2 6. Feb. 1983
PTUJSKI PIERUTNINAI?
informacije
Številka 1 —januar 1993
Na 8. seji delavskega sveta podjetja je bila najpomembnejša točka dnevnega reda razprava in sklepanje o predlogu nove organizacije podjetja. Po obravnavi predloga in dopolnilnih razlagah je delavski svet sprejel novo organizacijo z veliko večino. Objavljamo povzetek gradiva in dopolnilne razlage.
Pred nami je nova reorganizacija podjetja. “Le čemu spet to?” se bo marsikdo vprašal. Odgovor je preprost. V vsem razvitem svetu pojmujejo podjetje kot živ organizem, ki se razvija — raste, torej nenehno spreminja obliko in celo razvojne funkcije. Ce torej želimo v družbo razvitih, ne moremo mimo te preobrazbe.
Namen vsake organizacije podjetja, je njegova večja učinkovitost in uspešnost. Učinkovitost pomeni delovanje, medtem ko uspešnost pomeni stanje oziroma rezultat. Učinkovita so tista podjetja, kjer je razmerje odnosa med postavljenimi cilji in doseženimi rezultati mera njene uspešnosti. To so tista podjetja, ki znajo hitro reagirati na vplive okolja z organiziranjem svojih notranjih dejavnikov.
Dosedanja organiziranost družbenih podjetij, ki je bila namenjena uresničevanju dogovorne ekonomije pa ni ustrezala tržnim pogojem poslovanja, katerih cilj je ekonomska uspešnost podjetja. Ekonomija podjetij je bila v celoti podrejena političnim odločitvam. Gospodarske in politične razmere v Sloveniji pa so se lansko leto bistveno spremenile. V državi so zahtevale absolutno lastninsko preobrazbo družbenega kapitala, ki je opredeljena z Zakonom o zadrugah in Zakonom o lastninskem preoblikovanju. (O tem smo obširno pisali v decembrski številki Perutninarja.)
Preobrazba podjetja pa ne sme biti sama sebi namen, le da se zadovolji črki zakona, marveč mora biti izključno naravnana na ekonomsko funkcioniranje podjetja, torej v ustvarjanje profita. Za dosego tega cilja so v Perutnini organizirani tako imenovani profitni centri, ki predstavljajo zaključene proizvodne enote. So torej povsem ekonomska kategorija, ki izhaja iz tega, da maksimalno funkcionirajo na kontroli stroškov ter na tehnoloških in kakovostnih parametrih, kar je nujno za optimalno zniževanje stroškov na enoto proizvoda tako na nivoju profitnega centra kot na nivoju celotnega podjetja.
Za spremljanje in analizo teh nadvse pomembnih elementov bo v podjetju potrebno posvečati veliko pozornost skupnim vrednotam, kadrom, njihovemu znanju in sposobnosti, načinom delovanja in podobno, saj bodo prek strokovnih služb vodeni, nadzirani in analizirani vsi stroški in proizvodni dosežki slehernega profitnega centra. Eden od elementov v novi organizaciji podjetja je tudi tako imenovana IBZET KODA, s katero opredeljujemo neposredne sisteme prenašanja poslovnih informacij, vloge spremljanja dejavnosti, odgovornosti in izvajanje nalog. Opredeljene so naloge, obveznosti in pričakovanja od predsednika do vodje profitnega centra pa vse do poslednjega delavca.
Pri tem pa ni dovolj sprememba organiziranosti, marveč se mora spremeniti tudi miselnost vseh nas. Časi, ko smo proizvajali tisto kar se je zdelo prav nam in so kupci kupili tisto, kar je bilo proizvedeno, so le še lepi spomini. Če se želimo obdržati in preživeti bomo morali proizvajati tisto, kar bo zahteval trg oziroma, kar bo potrošnik pripravljen kupiti. Prav to predvideva nova organizacijska shema podjetja.
Takoj pa je potrebno poudariti, da je tudi ta reorganizacija šele uvod v pomembne strukturne spremembe, ki nas ob preobrazbi družbene skupnosti Republike Slovenije še čaka. Mnoge spremembe, ki jih bomo morali upoštevati bosta vsekakor prinesla Zakon o zadrugah in Zakon o lastninjenju. Ker bosta stopila v veljavo šele po določenem času, pa na to z organizacijo podjetja ne moremo čakati, če ne želimo, da nas čas prehiti v prizadevanjih za zboljšanje ekonomskega stanja podjetja. Zavedati se moramo, da uspešen ni več tisti, ki je večji in močnejši, marveč tisti, ki je hitrejši in se bolj fleksibilno prilagaja situaciji razvoja družbe. Torej je pričakovati, da se bo tudi organizacija podjetja še razvijala in dopolnjevala.
L.C.
Grafični prikaz
nove organizacije podjeta
Dne 22. decembra 1992 smo se zbrali člani Kluba upokojencev Perutnine Ptuj, da bi podali račun dela za 1992. leto in predvideli plan dela Kluba za leto 1993 v izziv novemu vodstvu. Zbrali smo se v jedilnici Predelave na Bregu, da bi ne bilo pričakovane stiske. Vendar smo se ušteli, ker ni bilo tako velikega obiska.
V 1992. letu je bil plan dela v glavnem izvršen. Organiziran pa ni bil izlet v poletnem času zaradi visoke temperature, da ne bi izpostavljali naših članov še vročini, saj imajo ti brez tega dovolj zdravstvenih težav.
Izvršni odbor je po izjavah članov ugotovil, da so bila srečanja in izleti dobro organizirani in da je bila večina članov zadovoljna. Vsem pa tako ali drugače ni mogoče z vsem in zmeraj ugoditi. Imeli smo tudi tri zdravstvena poredavanja in to s takega zdravstvenega področja, ki najbolj zanimajo starejšo generacijo članov Kluba. Pozabili nismo tudi naših jubilantov: dveh 80-letnikov in enega 90-letnika.
Najtežje delo Kluba v drugi polovici leta je bilo sestaviti kandidatno listo za novi izvršni odbor. To pa zaradi tega, ker takih, ki bi lahko bili v odboru, sploh ni bilo blizu — mnogi imajo svoja podjetja ali pa so dodatno zaposleni. Ni bilo lahko najti kandidata za predsednika. Od približno dvajsetih članov, ki smo jih hoteli evidentirati, ni hotel nobeden pristati na to funkcijo, četudi ima naš Klub idealne pogoje za delo. Imamo ustrezen prostor ter administracijo in poštne stroške zastonj. Poleg tega pa še dobimo vsako leto dotacijo, da lahko nemoteno poslujemo.
Nazadnje se je na željo izvršnega odbora Drago Čater edini začutil odgovornega in se kljub bo-
lezni odločil, da bo še za eno leto kandidiral kot predsednik Kluba. Tudi ostali člani izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije so v glavnem iz prejšnjega mandata oziroma že od začetka obstoja Kluba. Priznati pa moramo, da smo se že delno naveličali dela ter potrošili ideje in predloge, ki so potrebni za kakovostno delo.
Nekateri člani, ki so bili navzoči na zboru, kljub opozorilom niso poravnali članarine — vsekakor visoka zavest pripadnosti klubu, ni kaj!
Po poročilu o delu izvršnega odbora, blagajnika in nadzorne komisije ni bilo nobenih pripomb in diskusije. Razrešeni so bili izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija, a bili na predlog kandidacijske komisije spet na novo izvoljeni. Tako bo še nap/ej opravljal funkcijo predsednika Kluba Drago Čater, medtem ko se bo o ostalih funkcijah odločalo na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora. Apelirali smo tudi na člane, četudi ne bodo izvoljeni v organe kluba, naj pridejo ob za to določenih dnevih z novimi idejami in predlogi, da bi popestrili delo v letu, ki je pred nami. Na koncu pa nam je Erih Šara, podpredsednik za proizvodnjo in razvoj, temeljito razložil položaj, v katerem se nahaja podjetje.
Za novoletno nagrado je vsak prejel zavoj s 15 kg piščancev. To je za današnje čase lepo darilo, zato smo podjetju toliko bolj hvaležni. S tem je bil občni zbor zaključen. Vendar smo še ostali na zakuski, ki so jo pripravili v kuhinji Predelave, za kar se vsi iz srca zahvaljujemo. Razšli smo se z željo, da bi se gotovo srečali za konec 1993. leta. Vendar bo to najbrž brez upokojencev kooperantov, ki bodo v bodoče verjetno vključeni v zadružno enoto.
Stanko JAUŠOVEC
Upokojenci zbrani na letnem občnem zboru poslušajo poročilo o opravljenem delu v letu 1992
Novoizvoljeni izvršni odbor Kluba upokojencev Perutnine Ptuj
Drago CATER Franc KAC Maks BRUNČIČ Erna SUBOTIČ Franc KODELA Marija KOROŠEC Katica ŠILAK Štefan LAURA Jožica KRAJNC
predsednik
namestnik predsednika
tajnik
blagajnik
vodja za izlete
vodja za srečanja
za zdravstvo, soc. skrbstvo
gozdni sadeži, zdrav, rastline
lllllllllll:
llllllllllllllllltlllllllllllllllllll
Drago Čater, predsednik Kluba upokojencev Perutnine, poroča o opravljenem delu
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
llllllllllililllllllllllllliiiiiiiiiiiin
Načrt dela Kluba upokojencev Perutnine Ptuj
za leto 1993, sprejet na občnem zboru 22.12.1992
Na podlagi poročil in razprave na občnem zboru kluba je bil sprejet naslednji načrt dela Kluba upokojencev Perutnine Ptuj za leto 1993.
1.	Novoizvoljeni organi Kluba se bodo konstituirali na prvih sejah v januarju 1993.
2.	Klub bo v letu 1993 organiziral:
—	dva enodnevna izleta z avtobusi
—	tri družbena srečanja
—	tri zdravstvena predavanja
3.	Na srečanjih ter ob drugih prilikah bomo organizirali razna športna tekmovanja, zlasti v streljanju z zračno puško, pikadu, šahu, vlečenju vrvi ter tekmovanja v raznih spretnostih in znanju.
4.	Ob srečanjih bomo organizirali pestre in zanimive programe. V te programe bomo vključili razne igre, petje, kvize ter se seznanjali s krajevnimi, zgodovinskimi, kulturnimi in turističnimi znamenitostmi.
5.	Organizirali bomo skupine za nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč.
6.	Obiskovali bomo bolne in onemogle upokojence, ki bodo dalj časa na zdravljenju v bolnišnicah, v domovih ali na domu.
7.	V okviru možnosti bomo najbolj socialno ogroženim upokojencem nudili gmotno in drugo pomoč.
8.	Ob življenjskih in drugih jubilejih bomo jubilantom pismeno čestitali.
9.	Članarina za leto 1993 znaša 1 % od enomesečne pokojnine.
10.	Vsakega 1. in 15. v mesecu bomo imeli uradne ure v PC PP, IV. nadstropje.
Predsednik: Drago ČATER
Mnogi že vedo, vi veste?
da vam v mesnici in kuhinji Novi trg 3 (prej Titov trg) pripravijo slastno pečenega piščanca po naši izvirni recepturi tudi za domov.
Pečenega, vročega piščanca vam bodo pred vami zapakirali v posebno aluminijasto posodo. Odločite se lahko za celega piščanca, večjega ali manjšega, ali za plovico. Na vašo željo vam piščanca razkosajo. Če se vam piščanec do doma ohladi, ga bose dali s posodo za nekaj minut v pečico.
Želimo vam dober tek!
A *F*0*R*l*Z*M*l
Glede na to, da je človek največje bogastvo, ni čudno, da z njim toliko hazardirajo.
Večina ljudi je pripravljenih dati roko v ogenj za sočloveka le, če jo imajo v azbestni rokavici.
Zaslužni najbolje zaslužijo.
Eni si življenje načrtujejo dolgoročno, drugi dol-goprstno.
Ne vem, kako nam bo uspelo restavrirati kapitalizem, ko pa nam je še za socialistično novogradnjo zmanjkalo denarja.
Med osli so kljuseta paradni konji.
Največje kure se najbolj petelinijo.
Nekateri ne izbirajo sredstev pri zbiranju sred-stev-	fredi