severnem zalivu loži." ..»flispaniola" — ?!" je vzkliknil zdravnik. V -.ratkih besedah sem mu popisal svo]e dogodivšfiine tn Diolr-c iiip jo [.oslušal. ,,Ciidna usoda!1* je dejal, ko sem končal. "Na vsaJc korak nam vi rešite življenje —! In mi naj dovolimo, da vas umore — ? Slabo Łovra5ilo bi to bilo! \'i ste razkrili zaroto, vi ste našli Gunna — naiime?iilnejše, kar ste kedaj storili in kar §e kednj horicfe, in Ce Se 9Q Jei živife!, — In ker že o cnnnn .nvorim — ..Silver!" rau je zaklical in ko je ta s« j)il bliže, mu jo rekel: ,,Nikar se preve5 ne muCUo z zakiadomr ,,KaKO to?" je vprašal Silver. ,,Le s tera morera reftitl svoje žirfjenie ?n Jimovo, da grem iskat zaklad."" ,,Dotiro! Storil bom še en koralc. — Ko pridete do zaklada, ne pozabite na klioanje!" ^Gospod doktor", mu je rekel Silver, ,,to je prevefi — in premalo! Zakaj ste mi izročili zeinljevid, kaj jaz vem? Sloril sem, kar ste mi rekli, z zaprtimi ofimi in nič nisem vprašal. Ali vam ni mo gofie, da bi jasneje govoril? ?" ,,N3.'" je odgovoril zdravnik zaraišl-;eno. .,Zadeva i'c tajna in ne smem ]e izdati. Pa ker sem vam žo tofiko ^ovedal, vam rečem še eno. 3ilver, aio Drideva oba srečna in zdrava domov, bodem vse storii, da vas rešim obsodbe." Silvorju se je aasvetil obraz. ,,Nislo mi mogli boljše noviee povedaii .; ¦ ¦ bi ludi bili moja mati!' ,,To bi bilo eno", je nadaljoval zdravnik. ,,Dra giS vam svetujera: Iraejte Jima vedno fesno ob se< bi in <?e jiotrebujete pomoči, pa klifite! Poiskaljo vam bom in prepričali se bodeto, da ne govorjm na slepo. Z Bogom, Jira!" Stisnil mi je roko skoz: plot, iiokimal Silverju in z naglimi koraki izginil v gozd. XYXf. ,Jim'" je začel Silver, ko sva bila sama, ...iaz som va™ rešil življenjp., vi j>a meni! In ne bpdeia ram toga pozabil! VifTel sem, kako vara je *drav nik nasiigaval, da bi skofiili ?rez ;>lot, videl seni pa tudi, da ste rekii nel tnko dobro som videl ko( da bi bil sliSal. - In to ip j>rvi Jarek upanjn za-- ine, TdJrai' se nam je ponesrečil napad! — Sedaj jja pojdimo ua lov za zakladom — v negotovost!! iPrav n^ ni ne ugaja stvar. Drug drugega se morava dri?ati in rošila se bova vkljub vsemu!" Uporniki 30 naju poklioaJi k zajutrku in knialu smo sedeli na p^sku blizu ogiija pri prepečenlou in ovinjetini, .0'gdnj so kurili, da bi bili lafc" o vola pekli in Ha je bilo zares nevarno, se mi bližati. Pa le še jliujšo notrato so uganjaJi. Pripravili so trikrat — veS, nego smo mogli snesti ia eden niih je z neiumnim krohotom metal ostanke v ogeuj —. Ziveli ao iz rcke v usta, na drugi dan niso mislili, — In taki 1-udje, ki so Se povrh s^ali na straži, ta. ki liulje so se spravili na nevarno pot i.a — zajkladora! Silver s svojo paplgo na rami je sedel tu med njimi, pa 'ih prav nič ni kregal zarad:. niihove po_ ¦tcatnosh. Prekanjeno in zvito je gledal in pravil: ,,Ei, pri.jatelji, vaša sreča je, da imate Dolgejga JohKa, ki misli iiamosto vas! Slo bo! Ladjo imajo brez dvojna nokje jkrito. Ko na]demo zaklad, jo poišfteiro in takrat, tovariši, smo na boljšemmi, ki imamo čolne!" Ta'^) je besedičil z usti polnimi svinjetine in jim daial upanio in dobro voljo. ,,In <ale fant, ki jo talec v naših rokah", je nadai;eval, ,,ta mislim da je zadnjikrat govoril' s Bvoj.ini prijatelji. Djal ga bom na vrv, ko pojde mo nad zaklad čuvali ga bomo kakor zlato — za &bq ^lu^aje, veste! Ko bo zaklad spravljen na la- djo in ko odjadramor tedaj bomo s^et govorili z Jimom in dali mu bomo njegov delež zt vse, kar nam ja dobrega storill" In ros so se pomirili in so bili dobre volje. Jaz pa sem bil silno pobit. — Ako se Silverju posreči, kar je pripovedoval tovariišom, ali se bo on, ki je že dvakrat izdal svoje ljudi, ali se bo obotavljal, izdati tudi še mene? Ali ue bo svobode in bogastva ra"ši izvolil, nego golo živl,enje, ki bi ga za las komaj rešil izpod vešal, ako ostane zvest na naši strani — ? In če bi se stvari res zasukale tako, da bi bil prisiljen ostati zvest nam — koliko nevaraosti iiaju je čakalo! Kai bo, 6e ne najdemo zaklada? — Kako se bova midva — jaz, slabotan mladič, in on, kruJjav človek ob bergli — kako se bova borila s pefimi mofiniini, zdravimi mornarji — ? In poleg vsega tega še tisto skrivnostno obnašanje moiiti tovarišev, njihov beg iz koče., zemljevid v rokah Silverjevih, nerazumljvo svarilo gospoda wiravhJka, ki ga je dal Silvorju — lahko mi ^ er.amete, da mi ie malo dišal zajutrk in da sem so s prav iežkim srcem podal zakladu — naproti. Sil-zer mi je privezal vrv krog pasu in jo ie držal v roki, al» pa jo je djal med zobe, kadar ni mogel drugače. Dve puški je nosil na hrbtu, svoj dolgi ncž za pasom in v vsakem žepu po eden samokros. Pisana paplga mu je sedela na rami in potoma Llebetala nozmiselne stav'<:e iz svo;ega-DriadenegA govornižkega zak^ada ,Tudi uporniki so bili močno oboroženi, vrhu tega so še nosifi g Sfr boj lopate, sekire in krampe — to orod]e ]6 bi!o prvo, ki so si ga prinesli s ttHispanioleB ter krub svinjetino in žganje za obed. Izprva je vzrastel iprepir zaradi smeci, katere bi se uiorali držati. Silver je izvlekel svoj zemlie-* vid, Lega zaklada ie bila sicer označena s križem, pa ta ie bil v primeri z roorilom zernlievida vs» prevehk in ni mogel služiti kot natan6na označba. Oporabe na zadnji strani eml]ovidovi pa so bite nejasno. Glasile so se, kakor ]e že znano, takote:! wVisoko drevo pod vrhom ,,Daljnogleda,* IzMa« dišže: točka na severo-severovzhodu ^ rut? sev«rn. ,,Olok kosteujaka leži v smeri vzhod '.\ig«v^liofl proti ^zhodu. BDtsel cevljev," — Poč ,,-visokIm drevesom" je torej ležal zoklart. Pa katero drevo je bilo mišljeno — ? •» Iz nizkega močvirnega obrežja sg je dviga* o» tok jjroii severozapadu v planoto kakih dvc- <io trl sto Čevljev visoko nad mofie. Iz te planote ]e orofi severu vstajal strmi ,,Daljnogled", proti i«gri ;>» vrh, imenovan MGri6 srednjega jadrnika." PiRD*ta je bila gosto obraščena z drevjem. Tuintam st je dvigalo kako drevo, 40—50 Cevl;ev nad stoUidI sosedi, katoro pa je bilo tisto ,,visoko drevo", hr se je dalo dolociti le na iicu mesta s pomoč o — kompasa. Počasi smo šli, prebredli potok in stoor»li ic»» v hrib proti planoti, (Dalje priho^Ioi—v)