»7 77 771580372009 RADIO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MHz številka 159 Leto 7 tO ^ Ji goŠ> 8 3 S'! < o Z; 03 O n > o0 > cn tn < g O > 25. maj 2006 Vsak po svoje za (SEVNICAJ V -4- >/ Brežice - Stranko LDS v Občinskem svetu Brežice zastopata le Še njen prejšnji občinski predsednik Jože Avšič in novoizvoljeni Jože Baškovič, medtem ko seje šest svetnikov oklicalo za neodvisne. Vodja neodvisne poslanske skupine je Nataša Starki: “Ne moremo sodelovati z novim vodstvom stranke, ki se na občinski ravni oddaljuje od generalne politike LDS. Do izteka mandata bomo zastopali izključno interese občanov.” Baškovič vrača očitke: “Ne razumem, zakaj podpora dobrim predlogom v občinskem svetu pomeni odstop od strankine politike. Trmasta opozicijska drža ne prispeva k razvoju in ni v dobro občanov.” Koliko so v tem predvolilnem času svetniki še zmožni nastopiti v dobro občanov, bo razvidno na nadaljevanju seje občinskega sveta, ki je bila prekinjena zaradi protesta opozicije. Zupan je namreč umaknil točko, ki seje nanašala na spremembo volilnih enot v KS Bizeljsko za volitve v svet KS. Ni se mu zdelo modro igrati arbitra med različnimi interesi znotraj KS, opozicija pa je njegovo potezo okvalificirala za diktatorsko ter obstruirala sejo. Čemu bo v prihodnosti služil Rudnik Globoko? Vprašanje je, koliko strpnosti bo Tudi Civilna iniciativa Globoko nega partnerstva za odlagališče nizko na nadaljevanju seje 29. maja, ko naj nestrpno pričakuje sejo, saj upa, da in srednje radioaktivnih odpadkov, bi med drugim določili lokacijo za bodo svetniki obravnavali njihovo gradnjo športne dvorane v Brežicah, zahtevo o izstopu občine iz Lokal- ...na strani 3 iz vsebine... Sindikalistka v zapor ...stran 5 Kje bo športna dvorana? —stran 6 Zadnji čas za zavarovanje kmetijskih pridelkov ...stran 6 Biserna poroka zakoncev Gerjevič ...stran 8 Pogovor z Juretom Godlerjem ...stran 9 Kozmus z normo za EP ...stran 13 Nočejo azbestne delavnice Sevnica - Preko 400 Sevničanov služi kruh na Slovenskih železnicah. Nekateri med njimi so se pri vzdrževanju železniških vozil “srečevali” z j/bestom, ki je vgrajen kot izolacija v vagonih in lokomotivah. Delali so “tez zaščite, saj takrat v Sloveniji še ni bilo stroge zakonodaje o pogojih ^ela z azbestom, ki je v veljavi danes. Tudi o škodljivosti azbesta se takrat ^ govorilo, danes pa tako železničarjem kot ostali javnosti že samo ime tega minerala vzbuja strah. Sedaj so železnice sprejele program odstranjevanja azbesta iz svojega , 7nega parka, ki naj bi se izvajal štiri leta in stal preko 3 milijarde SIT. že tudi izvajalca z licenco, ki bo po evropski tehnologiji zaščite delavcev j 'Jk°lja izvajai ta program, ne ve pa se še, na kateri lokaciji. Prvotno je bila rana lokacija v Sevnici in oprema že nameščena v železniškem objektu, ]9riem kot “kurilnica”, vendar je Civilna iniciativa Savska cesta s podporo Jevne skupnosti dejavnost na tej lokaciji preprečila. ...na strani 3 Cešek evropski prvak Poljska - Na evropskem prvenstvu za kadete in mladince na Poljskem je tekmovalec Društva borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice Andrej Cešek postal mladinski evropski prvak v kategoriji do 62 kg. ' Andrej Cešek je bil v občini Sevnica proglašen za naj športnika leta 2005. Tekmovalec perspektivnega razreda je državni mladinski prvak, na mladinskem svetovnem prvenstvu pa je osvojil 2. mesto, poleg tega je bil predlagan tudi za mednarodno priznanje v “fair playu”. ...na strani 13 V Četvorka za Guinnessov rekord Krško - Prireditev “Četvorka za Guinnessov rekord” na zadnji šolski dan letošnjih maturantov 19. maja je prinesla nov svetovni rekord. V 25 slovenskih mestih in 11 sosednjih evropskih krajih gaje v 5907 četvorkah zaplesalo 23.628 maturantk in maturantov. Najštevilčnejša četvorka je bila v Ljubljani 1807 četvork - 7228 plešočih, sledila je četvorka v Mariboru 794 četvork - 3176 plešočih, nato pa celjska četvorka 395 četvork - 1580 plešočih. Na Trgu Matije Gubca v Krškem (na fotografiji) je četvorko plesalo 80 maturantov iz Šolskega centra Krško -Sevnica ter Ekonomske in trgovske šole Brežice, za kar je poskrbel organizator - Plesno glasbeni center Lukec iz Krškega. Vsako leto večjega plesnega karnevala se bodo mladi lahko udeležili tudi v prihodnjem šolskem letu. J.K. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Opozicija protestno zapustila sejo Brežice - Seja Občinskega sveta Brežice je bila prekinjena na polovici točk dnevnega reda zaradi obstrukcije opozicije. Nacionalna stranka, DeSUS, v neodvisne svetnike prekvalificiranih šest LDS-ovih svetnikov in Milko Veršec so sejo protestno zapustili, ker je župan Ivan Molan umaknil točko o spremembi odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti, ki se nanaša na Bizeljsko in Cerklje ob Krki. Čeprav je bila za nadaljevanje seje zagotovljena sklepčnost, so se svetniki zaradi pomembnosti točk dnevnega reda odločili, da sejo prekinejo. Opozicija je vložila zahtevek za sklic izredne seje. Deseta točka dnevnega reda, kjer so izbruhnile predvolilne strasti, je bila dopolnitev odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti. Gre za željo krajevnih skupnosti Cerklje ob Krki in Bizeljsko po spremembi njihovih volilnih enot. S tem bi več vasi dobilo možnost, da imajo v svetu svojega zastopnika. V prvem branju so občinski svetniki predlog že obravnavali. Predlog iz Cerkelj je bil znotraj KS usklajen, z Bizeljskega pa ne. Bizeljsko naj bi se kot največja volilna enota razdelilo na dve s približno enakim obsegom zaselkov za vsako volilno enoto. Statutarno pravna komisija je za drugo branje zavzela stališče, da s takšnim predlogom ne bi odpravili pomanjkljivosti v oblikovanju volilnih enot v krajevni skupnosti, predvsem pa ni upoštevana zakonska usmeritev, da se posamezni člani sveta volijo na približno enako število volivcev. Komisija zato predlaganih sprememb ne podpira. Na podlagi te ugotovitve je župan točko umaknil z dnevnega reda, rekoč, da za letošnje lokalne volitve v KS Bizeljsko ostaja po starem, za Cerklje pa bo predlog o spre- membi podan v sprejem na na- bo o njem razpravljalo. V nje-slednji seji. govem predlogu bi center Bi- V opoziciji je zavrelo. Rok zeljskega namesto dveh pred-Kržan je namreč za volilne stavljale celo tri volilne enote, enote na Bizeljskem vložil namesto 13 svetnikov bi jih amandma v pričakovanju, da bilo 11. bo vsebinsko predstavljen in se Zupan je pojasnil, da ima Občina Brežice je s prijavo na razpise za državna sredstva pridobila 90 milijonov SIT za obnovo gradu, kijih bo *' s pogoju, da sama zagotovi enak znesek, obročno prejela v treh ^tih. 4,5 milijona SIT bodo dobili za opremo v zdravstvenem domu, 8 milijonov pa za ureditev njegovega parkirišča, 13 milijonov bo prispevala mariborska Univerza za ustanavljanje fakultete v Brežicah, 131 milijonov SIT pa bo za urejanje infrastrukture v občini. Oddelek za okolje in prostor v pripravah na izdelavo novih prostorskih aktov poziva svetnike, občane, predvsem pa gospodarstvo, naj s pobudami sodelujejo pri prostorskem načrtovanju, ki bo omogočalo razvoj različnih dejavnosti in zadostilo pričakovanjem občanov glede individualne gradnje. Svetniki so dah javnemu zavodu Lekarna soglasje za obsežno obnovo prostorov, ki bo stala preko 100 milijonov SIT, vendar niti tolar ne gre iz proračuna, ampak vse iz lastnih sredstev lekarne. Soglašali so tudi s predlogom Centra za socialno delo Brežice za malenkostno povišanje storitve ‘ 'pomoč na domu’ ’, ki bo poslej za uporabnika znašala 1.068 SIT za uro. Večina svetniških vprašanj in pobud je bila tokrat usmerjena na brežiški KOP; Dobovčane zanima, kdaj jim bodo zamenjali dotrajane cevi vodovodnega omrežja, več svetnikov ocenjuje, da je odvoz kosovnih odpadkov enkrat letno premalo in zato se širijo črna odlagališča. Pri odvozu smeh pa KOP postavlja obvezno nabave tipiziranih vrečk, ki jih je mogoče dobiti le na njihovi blagajni v dopoldanskem času, ker klasičnih vrečk za smeh ne odvažajo in Janko Zalac je želel izvedeti, na osnovi katerega odloka ah sklepa lahko KOP uveljavlja to pravilo. po statutu pravico točko umakniti z dnevnega reda in ni popustil pred ogorčeno opozicijo, ki je zato zapustila sejo in hkrati vložila zahtevo za sklic izredne seje o tej točki. Pravzaprav so predah le svoje podpise, ne pa tudi gradiva za točko, kakor nalaga statut. Veršec je županu očital, da brani obstoječe stanje na Bizeljskem, ker je predsednik te krajevne skupnosti Franc Kel-her prestopil v stranko SDS. Poznavalci tamkajšnjih razmer pa pravijo, da bi imela svetnika z Bizeljskega s Kržanovim predlogom več možnosti na jesenskih volitvah, zato tak revolt ob umaknitvi točke z dnevnega reda. Veršec je poudaril, da bo izredna seja stroškovno obremenila proračun za tri milijone SIT. Na vprašanje SavaGlasa, zakaj ni svetnikom prepustil odločitve o spremembi volilnih enot v KS Bizeljsko, je župan odgovoril: “Ne želim prevzemati vloge dežurnega krivca pri sprtih straneh na Bizeljskem. Ce sami ne pridejo do konsenza, kako bi postavili vohlne enote, naj ostane tako, kot je.” Branka Demovšek Nov Zavod za podjetništvo in turizem Brežice - V Brežicah je tudi pravno formalno zaživel nov Zavod za podjetništvo in turizem, ki je nastal s spojitvijo Razvojnega centra ter Zavoda za turizem. Vršilka dolžnosti novega zavoda je mag. Nataša Šerbec. Direktorica nekdanjega Zavoda za turizem Zdenka Žrlič Bahčič je vodja oddelka za podjetništvo in turizem znotraj zavoda, ki se mu bo sčasoma pridružil še oddelek za letalstvo. Strokovni in administrativni del zavoda do jeseni ostaja na stari lokaciji na Trgu izgnancev v Brežicah, na jesen pa se nameravajo preseliti v občinsko stavbo. V sklopu zavoda še naprej ostaja Turistično informativni center na Čatežu, kjer je v nastajanju še Incoming agencija. Občina Brežice naj bi postala atraktivna desti-nacija z razhčno turistično ponudbo, tudi takšno za zahtevne goste. Ponudba daljših in krajših počitnic terja domiselen pristop in skrbno načrtovane priprave, zato bo Bahčičeva še naprej čvrsto sodelovala z društvi in vsemi subjekti s področja turizma. Zavod jim bo pomagal pri administrativnih opravilih ter koordiniral koledar prireditev, jim pomagal pri promociji in snovanju potrebne ekonomske propagande, da bo z manj stroški na udeleženca dosežen večji učinek. Enako velja za področje podjetništva, kjer bo zavod prav tako pomagal pri realizaciji podjetniških idej, organizaciji nastopov na predstavitvenih sejmih in drugih promocijah. V prihodnosti se bo zavod ukvarjal še z letališko dejavnostjo, saj obstaja ideja, da bi lahko kot turistična desti-nacija v Cerklje ob Krki privabili nizko cenovne prevoznike. B.D. POSAVSKE nVSICE Komunalni kolaps in prometni kaos Pomladne mesece je zaznamovalo pomladno prebujanje najrazličnejših civilnih pobud, ki so močno razgibale Posavje vse od južne meje pri Slovenski vasi do Sevnice, večina dogajanj pa poslej zagotovljeno samo enkrat na leto. Resje zdaj na voljo zbirni center na Borštu, ki pa je ljudem, zlasti starejšim in brez prevoza, preveč od roke. Meščani opozarjajo na zamenjavo nevarnih vodovodnih cevi, krajani Dobove pa na odpadke, ki ostajajo pri njih kljub zaprtju deponije. Težke besede so svetniki iz- Južna brežiška vrata je bila povezana z gradnjo končnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Brežiški svetniki so medtem največ pozornosti namenili položaju na komunalnem področju. V razpravi, ki se je razvnela okrog urejevanja okolice tržnice, so zahtevali tudi odgovornost projektanta oziroma podjetja, menda Regiona z Vojkom Bibičem na čelu, saj so za 12 milijonov SIT izdelali načrt za poseg, s katerim nihče ni zadovoljen. Nezadovoljni pa so občani tudi z zbiranjem kosovnih odpadkov, kar je rekali na račun upravljavca cest in košnje ob avtomobilski cesti ter zaradi nevarnih električnih kablov, ki na krožišču proti termam že več tednov čakajo na popravilo. Zato pa so kar na hitro posekali ekološki nasad jablan na Čatežu, čeprav lastnik menda še ni dobil plačila zanj. Nemalo svetniških pripomb je bilo zaradi hitro rastočih cen komunalij in visokih stroškov zimske službe. Skratka, bluzenja in pluženja je bilo dovolj, nič manj hudih besed pa ni bilo zaradi zastalih gradbenih del na glavni brežiški ulici. Alenka Laznik, vodja gospodar- skega oddelka, tudi sama gradbinka, se je kot novinka na seji le čudila in bi zaradi nalog, ki jo čakajo, lahko tudi obupala. Brežice, menita najudarnejša svetnika Stane Ra-danovič in Milko Veršec, so namreč v gospodarskem razsulu in kljub mnogim projektom prometno neurejene. Mestne ulice so zakrpane kot v najodročnejši vasi, zelenice so nepokošene in namesto glavnega dostopa v mesto zdaj turiste ob krožišču pozdravljajo palčki in različna plastična navlaka! In nič bolje ni pri gradu, kjer seje razbohotilo skladišče gradbenega materiala. Kdo daje dovoljenja za takšne posege v mestno okolje, se sprašujejo mnogi, prepričani, da bi vse to moralo vplivati na županske volitve. Kajti tudi naveza Vizjak - Molan, menijo, očitno ni do-bitna kombinacija! Tako kot tudi v Globokem sodelovanje Preskarjeve dinastije s Tonetom Kmetičem, predsednikom krajevne skupnosti, opozarja na razkol med ljudmi. Krajani, o čemer pričajo zbrani podpisi, namreč nočejo v svojem okolju imeti Jože Avšič Ferdo Pinterič Vrh brežiške SDS odlagališča nuklearnih odpadkov za noben denar! In zdaj se znajo upornim Globoča-nom pridružiti občani Krškega, ker so nasluhnili, da se jim obeta gradnja tisoč kilovatnega jedrskega objekta in menda zaradi tega spremenjena lokacija odlagališča RAO! Ob tem seveda kar zbledi spoznanje, da so v odseku za spremljanje kakovosti in varnosti nuklearke zaposleni, z direktorjem vred, skoraj izključno Hrvati! V Sevnici ima župan Janc povsem drugačne skrbi; srečo je imel s civilno pobudo, ki je na kulturni ravni izpeljala akcijo zoper azbest, ni pa mu verjetno vseeno, če bo potrebno zapreti “njegov” nerentabilni hotel Ajdovec. In najbolj prizadet bi seveda bil, če bi se v še težjem položaju znašla Kopi- tarna. Začetek strankarskih prerivanj Kljub vsemu pa Kristijan Janc in Franci Bogovič čvrsto sedita na čelu svojih občin in v sedlu ljudske stranke. Slednjemu se bo po zadnji napovedi zoperstavil Brane Janc ob podpori Sivih panteijev, ki so bili na zboru LDS v večini! Ne bo pa nič več zraven Milan Ve-nek, zadnji direktor (novega bodo med 23 kandidati izbrali 2. junija) sklada za razgradnjo nuklearke. Kot pravi, po letih naporov počiva, postal je Breži-čan, igra golf in je na listi brezposelnih, išče pa delo, ne službo! Do znanega razkola je prišlo pri brežiških liberalnih demokratih, ki jih poslej vodi Jože Baškovič, nekdanji predsednik Jože Avšič pa je medtem dobil službo pri podjetju KOP Brežice. Tako je prišlo do zamenjave vlog - nekdanji občinski tajnik Ferdo Pinterič, ki ga je župan Avšič zaposlil, je zdaj Avšičev šef! Tako je v Brežicah najmočnejša demokratska stranka z Markom Herdgonjo na čelu, ki bo skupaj z Vizjakom za župana nedvomno znova podprla Ivana Molana. Pri Civilni iniciativi Globoko medtem javnosti in tudi županu sporočajo, da niso strankarsko usmerjeni! V posavskem prostoru se vseeno nekaj premika; menda je dosežen dogovor, da bo sedež bodoče pokrajine v Krškem, upravnega okraja z inšpekcijami vred pa v Brežicah. In pomembno je, da so naši cvički in salame najboljši v državi. Ter da so četvorko skupaj zaplesati mla- Milan Venek in Brane Janc di iz Brežic in Krškega in da bo letos brežiška mladež pf' vič letovala pri krških vrstnikih v Nerezinah! Vlado Podgoršek Civilna iniciativa Globoko vztraja Tudi brežiška občina bo najbrž izstopila iz igre Globoko - V zvezi s postopki umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov se v Globokem ponavlja sevniški scenarij, kjer je civilna iniciativa v tednu dni zbrala preko tisoč podpisov proti lokaciji v Krajevni skupnosti Studenec in občina je izstopila iz Lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO). Tudi Civilna iniciativa Globoko je z zbranimi podpisi proti lokaciji odlagališča na občinski svet vložila zahtevo, naj sprejme sklep o takojšnji prekinitvi sodelovanja z ARAO. Pod peticijo se je podpisalo že preko 10 odstokov volilnih upravičencev v občini Brežice. Svetniki o zahtevi še niso odločali. Vzorec delovanja Civilne iniciative Globoko je enak sev-niškemu - preprečiti proces informiranja javnosti in izkoristiti psihološki faktor občutka ogroženosti, ki ga pri ljudeh zaradi skopega poznavanja dejstev povzroča beseda radioaktivnost. V obeh primerih je civilna iniciativa zbirala podpise “proti” z zamolčanim najpomembnejšim dejstvom, da sodelovanje v Lokalnem partnerstvu nikakor ne pomeni soglasja za odlagališče, temveč zgolj za vse potrebne raziskave in da bodo šele občani na referendumu povedali, če objekt sprejmejo ali ne. Civilna iniciativa Globoko je po gospodinjstvih in drugod ljudem razlagala, naj ne dopustijo terenskih raziskav, ker s tem odprejo zeleno luč za trajno lokacijo odlagališča. Preprečijo ga lahko edino z odločnim takojšnjim nasprotovanjem. Svet KS Globoko je dosedanje aktivnosti po prepričanju članov civilne iniciative vodil na svojo roko, brez interesa za posvetovanje s krajani, torej nezakonito. Zbor krajanov bi morali sklicati, preden se je občina Brežice prijavila v postopek na ARAO z lokacijo Globoko. V izjavi za javnost Civilna iniciativa Globoko obtožuje člane sveta KS, da tudi oni hodijo po hišah, nagovarjajo ljudi za podporo odlagališču in govorijo o renti, ki jo tak objekt prinaša, ne pa o nevarnosti. Predsednik Vodstvenega odbora Brežice v Lokalnem partnerstvu Stane Preskar, ki je tudi svetnik, pojasnjuje: “Res smo šli med ljudi. Obtoženi smo namreč, da zlorabljamo svoj položaj in sedaj preverjamo svojo legitimite-to. Moramo vedeti, če nam ljudje še zaupajo kot lokalnim svetnikom, samo za to gre. Ne pripravljamo nobene peticije za podporo odlagališču in s svojimi informacijami ne zavajamo. Povemo dejstva. Lokalno partnerstvo prinaša denar za raziskave, prinaša informacije v ta naš prostor. Podatki iz raziskav terena nekdanjega rudnika bodo uporabni za sanacijo te okoljske rane, izvemo lahko, kakšne so posledice uporabe pesticidov v kmetijstvu, dobimo podatke o raku in drugih obolevnostih v lokalni skupnosti ter občini, izvemo, čemu se je raziskovalo v rudniškem oknu v Dečnem selu, ko so ljudje mislili, da so tja na skrivaj odvažali radioaktivne odpadke. Vse nadaljnje aktivnosti bi lahko počeli skupaj s civilno iniciativo, saj vodstveni odbor ni podaljšana roka ARAO. Je zastopnik interesov krajanov in koordinator takšnih aktivnosti, ki bodo v naš prostor prinesle čim več verodostojnih informacij. Tistih za in proti. Ker na koncu, čez dve, tri leta, bodo o lokaciji odlagališča odločati naši ljudje, ne vodstveni odbor, ne župan ati občinski svet. Preprosto hočemo, da krajani poznajo postopek, ki je pošten. Če bi ga lahko izpeljati, bi ljudem dali možnost, da si razširijo znanje o radioaktivnosti, saj konec koncev živimo ob delujočem jedrskem objektu in radioaktivnih odpadkih v njem. Civilna iniciativa Globoko je zapisala, da mora brežiška občina dobiti del rente, če bo odlagališče v Krškem. S tem se vsi strinjamo, ampak brez sodelovanja v postopku tega ne bo moč doseči. Vodstveni odbor želi, da civilna iniciativa še enkrat razmisli, pristopi in gremo skupaj transparentno naprej pred občane.” Predsednik civilne iniciative Vinko Matjašič za komentar ni bil dosegljiv. Članica Anica Erkič je povedala, da pravzaprav civilna iniciativa ne nastopa v javnosti preko predsednika, ampak skozi svoje delo: “Trideset aktivistov nas je, ki se ne bomo umakniti, dokler naš cilj ne bo dosežen. To je ustavitev vseh postopkov za odlagališče na lokaciji Globoko. Se v tem tednu bomo na občino dostaviti zbrane podpise občanov, ki potrjujejo, da delamo prav. Vodstveni odbor je sam onemogočil sodelovanje z nami, ker je zlorabil zaupanje. Med krajane je poslal izvoljene člane sveta KS, ki bi morati zastopati stališče volivcev in ljudi vprašati tudi, če so proti odlagališču, ne pa le navijati “za”. Milan Cizelj, tudi aktivist civilne iniciative: “Osebno z vodstvenim odborom ne nameravam sodelovati, ker njegov dosedanji način dela in procedura še zdaleč nista bila v redu. Zame je to samooklicani odbor, čeprav ga je imenovala Občina Brežice.” Branka Demovšek Razkol v stranki Brežice - Svetniška skupina LDS v Občinskem svetu Brežice ima po novem samo dva člana - Jožeta Avšiča in Jožeta Baškoviča, ki je prestopil iz LORKS-a. Šest svetnikov se je oklicalo za neodvisne in s stranko, iz katere sicer še niso izstopili, ne sodelujejo več. Nataša Starki, Alja Kobali, Ciril Flis, BlažDeCos-fa, Franc Golobič in Marjan Jurkas so se odločiti, da do jesenskih lokalnih volitev v Občinskem svetu Brežice delujejo kot neodvisni svetniki, ker z novim vodstvom občinskega odbora LDS ne nameravajo sodelovati. Po njihovi oceni je z volitvami, ki jih izvedli pred kratkim, ko Je postal predsednik stranke Jpže Baškovič, podpredsednik pa Ferdo Pinterič, prišlo do nasilnega prevzema stranke- Baškovič je bil svetnik hORKS-a, ki je v ustnem do-Sovoru z LDS o koalicijskem ^delovanju v občinskem sve-U’ P« izvolitvi Ivana Mola-za župana pa LORKS ni eč predstavljal prave^opozi-^Je, meni Nataša Starki, „.°dja “odcepljene” svetniške skhpine. Stališče šesterice za odmik v. stranke pojasnjuje s slede-hdi dejstvi; v začetku febru-rJa so na izvršnem odboru Prejeli sklep, da ne gredo y ®d volitvami v menjavo . dstva, a je takratni predsed-p k Jože Avšič naslednji dan j dal na funkcijo odstopno st\fV?’ razrešil celotno vod-0 in sklical zbor članstva. Da Avšičev manever večini ni bil pogodu, pove podatek, da se je od 54 članov na prvem delu zasedanja nadaljevanja zbora udeležilo le 24. Vsi s kandidatne tiste, ki jo je za volitve predlagal izvršni odbor, so odstopiti, ker so vedeti, da ne morejo priti zraven, je o takratnem dogajanju povedala Štarklova. Jože Baškovič Razdelitev v stranki, za kar razočarana svetniška skupina krivi predvsem Avšiča, je posledica različnih pogledov na lokalno strankarsko politiko. Po prepričanju Štarklove bi morala biti stranka v občin- skem svetu v opoziciji z županom, Jože Baškovič pa je z njim v očitnem zavezništvu. Baškovič odločitev svetniške skupine, da ne bodo delovali več v imenu stranke, temveč samostojno, obžaluje. Pravi, da se je že na večer svoje izvolitve za^ predsednika stranke želel s Štarkolovo pogovoriti, ker je dojemljiv za mnenja in ideje, a gaje zavrnila. Zagotavlja, da se pod njegovim vodstvom politika stranke na občinski ravni ne oddaljuje od generalnih smernic LDS. Vendar po njegovem opozicijska drža ne pomeni, da bodo v občinskem svetu zavračati vse predloge vladajoče koalicije, če so med njimi dobri projekti. Aprila so v občinski LDS sprejeti sklep, da bodo podprli vse tiste predloge, ki so v korist občanov, kar po mnenju Baškoviča pomeni odgovorno ravnanje za razvoj občine. Nataša Starki je pričakovala več načelnosti, da bi bila vloga LDS v občinskem svetu še naprej striktno opozicijska in v takšnem prepričanju je svetniška skupina zbirala nove člane ter dobila sto podpisanih izjav. Stranki, ki je od preko 200 članov obdržala le 54, bi bila osvežitev pred jesenskimi volitvami še kako dobrodošla. Kaj bo sedaj s temi sto privrženci - bodo postati čla- Nataša Starki ni LDS ali se bodo potegnili nazaj, ta hip ni jasno. Štarklova ocenjuje, da so posamezniki zaradi osebnih koristi izneveriti stranko, Baškovič obtožbe zavrača in pravi, da so ga nizkotno tožarili vodstvu v Ljubljani. Pove, da mu v minus štejejo celo druženje z ministrom Andrejem Vizjakom, dolgoletnim sosedom in prijateljem. Branka Demovšek Azbestne delavnice v Sevnici ne bo Sevnica - Civilna iniciativa Savska cesta s podporo Krajevne skupnosti Sevnica je sklicala zbor krajanov v zvezi z delavnico za odstranjevanje azbesta iz voznega parka Slovenskih železnic. Razplet je bil pričakovan; predstavnik Slovenskih železnic Dušan Žičkar, ki je že ob prvem pisnem protestu krajanov izjavil, da ne želi konfliktov, je na zboru obljubil, da v Sevnici azbestne delavnice ne bo. Na zbor so prišli vsi iz soseščine stare železniške kurilnice, v kateri je že nameščena najmodernejša oprema za delo z azbestom. Oprema je v hermetično zaprti lokomotivi, kjer se v komorah ustvarja podtlak, filtri pa lovijo azbestni prah, ki bi se izločal pri odstranjevanju tega izolacijskega materiala iz starih vagonov in lokomotiv. V nepredušnih vrečah bi azbestne ostanke voziti v tujino na sežig. Tehnologija je nemška, s testi in certifikatom Evropske unije. Azbest bi odstranjevati delavci podjetja s sedežem v Zavratcu, ki ima poleg še dveh v Sloveniji dovoljenje za delo z azbestom in velja za področje cele države, je povedal Dušan Žičkar, direktor Centralnih delavnic SZ, zadolženih za izvajanje azbestnega programa. Alenka Žuraj iz civilne iniciative in predsednik KS Sevnica Bojan Lipovšek Ker zakonodaja na področju dela z azbestom zapoveduje le izpolnjevanje strogih standardov za varovanje delavcev in okolja in ne zahteva soglasja lokalne skupnosti za takšno dejavnost, Žičkar ni pomislil, da bi namero železnic najprej predstavil javnosti. To je nameraval storiti sedaj, ko je oprema že tukaj in bi na dnevih odprtih vrat delavnice zainteresirani lahko videti, da gre za varen postopek odstranjevanja azbesta. Ljudi iz okolice pa je zmotilo ravno to, da predhodno niso bili obveščeni in imeli možnosti povedati svoje mnenje, zato so se v nekaj dneh organizirali, spisali peticijo proti delavnici, zbirali podpise na spletu, po hišah in v podjetjih. Poleg ravnateljice Srednje šole Sevnica Alenke Žuraj je bil še posebej dejaven upokojenec Franc Urbanč, kije agitiral tudi zunaj občine. Na zboruje odločno povedal, da Sevničani te dejavnosti ne sprejemajo in predlagal, naj se za takšno delavnico poišče neposeljena lokacija. V tem gaje podprl državni svetnik in direktor Stillesa ter podžupan Štefan Teraž, državnozborski poslanec Bojan Rugelj, župan Kristijan Janc pa je dodal, daje pač potrebno spoštovati voljo ljudi. Žičkar je sicer nameraval v tem mesecu dejavnost odstranjevanja azbesta predstaviti Občinskemu svetu Sevnica, ki naj bi nato zavzel stališče, a je občinski svetnik Andrej Štricelj podvomil v smiselnost tega, saj so ljudje izpričano greti in svetniki ne bodo delovati proti njihovi volji. Dušan Žičkar je zato kar na zboru krajanov odstopil od lokacije v Sevnici z besedami: “Železnice nikjer ne delajo konfliktov, tudi v Sevnici jih ne bodo.” Civilna iniciativa Savska cesta s tem ni želela Slovenskim železnicam preprečiti izvajanja azbestnega programa. Prepričani so, da še obstajajo kakšni vozni tiri do odmaknjenih zapuščenih objektov, kjer se bo z opisano varno tehnologijo v štirih letih odstranil ta nevarni material iz skupaj tristo železniških vozil. Zahrbtnost azbesta, ki povzroča azbestozo in raka, je danes poznana, medtem ko nekoč ni bila, je opozoril tudi predstavnik Zveze sindikatov azbestnih delavcev Slovenije Bojan Golevšček. Ob kritikah, ki jih je poslušal Žičkar glede azbestne delavnice, je bil z druge strani deležen pohval za pomoč, ki jo Centralne delavnice nudijo društvom v občini. Razrezati so tudi nekaj starih tovornih vagonov brez azbesta za pomoč pri utrjevanju mostov po lanskem neurju in plazovih. Branka Demovšek RA D I O BREŽICE Kod bo tekla tretja razvojna os Sevnica - Okroglo miza na temo tretje razvojne osi ni prinesla novih informacij. Gregor Ficko iz Direktorata za ceste Ministrstva za promet ter Helena Šolar iz Direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor sta povedala že znane stvari, predstavila pa sta tudi pet možnih variant trase, vendar je o njih še preuranjeno razpravljati, saj gre za “dispozicijo informativnega značaja”, kot se je izrazil Ficko. Po izgradnji avtocestnega križa v Sloveniji, ki bo zgrajen do leta 2008, bo v skladu z nacionalnim programom izgradnje avtocest prišla na vrsto tretja razvojna os. Gre za prometno povezavo regij Koroške, Savinjske, Posavja, Zasavja, Dolenjske in Bele Krajine, navezovala pa se bo na avtocestno omrežje sosednje Avstrije in Hrvaške. Toda sama cestna povezava je zgolj hrbtenica, pravi magistra Helena Šolar, Gregor Ficko pa dodaja, da gre pri tretji razvojni osi za gospodarski moment. Država in občine naj bi Gregor Ficko poskrbeli za logistično transportne centre ob tej osi. Poleg tega morajo občine opredeliti potrebe in razvojne potenciale tako na območju industrije, turizma, kulturne krajine in podobno. Jasno je, da so prav zaradi slabih cestnih povezav pokrajine ob predvideni trasi tretje razvojne osi manj razvite, zato je tam zaznati večje ekonomsko-so-cialne probleme; tudi zaradi odliva človeškega in finančnega kapitala s periferije. Tretja razvojna os naj bi te zadrege rešila in poskrbela za enakomeren regionalni razvoj. Kod natanko bo tekla tretja razvojna os, pa še zdaleč ni jasno. Predstavnika ministrstev Ficko in Šolarjeva sta predstavila pet možnih variant trase, ki bi se bolj ali manj približala tudi sami Sevnici. Kot je dejal Ficko, gre za dispozicijo informativnega značaja, o kateri naj bi se občine še ne izrekale. Potrebno je pripraviti nabor argumentov za posamezne variante. Na podlagi analize stanja, trendov, stopnje ranljivosti, kijih bodo predložile posamezne občine in pokrajine, zlasti pomembno vlogo bi lahko pri tem odigrale Regionalne razvojne agencije, lahko pripravljalec predlaga še nove variante trase. Že sedaj je jasno, da bo prišlo do močnega boja najrazličnejših interesov. O tretji razvojni osi so se sedaj izrekli tudi na Kozjanskem in v Obsotelju, saj ne želijo, da bi jih tretja razvojna os obšla. Vsaj nek navezovalni krak naj bi potekal tam. Gregor Ficko pravi, da bodo probleme reševali tudi s posameznimi priključki, čeprav Slovenija že sedaj prednjači po priključkih na avtocesto, saj so ti priključki na vsakih 8 km, medtem ko je v Avstriji to na vsakih 25 km. Pri določanju trase bo upoštevana tudi gostota prometa, ki se bo po izračunih na tretji razvojni osi v primerjavi z danes podvojila. Na relaciji Laško - Celje tako že danes naštejejo od 13 do 18 tisoč vozil dnevno, na območju Krškega od 11 do 12 tisoč vozil, medtem ko na relaciji Radeče - Boštanj 5 tisoč vozil na dan. S študijo posameznih variant bodo začeli leta 2007. Sevniški podžupan Rudi Bec upa, da bosta na odločitve vplivala stroka in ekonomika, ne pa politika, direktor občinske uprave Zvone Košmerl pa je na primeru daljnovoda Be-ričevo - Krško prikazal, kako so ponavadi trase, kijih predlaga država, fiksne in občine in pokrajine nanje nimajo nobenega vpliva. Upa, da bo pri tretji razvojni osi drugače. Ž ministrstev obljubljajo, da bo pri končni odločitvi zmagala moč argumentov in v isti sapi dodajajo, da nobena varianta ni idealna za vse. Nada Černič Cvetanovski LEKARNA BREŽICE Černelčeva cesta 8 8250 Brežice Obvestilo o začasni lokaciji Lekarne Brežice Cenjene obiskovalce Lekarne Brežice obveščamo, da bomo zaradi nujnih obnovitvenih del lekarniško dejavnost začasno preselili z lokacije pri Zdravstvenem domu Brežice v prostore nekdanje Agrarije Brežice, Pod obzidjem 32, ki ima vhod z Levstikove ulice. Telefonska številka lekarne na novi lokacije je 49-94-735. Ker bomo začeli s selitvijo v petek, 2. junija, ob 15. uri, prosimo stranke, da se po tej uri obrnejo na Lekarno Trnje, Trdinova 1 v Brežicah, ki bo imela, izjemoma v času od petka, 2. junija, do vključno nedelje, 4. junija, obratovalni čas, kot je bil praviloma v Lekarni Brežice. OBRATOVALNI ČAS LEKARNE BREŽICE OD 2. 6. DO 5. 6. 2006 V ČASU SELITVE NA ZAČASNO LOKAOJO POD OBZIDJEM 32: 2. 6. 2006 - Lekarna Brežice,Černelčeva cesta 8, obratuje samo do 15. ure. 2. 6. 2006 - Lekarna Trnje, Trdinova 1, obratuje od 8. do 21. ure. 3. 6. 2006 - Lekarna Trnje, Trdinova 1, obratuje od 8. do 21. ure. 4. 6. 2006 - Lekarna Trnje, Trdinova 1, obratuje od 9. do 13. ure. V ponedeljek, 5. junija, ob 7. uri bo pričela z obratovanjem Lekarna Brežice na začasni lokaciji, Pod obzidjem 32, v Brežicah. Iz smeri Zdravstvenega doma bodo postavljeni smerokazi, ki bodo vodili paciente iz ambulant in ostale stranke do začasne lekarne v Brežicah. Delovni čas bo takšen, kot so ga bili vajeni obiskovalci. Po zaključku obnovitvenih del, predvidoma v začetka oktobra 2006, se bomo ponovno preselili v obnovljene prostore in vas o tem obvestili. Ker bomo farmacevti Lekarne Brežice postavljeni pred zelo zahtevno in naporno nalogo zaradi preselitve dejavnosti, vas prosimo za razumevanje. Potrudili se bomo, da pri oskrbi z zdravili ne bo prihajalo do težav! V pričakovanju sodobneje opremljenih prostorov, ki bodo nudili boljše ugodje tako vam, cenjeni obiskovalci, kakor tudi varnejše pogoje za delo nam zaposlenim, vas lepo pozdravljamo. Branko Janc županski kandidat Krško- - Medtem ko v brežiški LDS medsebojno obračunavajo, se v Krškem stranka že pripravlja na lokalne volitve. Za županskega kandidata so člani podprli Braneta Janca. Predsednik občinskega odbora stranke Vojko Sotošek je povedal, da seje kot državnozborski poslanec Janc v zaporednih mandatih trudil delovati v korist regije. V veliki meri je zaslužen, da je stekla gradnja spodnjesavske verige elektrarn, da ima Slovenija Sklad za financiranje razgradnje nuklearke in da je njegov sedež v Krškem ter da je bila upoštevana prednostna izgradnja avtoceste proti Obrežju. Krški LDS ima uradno danes vpisanih 82 članov, v vseh letih obstoja stranke pa seje v njem zvrstilo 1100 imen. Čeprav so bili v devetdesetih letih zelo močni, jim v samostojni Sloveniji še ni uspelo ustoličiti svojega župana, pravi Sotošek. V stranki verjamejo, da je Branko Janc tisti kandidat, ki bo prepričal volivce. B.D. Nekaj dejstev o sevanju in radioaktivnosti Agend ja za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana sevanje v našem okolju Energija sevanja v snovi lahko povzroči spremembe Ko sevanje prehaja skozi snov, ji preda nekaj energije. Pri tem nastanejo zelo reaktivni delci - ioni, ki so v veiji količini za živa bitja lahko nevarni, saj vplivajo na sestavine celic. Manjše število poškodb celica lahko sproti »popravi«. Biološki učinek sevanja v tkivu ali dozo merimo v mSv (mili Sievert), Če določeno dozo, npr. 1 mSv, prejmemo v 1 dnevu, je nevarneje, kot če jo prejmemo v enem letu. Nekaj radioaktivnih snovi je povsod v naravi. Dozi, ki smo ji zaradi njih izpostavljeni, rečemo naravno ozadje. K naravnemu ozadju prispevajo: - sevanje radona, ki izhaja v zrak iz kamnin, - sevanje kamnin in prsti, - kozmično sevanje iz vesolja. - sevanje hrane in vode. Primeri doz sevanja, ki jih prejmemo Povprečna doza zaradi naravnega ozadja (mSv/leto) Predvsem zaradi različnih kamnin in različne nadmorske višine je doza zaradi naravnega ozadja v različnih krajih različna. V Sloveniji znaša 2,5-2,8 mSv/leto. V drugih krajih na svetu je lahko večja ali manjša. Podatki kažejo, da doze do 50 mSv/leto ne ogrožajo človekovega zdravja. Še nekaj vzrokov za dodamo dozo, ki jo lahko prejmemo na leto. - medicinske preiskave - v povrečju okoli 1 mSv/leto, - kajenje 8-13 mS v/leto - CT glave — 2 mSv - bivanje na nadmorski viši 800 m (npr. Kranjska Gora) - 0,1 mS v/leto - slikanje celotnega zobovja 0,01 - 0,04 mSv - gledanje TV vsak dan — 0,005 mSv/leto - piloti in stevardese - 5 mSv/leto - 250 g arašidovega masla - 0,01 mSv, - polet iz Ljubljane v London - 0,005 mSv - bivanje v bližini jedrske elektrarne -0,0015 mSv/leto - bivanje v bližini termoelektrarne na premog - 0,001 mSv/leto Če se vam je ob branju prebudila radovednost in vas zanima Se kaj v zvezi s sevanjem, radioaktivnostjo in ravnanjem z radiaktivnimi odpadki, prosimo, da vprašanja naslovite na tajnico Vodstvenega odbora (gospa Anica Novoselovič, 03 J 373 871), kjer se na KS Globoko nahaja tudi Info točka z vsem gradivom ali na ARAO (public.arao@eov.si ali www.eov.si/arao ali telefon 01 236 32 00). Z veseljem vam bomo odgovorili. ne bo potreben obisk poslovalnice Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - s 1. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih. Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno. Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre? Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2016. Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev? Naše stranke bodo o stanju sredstev, Spremenjenih iz tolarjev v evre. obveščene: • z rednimi mesečnimi izpiski, • ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico, • s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov, • s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečenimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih. Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer; stranka ima dne 31.12.2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517.29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju). Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi? Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morate pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006. uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31. 12. 2006, unovčevala do.15.1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1. 1.2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem bianketu) v evrih. ■ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Posavje-Krško KRONIKA Sodba sindikalistki Osem muh na en mah Zloraba, ki v zapor pomaga Brežice - Brankico Hudina Sladič, ki si je v funkciji predsednice sindikata Neodvisnost v Termah Čatež neupravičeno prisvojila skoraj 2 milijona SIT članarine, je sodnica Maja Baškovič na Okrajnem sodišču Brežice obsodila na leto in pet mesecev zaporne kazni. Sindikatu mora vrniti denar, plačati stroške postopka in 120.000 SIT povprečnine. Če je Sladičeva vložila pritožbo, sodba še ni pravnomočna. Sladičevo je tožilec Bogdan Matjašič preganjal za dvoje kaznivih dejanj; sprva le za zatajitev, v postopku pa je obtožnico razširil še na preprečitev dokazovanja, ker je obtožena v svojo obrambo predložila ponarejene listine. Zagovor je gradila na laži, da je denar dvigovala v različnih zneskih kot nepovratno pomoč za delavce v stiski. Predložila je podatke, po katerih je bilo 18 prosilcev za pomoč in 23 potrdil o prejemu de-naija. Po zapletenem prevetja-nju avtentičnosti podpisov in zaslišanju prič seje izkazalo, daje šlo za ponarejena potrdila in prošnje v skupnem znes- ku 1.930.140 SIT. Ljudje so bili ogorčeni, da jih je Sladičeva na tak način izkoristila in javno izpostavila. Za utajo je zagrožena kazen do dveh let, za preprečitev dokazovanja s predložitvijo lažnih dokumentov pa do treh let zapora. Za prisvojeni denar je sodnica Sladičevi dosodila 10 mesecev zapora, za lažnive “dokaze” pa 8 mesecev in izrekla enotno kazen leto in pet mesecev zapora. “Gre za dejanje zlorabe zaupanja članov sindikata, ki so denar zbirali zato, da bi si lahko medsebojno pomagali, zato se mi zdi zapor primerna in pravična kazen,” je v ob- razložitvi sodbe dejala Baško-vičeva. Predsednik Neodvisnosti v termah Ivan Iskra pravi, da bo sindikat od Sladičeve zahteval denar z izvršbo. “Čakali bomo na pravnomočnost sodbe. Pomembno je, da smo preprečili njeno namero po zaprtju sindikalnega transakcijskega računa. Ukrepali smo zadnjo minuto, sicer bi se lahko za vse obrisali pod nosom. Sedaj imamo čas in bomo čakali na denar. Sicer pa ni bil naš prvi namen Sladičevo pripeljati pred sodišče. Ponujali smo ji dogovor za vračilo denarja, a ga ni sprejela.” B.D. Banka terja svoj denar Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se nadaljuje sojenje nekdanjemu krškemu bančniku Jožetu Dušaku. Obramba sije vzela še nekaj časa za pregled dokumentacije, ki jo je sodišču predložila Ljubljanska banka. Spremenjena obtožnica nekdanjega krškega bančnika Dušaka ne bremeni več zlorabe položaja, temveč poneverbe, poleg tega pa je tožilec izločil nekaj obtožb, ki so v teku postopka že zastarale. Prejšnji teden naj bi se sojenje zaključilo, a sta si obdolženec in njegov zagovornik Vzela čas za pregled dokumentacije, ki jo je sodišču Predložila Nova Ljubljanska banka, kije sodišču predložila tudi premoženjsko pravdni Zahtevek. Zagovornik obdolženega Dušaka se z zahtevkom Ljubljanske banke ne strinja, saj ne upošteva veljavne zakonodaje, ki določa, da OBČINA Brežice V skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni •'st RS št. 110/2, 8/03-popr., 58/03-ZZK-l) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) Občina Brežice sklicuje 1. PROSTORSKO KONFERENCO za obravnavo programov priprave Občinskega lokacijskega načrta za čistilno napravo Globoko ki bo v ponedeljek, 29.5.2006 ob 14. uri v sejni sobi na Občini Brežice na Cesti prvih borcev 18 v Brežicah. Pr°storska konferenca je sklicana z namenom, da se pridobijo in Uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, 9°spodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede bdprave novih prostorskih aktov občine. Pr °9ram priprave je na vpogled na Oddelku za prostorsko Qčrtovanje in razvoj Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18 v Brežicah SQk dan v času uradnih ur, kjer je na vpogled tudi ostalo informa-Vn° gradivo. Oljeni! Župan občine Brežice ^ Ivan Molan zamudne obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice. Ljubljanska banka pa zahteva 200-odstotni znesek od glavnice, ki se nanaša na obresti. Obramba se prav tako ne strinja z mnenjem sodnega izvedenca Mihaela Bakovnika, ki je opredelil glavnico, prvotno sodno izvedenko Ano Hochkraut pa je sodišče že pred časom izločilo. Obdolženi Dušak in njegov zagovornik priznavata, da je Dušak “mešetaril” z bančnim denatjem, vendar se Dušakov zagovornik ne želi opredeliti o višini vsote, razloge, zakaj ne sprejema mnenja sodnega izvedenca, pa bo pojasnil v zaključni besedi. N.C.C. Pazljivo s kreditnimi karticami Slovenija - Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozaija-jo na goljufije s plačilno-kre-ditnimi karticami Visa in MasterCard. Način goljufije je v vseh primerih podoben; neznanec pokliče lastnika kartice in se predstavi kot zaposleni v procesnem centru Vise in Mastercarda. Pove, daje opazil neobičajno transakcijo z njegovo kartico in želi preveriti številko kartice. Ta človek pozna številko kartice in jo tudi pove, da bi vzbudil zaupanje, od lastnika pa želi potrditev te številke, nato pa še 3-mestno številko, ki je na hrbtni strani kartice za 16-mestno številko kartice. Tako pridobljene podatke lahko goljufi uporabijo za plačilo prek spleta ali za izdelavo ponarejene kartice, zato na zvezi potrošnikov odsvetujejo, da bi jim povedali te tri številke. Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da, če prejmete takšen klic, zahtevate od neznanca njegovo telefonsko številko in mu rečete, da ga boste poklicali nazaj. Predlagajo, da nemudoma pokličete svojega izdajatelja kartice in preverite identiteto človeka, ki vasje klical. Hkrati banko opozorite, da goljufi razpolagajo s številko vaše kartice in zahtevajte ustrezno zavarovanje. Opozarjajo tudi na previdno uporabo kartice pri nakupovanju prek spleta. Pomembno je, da se vedno prepričate, da osebne podatke in podatke o vaši kartici posredujete v varnem okolju, če je le mogoče, pa izberite način plačila po povzetju. J? OJ % ;«*- % »>»* bc o TOM fin ZPMS en.«« ob iraoio Krško, Maribor, Murska Sobota - V začetku maja so naključni udeleženci v prometu, ki so se vozili proti Brežicam, lahko opazovali spektakularno akcijo policistov. Slednji so namreč aretirali dva Posavca. Preostalih šest, ki so tvorili združbo, pa so aretirali njihovi kolegi po drugih koncih Slovenije. Kot poročajo s Policijske uprave Maribor, je kriminalistična policija od konca leta 2005 zbirala obvestila zoper mednarodno kriminalno združbo, osumljeno kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika R Slovenije. Policija je 4. maja izvedla zaključno akcijo, v kateri je bila odvzela prostost osmim osebam, in sicer z območja Poli- cijskih uprav Maribor, Krško in Murska Sobota, pri tem pa je bil en osumljenec avstrijski državljan. Kriminalistična policija je v tej zadevi sodelovala s tujimi varnostnimi organi, zadevo pa je usmeijala skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu R Slovenije. Osebe, med njimi Albin Božičnik in Ivica Rekič iz Posavja, so bile s kazensko ovadbo privedene k preisko- valnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru in preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti. V okviru akcije so bili zaseženi številni predmeti, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, in sicer več kot 1200 g heroina ter še manjše količine drugih prepovedanih drog, elektronske tehtnice, pištole z naboji, večje število mobilnih telefonov, dva avtomobila ter večja količina denaija v domači in tuji valuti. P.U. Sojenje se (za ene) zaključuje Krško - Pred sodnimi počitnicami se bo na takajšnjem okrožnem sodišču zaključilo sojenje združbi, ki jo obtožnica bremeni naupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Združbo sestavljajo Aleksander Ajdišek, Sašo Šober ter Franc Arh in Rafet Shatmani, ki sta v priporu. Na tokratno obravnavo so Franca Arha spet pripeljali iz pripora. Kot je znano, mu je bil pripor s'prva odpravljen, natopa je višje sodišče ta sklep razveljavilo in Arhu pripor podaljšalo. Njegov zagovornik je zaradi tega že vložil ustavno pritožbo. Arh je sodišče zaprosil, da bi ga smela v priporu obiskovati njegova zunajzakonska partnerica Catiba, ki je v tem času že zapustila brežiško bolnišnico in bi morala na sodišču nastopiti kot priča, a je tokrat ni bilo, zato jo bodo naslednjič privedli. Predsednik senata je pojasnil, da bo zunajzakonska partnerica smela Arha obiskovati v priporu takoj po tem, ko bo oprav- ljeno pričanje. Pripor pa še ne bo tako kmalu odpravljen za dragega pripornika Rafeta Shatmanija. Slednji namreč čaka na izročitev Italiji. Kot je povedala tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve, je minister za Shatmanija že podpisal listino o izročitvi Italiji. Sicer pa je na tokratni obravnavi kot priča nastopila Arhova mati. Potrdila je sinove navedbe, da je nekega dne, ko so doma ravno delati fasado, k hiši prišel nizek čokat moški in z Arhom sta za eno uro nekam izginila. Arh naj bi takrat materi, ki je bila jezna, ker je pustil delo in odšel, povedal, da temu moške- mu nekaj dolguje in se ni hotel prepirati na domačem dvorišču. Matije tudi povedala, daje zaradi izkušenj iz preteklosti sinu prepovedala, da k hiši prihajajo ljudje, ki tam nimajo kaj iskati. Kot priča je nastopilo tudi nekdanje Ajdiškovo dekle iz Ljubljane ter kriminalist iz Celja, kije, potem ko je bila Policijska uprava Celje obveščena, da so v Italiji aretirati Mramorja in Ogorevca, obiskal njune sorodnike. Tožilstvo je sodišču predložilo listine, iz katerih je razbrati, da je bil Shatmani v pripora v Bosni, napovedalo pa je še dodatne dokazne predloge, pridobljene iz Italije, kjer zoper Shatmanija tudi teče postopek. P.U. Požar navdihnil mlade ustvarjalce Sevnica - Krška izpostava Uprave za zaščito in reševanje je s pomočjo sevniških gasilcev in OŠ Savo Kladnik, ki je poskrbela tudi za kulturni program, pripravila prireditev za tiste, ki so se najbolje odrezali na regijskem natečaju na temo “Naravne in druge nesreče”. Osrednja tema letošnjega natečaja je bil požar. Zdenka Močnik izroča nagrado mlademu nadebudnežu, pri podelitvi priznanj CZ je ob Zdenki Močnik še njen sodelavec Dušan Kerič. V skladu s programom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino za osebno in vzajemno zaščito v šolskem letu 2005/2006 je Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostava Krško že v maju 2005 razpisala natečaj za literarna in likovna dela na temo Naravne in drage nesreče - požar. Z natečajem so biti seznanjene vse osnovne šole in vzgojno varstveni zavodi Posavja, s svojimi izdelki pa so sodelovati otroci iz treh vzgojno varstvenih zavodov in 18 osnovnih šol. Na natečaj so poslati 472 izdelkov, od tega 389 likovnih in 83 literarnih. Komisija, ki je ocenjevala izdelke, je ugotovila, daje na tečaju sodelovalo kar 70 odstotkov OŠ in vrtcev in da število prejetih stvaritev iz leta v leto narašča. Na prvem razpisu, kije bil objavljen v šolskem letu 97/98, je sodelovalo trikrat manj šol in vrtcev, število prispetih izdelkov pa je bilo osemkrat manjše. Komisija je nagradila 15 literarnih in 20 likovnih del. Med vzgojno varstvenimi zavodi so biti najaktivnejši vrtec pri OŠ Koprivnica, vrtec pri OS Globoko in vrtec Mavrica Brežice . Najaktivnejše šole pa so bile OŠ Blanca, Raka in Koprivnica. Izdelki, ki so biti izbrani kot najboljši, čeprav bi si vsi zaslužili nagrado za sodelovanje, so biti poslani na Upravo RS za zaščito in reševanje. Med najboljše izdelke na državni ravni je bilo iz Posavja izbrano tudi literarno delo Nine Vodeb z OŠ Artiče, kije ustvaijala pod mentorstvom Manuele Fridl, ter likovni izdelek Andreja Tomažina z OŠ Raka pod mentorstvom Jadranke Kržan. Vodja krške izpostave Uprave za zaščito in reševanje Zdenka Močnik, ki je to priložnost izkoristila, daje v imenu Ministrstva za obrambo podelila priznanje Jožetu Novaku, seje mladim ustvarjalcem zahvalila za množično sodelovanje na tekmovanju. V imenu Ministrstva za obrambo pa je zbrane nagovoril Janko Petrovič. Dejal je, da Slovenijo, čeprav je majhna, ogrožajo vse naravne in drage civilizacijske nesreče, kot ogrožajo velike države. Razen cunamija in izbruha vulkana se pri nas lahko zgodi vse. Zato moramo biti stalno na preži in usposobljeni za pravilno ravnanje in ukrepanje. Prav zato si Uprava za zaščito in reševanje prizadeva, da bi varstvo pred nesrečami vključiti v redni šolski program, vsaj kot izbirne vsebine. N.Č.C. Zadnji čas za zavarovanje kmetijskih pridelkov Posavje - Posavski kmetje s precejšnjo zamudo glede na obljube končno dobivajo odločbe in denar kot državno pomoč za škodo po lanski toči. Ker so zavarovalne premije za kmetijo precejšen zalogaj, se jih je večina zanašala na pomoč države in pridelkov ni zavarovala. Odslej bo drugače - saj je vlada februarja sprejela uredbo, po kateri bo država subvencionirala zavarovalne premije v višini 30 odstotkov, kar v prihodnje lahko pomeni, da tisti, ki se za zavarovanje pridelkov ne bodo odločili, ne bodo deležni državne pomoči. Da bi država ustanovila vzajemno zavarovalnico ali se odločila za subvencioniranje zavarovalne premije kmetijskih pridelkov, seje govorilo že od ministrovanja Cirila Smrkolja dalje. Letos je končno prišlo do uresničitve, saj je vlada konec februarja sprejela uredbo, po kateri bo država subvencionirala zavarovanje kmetijskih pridelkov v višini do 30 odstotkov in sicer pred nevarnostjo toče, požara in udara strele, ni pa subvencionirala zavarovanja proti spomladanski pozebi. V proračunu je za to letos namenjenih 500 milijonov SIT. Ker se vse bolj približujemo poletju in s tem poletnim nevihtam, ki lahko prinesejo tudi točo, smo se pri treh največjih slovenskih zavarovalnicah -Triglavu, Adriaticu-Sloveni-ci in Zavarovalnici Maribor -pozanimali, kako poteka sklepanje zavarovanj po sprejeti vladni uredbi. Povsod so povedali, da pri zavarovanju kmetijskih kultur ni razlik med trajnimi nasadi in ostalimi kulturami. Le na Triglavu so omenili, da pri zavarovanju sadja poleg količine zavarujejo tudi izgubo kakovosti. Glede plačila premije vse tri zavarovalnice ponujajo določene ugodnosti, kot je plačilo premije na obroke, pri Triglavu imajo še dodatne ugodnosti tisti, ki so njihovi stalni zavarovanci. Sicer pa je pravilo, da se 20 oziroma 30 odstotkov premije plača ob sklenitvi zavarovanja, ostalo pa po obrokih ah v enkratnem znesku ob spravilu pridelka. 30 odstotkov premije, ki jih po vladni uredbi subvencionira država, zavarovalnice izterjajo neposredno od države oziroma Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in kmetje nimajo s tem nič. Kmetijska zavarovanja se praviloma lahko sklenejo do prvega škodnega dogodka, vsekakor mora biti pridelek ob sklenitvi zavarovanja nepoškodovan. Kmet, ki zavaruje pridelek, mora biti nosilec registracije KMG MID in mora zavarovati vse površine ene kulture (vso koruzo, vso pšenico...). Zavarovalnice seveda zavarujejo tudi ostale rizike - poplave, vihar in podobno, vendar brez subvencije države. Pomembno je, pravijo zavarovalničarji, da se kmetje zavedajo, daje odslej potrebno za varnost kmetijskega gospodarstva poskrbeti z zavarovanjem, saj upanje na naknadno pomoč države ne bo vedno tako zanesljivo kot doslej, še posebej ne za nevarnosti, ki jih je mogoče zavarovati. Dodajajo še, da doslej kmetje niso izkazali bistveno večjega interesa za sklepanje zavarovanj, kar bi lahko pomenilo, da niso dovolj seznanjeni z novostmi glede subvencioniranja zavarovalne premije ali ne verjamejo, da bo v prihodnje država ob naravnih nesrečah najbrž še bolj škrta. Jelica Koršič Opremljeni za prihodnost Krško - V Vipapu je posodobljeni papirni stroj PSI z nameščenim novim gladilni-kom papirja proizvedel prve role kakovostnega grafičnega papirja višjega cenovnega razreda, kar je bil namen 4,5 milijona evrov vredne druge faze modernizacije na tem stroju. Priložnostnemu slavju ob zagonu so poleg gospodarskega ministra Andreja Vizjaka prisostvovali še visoki gostje s Češke. Med njimi veleposlanica Ivana Hlavsova in namestnik gospodarskega ministra Martin Tlapa. S tehnološko in ekološko prenovo je krški Vipap postal ena najmodernejših papirnic v Evropi z lani doseženo proizvodnjo 180 tisoč ton papirja. Posodabljanje PSI je bilo izvedeno v dveh fazah. Do leta 2001 so postavili modemi previjalnik in vgradili posebno sušenje po premaznem agregatu ter detektor napak v papirju, sedaj pa je z modernizacijo natoka in sušilne skupine parno kondenzatnega sistema ter vgradnjo mehkega gladilnika papirja stroj nared za proizvodnjo visoko kakovostnih grafičnih papirjev na reciklirani osnovi, kijih uporabljajo v revialnem tisku. Projektno skupino sta vodila Dane Oštir in Miloš Haber-nal. Direktor uprave Oldrich Kettner je povedal, da je na vrsti za drugo fazo posodobitve še PS 3, predvidoma leta 2010 pa naj bi v papirnico postavili še en velik papirni stroj. Modernizacija tovarne je doslej češkega lastnika stala 107 milijonov evrov, kar je vložek v zanesljivih 450 delovnih mest. Celuloze pa ne zapirajo Čehi, je poudaril Kettner, ampak evropska okoljska direktiva, ki nima tolerance do zastarele tehnologije in slabi slovenski pogajalci, ki za ta obrat niso izborili daljšega prehodnega obdobja. Izgubljenih bo 350 delovnih mest. Na Zavod za Minister Vizkak in direktor Kettner z visokimi gosti s Češke zaposlovanje jih bo prešlo 191,43 bo prezaposlenih, 34 jih je imelo pogodbo le za določen čas, ostali pa bodo zaščiteni kot starejši in invalidi. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da bo država aktivno vključena v odpiranje novih delovnih mest v tem okolju in čestital upra- vi, ki skozi tehnološko obnovo skrbi za prihodnost papirnice. Namestnik češkega ministra za industrijo in trgovino Martin Tlapa je spomnil, da so doslej lastniki ves dobiček vložili nazaj v tovarno, s čimer si zaslužijo priznanje za dobre gospodarje. Branka Demovšek Cesta, ki povezuje občini Orešje - V Orešju na Bizeljskem so slovesno predali namenu asfaltirani del hribovske ceste, ki povezuje brežiško občino s sosednjo občino Bistrica ob Sotli. Po besedah govorcev je bilo potrebnih veliko naporov, daje bila zamisel o posodobitvi blizu pol km dolgega odseka tudi uresničena. Naložba je veljala približno 4,5 milijona SIT, pri gradnji pa so s prostovoljnim delom in prispevki pomagali tudi krajani. Zahvalili so se izvajalcem del Cvetku Mlakerju in podjetju Daka za solidno opravljeno delo, domači pevci pa so zapeli in zaigrali. Trak na novi cesti so zatem prerezali župana Bistrice ob Sotli in Brežic Jože Pregrad in Ivan Molan ter predsednik bizeljske krajevne skupnosti Franc Kelher, novo pridobitev pa je blagoslovil upokojeni župnik z Bizeljskega Franc Spelič. M.V. Kje bo športna dvorana? Brežice - Pred desetimi leti je Občinski svet Brežice sprejel sklep o gradnji športne dvorane, ki naj bi stala pri novi Ekonomski in trgovski šoli, 15 odstokov sredstev zanjo pa bi zagotovile vse krajevne skupnosti v občini. Najprej se niso dogovorili glede denarja, nato je bilo vprašanje lokacija. Po večletnem zatišju so tej temi posvetili pozornost na februarski seji občinskega sveta in ob (pre)več variantnih predlogih za lokacijo spet niso prišli do rešitve. Kje bo stala športna dvorana, naj bi končno dorekli na seji 29. maja. Za športno dvorano Brežice je narejenih šest variantnih predlogov - trije ob ekonomski in trije ob osnovni šoli. Župan Ivan Molan predlaga, naj se izbere lokacija ob osnovni šoli, kjer bi sedanji “balon” nadomestil 3500 m2 velik zidan objekt za športne, kulturne in družabne dejavnosti. Dvorana bi imela na tribunah prostora za nekaj čez tisoč obiskovalcev. Ker so običajno prireditve v popoldanskem in večernem času, bi obiskovalci lahko parkirali pred takrat manj zasedenim Zdravstvenim domom. Srednja šola pa bi dobila telovadnico po standardih, ki jih določa in financira šolsko ministrstvo. Preden bodo svetniki odločali o županovem predlogu, se bo najbrž razvila živahna razprava, saj je lokacija športne dvorane te dni vroča tema v mestu. Na Ekonomski in trgovski šoli “navijajo”, da bi se postavila pri njih, kar podpira tudi večina v odboru za družbene dejavnosti. Župan o tem pravi: “Ž ureditvijo atletskega stadiona seje zmanjšala površina, potrebna ki gradnjo športne dvorane. Če bi upoštevali varianto jugozahodno od ekonomske šole, bi morali odkupiti zasebno kmetijsko zemljišče in sprožiti še postopek spremembe prostorskih aktov. Vem, da nasprotniki predlagane lokacije ob osnovni šoli pravijo, da ni dovolj prostora za kasnejše širjenje tega športnega kompleksa s celovito ponudbo, na primer z bazenom. Če bomo tako gledali, bomo še dolgo razpravljali zgolj o lokacijah, mesto pa potrebuje dvorano danes.” Športna zveza Brežice in Rokometni klub podpirata lokacijo pri osnovni šoli, vendar severozahodno varianto. Le tako bi v času gradnje v funkciji lahko ostal “balon”, kar bi omogočilo nemoteno športno vadbo društvom, navajajo kot argument za svojo pobudo. Branka Demovšek Karl Filipčič, arhitekt, predsednik Društva za oživitev mesta Brežice: Večnamenska športna dvorana se praviloma gradi na prostoru, na katerem je mogoče urediti na prostem tudi igrišča in atletski štadion. Tako rešitev utemeljuje funkcionalnost in ekonomija, da se prostori, ceste, parkirišča, naprave in ostala infrastruktura ne podvajajo. Za uresničitev takega programa bi potrebovali najmanj 1,80 ha. Brežiška osnovna šola se nahaja na zemljišču, ki s pripadajočimi prostimi površinami meri nekaj preko 2,5 ha, kar je po normativih v območju spodnje meje. Iz teh podatkov izhaja logičen sklep, da ne bi bilo razumno locirati brežiške športne dvorane s pripadajočimi igrišči na prostem ob osnovni šoli, saj tam ni prostora. Pred leti sem za Občino Brežice izdelal študijo o primernosti lokacije za brežiško osnovno šolo; ob šoli ni bila predvidena površina za športno dvorano, temveč le šolska telovadnica. Zakaj že ni bila zgrajena brežiška športna dvorana na pravi lokaciji, pa je že druga zgodba. Urbanisti bi zagotovo našli pravo lokacijo, če se politika ne bo pretirano vmeševala. mm akcija v mesecu maju: OB NAKUPU KUHINJI GORENJI ALI MARLES IN TREH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE DOBITE DODATN110 % POPUST NA LESENI DEL lil* i.o ' TER GRATIS PREVOZ IN MONTAŽO ________ TA VAČ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ Samo Mervin - trgovina s pohištvom na Mostecu vam omogoča: - NOVO - ZA VSO POHIŠTVO MOŽEN KREDIT: - PO POLOŽNICAH DO 500.000 SIT - NA TRAJNIK DO 24 OBROKOV, - TER S KARTICAMI DINERS IN AMERICAN (D > O -Q O Q is- CM OO O "S o S AKCIJA VRTNIH GARNITUR IZ RATANA ŽE OD 19.990 SIT STOL IZ MASIVNEGA LESA TIKA ŽE OD 5.990 SIT NAJBOLJŠI PLAČILNI POGOJI IN NAJVEČ POHIŠTAVA NA ZALOGI d d ■d 2 ir Ui 2 izračuni /N LJ STANOVANJSKI KREDIT Z7 ^vNova KBM poročili so se ... Brežice 20. maja sta se v brežiškem gradu poročila Matjaž Grmšek iz Pečic in Nuška Sodec iz Cerkelj ob Krki. V gradu Mokrice pa so zakonsko zvezo sklenili Albin Slabe iz Idrije in Jana Penca iz Šentjerneja, Rajko Uhan in Vesna Lukek, oba iz Šentruperta pri Trebnjem, ter Tomislav Dejanovič in Ida Kodrič, oba iz Brežic. Krško 13. maja sta si v Kostanjevici na Krki zvestobo obljubila Iztok Bevc iz Ivančne Gorice in Darja Goršin iz Črmošnjic pri Stopičah. 20. maja pa so se v Kostanjevici na Krki poročili Branko Čepin iz Kostanjka in Mateja Žarn iz Krškega ter Sebastjan Lasič iz Brestanice in Nataša Pavlin iz Dobove. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo ' soglašali. rojstva v porodnišnici brežice Biserna poroka zakoncev Gerjevič Brežice - Pred desetimi leti so si vsi zbrani na zlati poroki Marije in Štefana Gerjevič zaželeli, da bi skupaj praznovali tudi biserno poroko in želja se jim je uresničila. Čez pet let napovedujeta še diamantno poroko, ki pa je sploh redkost. 60 let poroke sta bisemo-poročenca potrdila v cerkvi Sv. Lovrenca v Brežicah, kjer je civilni del obreda opravil sam župan Ivan Molan, cerkveni obred pa dekan Milan Kšela. Ker ob takšnih priložnostih beseda da besedo, je med drugim bilo tudi slišati, da bo kmalu več jubilejnih porok kot običajnih mladoporočencev. Mladi se namreč vse manj odločajo za poroko, nekateri zato, ker ni več moderno biti poročen, nekateri pa zaradi ugodnosti, kijih imajo, če se “delajo” samske. Marija se je rodila leta 1923 v Cumovcu pri Sromljah mami gospodinji in očetu lončarju in pečarju. Izučila se je za prodajalko in kot poslo- vodkinja v tekstilni trgovini svoje znanje in izkušnje predajala veliko vajencem vse do upokojitve. Štefan je luč sveta ugledal leta 1920 v Zakotu pri Brežicah in kot deseti Bisernoporočenca Marija in Štefan Gerjevič otrok še povečal družino mame Jožefe in očeta Jožeta. Mamo je izgubil mnogo prezgodaj - v letih, ko bi jo najbolj potreboval. Kljub težkemu življenju se je pri bratu Francu izučil za krojača. Marija in Štefan sta se za skupno življenjsko pot odločila v težkih povojnih časih leta 1946. Kmalu sta si ustvarila skupen dom, rodila so se jima tri hčerke^ na katere sta zelo ponosna. Čeprav denarja nikoli ni bilo do vbij, so z njunim odrekanjem dosegle zastavljene cilje in se osamosvojile. Srečna sta dočakala rojstvo prve vnukinje, kmalu so si ji pridružili še trije in sedaj ju razveseljujejo dve vnukinji in dva vnuka. J.K. 50 skupnih let Globoko - Zlatoporočenca Stanko in Milka Preskar sta združila življenjski poti leta 1956. Oba izhajata iz delavske družine, po poroki sta kupila zemljo in zgradila hišo na “Lanišah” v Globokem, kjer živita še danes skupaj s sinovo družino. Upokojitev sta dočakala v Rudniku rjavega premoga v Globokem. Poročni obred je opravil župan občine Brežice Ivan Molan v prisotnosti delavke upravne enote in sedemdesetih svatov. Stanko in Milka Preskar s poročnima pričama - vnukinjima Vanjo in Vito Ni bilo prvič, da smo v brežiški porodnišnici srečali mamico iz Rogaške Slatine; tudi Helena Fir prihaja od tam, v Brežice pa je prišla rodit zaradi svoje ginekologinje dr. Zdenke StričeviČ. Čisto po naključju je v bolniški sobi na sosednji postelji našla someščanko Klavdijo. Tako bo čas, ki ga bosta preživeli v Brežicah, še hitreje minil. Luka, ki je Helenin prvorojenec, je ob porodu tehtal 2950 g in meril 49 cm. Držal se je datuma, ki so mu ga določili za njegov prihod, tako večjih presenečenj v prvem hipu ni bilo. Zagotovo pa jih bo svojim staršem - mamici Heleni in očku Igorju v življenju pripravil še veliko. Rojstva od 9. do 24. maja Deklice so rodile: Alenka Simončič iz Leskovca pri Krškem, Mateja Lapuh iz Brežic, Tatjana Novak Metelko iz Površja, Sanja Urbanica iz Krškega, Lidija Stadler iz Topolovega, Tanja Pribožič iz Krškega in Danijela Roki iz Krškega. • Dečke so rodile: Tanja Mladkovič iz Krške vasi, Andreja Marolt z Breg, Tanja Boršič iz Rajnkovca, Ksenja Kovačič Z Gorice, Blaženka Šinkovec iz Jesenic na Dolenjskem, Polonija Cetin z Mosteca, Aleksandra Mežič iz Velike vasi pri Krškem, Vesna Krošelj z Mosteca, Klaudija Šeklič iz Rogaške Slatine, Helena Fir iz Rogaške Slatine, Lilijana Kovačič z Gorice in Mateja Ušaj iz Brezja pri Senušah. Ajda z novo zgoščenko Dolenja vas - Ljudski pevci Ajda so sredi maja priredili koncert v cerkvi Sv. Marije v Dolenji vasi pri Krškem, na katerem so predstavili svojo prvo zgoščenko “Fantje le zgodaj vstajajte”. Na koncertu so sodelovali tudi Ljudski pevci Sromlje, Fantje z vasi (iz Škocjana in okolice), Fantje s Preske, DUO Irena in Niko ter Dekliška skupina Dušice iz Podbočja. S pomočjo številnih donatorjev in sponzorjev jim je uspelo v snemalnem studio Platin v Maribora posneti zgoščenko. Taje izšla aprila letos. Največ zaslug za uspehe ima zagotovo vodja skupine in dolgoletni pevec Niko Bogovič. Skupina šteje trenutno trinajst članov, med katerimi je šest žensk in sedem moških. Likovna govorica ne potrebuje prevoda Sevnica - V galeriji na sevniškem gradu so - ob kulturnem programu Marjana Dimbeka - odprli slikarsko razstavo Marjete Klemen Maurovič iz Hrastnika. Prevajalka, ki seje sprva navduševala nad kiparstvom in se namerava k njemu tudi vrniti, svoje nagnjenje do likovnega izražanja udejanja na osnovi stalnega izobraževanja v šolah slovenskih akademskih likovnikov. Tako je v preteklih petnajstih letih obiskovala šolo risanja, slikanja, kiparjenja, oblikovanja keramike, izpopolnjevala se je tudi na področju slikarstva in grafike. Razstava, ki sojo odprli v Sevnici, je njena četrta samostojna, v galeriji na sevniškem gradu pa bo odprta do 16. junija. N.Č.C. Previharili prvo petletko Sevnica - Vokalna ženska skupina Zefir iz Sevnice, ki deluje pod okriljem gasilskega društva Sevnica, je z jubilejnim koncertom obeležila petletnico delovanja. Skupina, ki jo vodi Silvija Blaževič, se redno pojavlja na koncertnih odrih, sodeluje na pevskih revijah, še zlasti pa je prepoznavna po dobrodelnih koncertih. Na jubilejnem koncertu je pet deklet prejelo Galusovo priznanje za petletno prepevanje v skupini. N.Č.C. Foto: Ljubo Motore Spet doma Sevnica - V galeriji Mladinskega centra Sevnica Artefakt je na ogled postavila svoja dela znana slovenska slikarka, Sevničanka Jerca Šantej, ki živi v Ljubljani. Šantejeva je svojo prvo razstavo odprla leta 1991, kasneje pa je bila vabljena na številne slikarske razstave v domovini in tujini. Redno se udeležuje tudi slikarskih kolonij Arspekta, ki potekajo na sevniškem gradu. N.Č.C. Dan za slepe in slabovidne Brežice - Mednarodni dan muzejev so v Posavskem muzeju Brežice posvetih slepim in slabovidnem obiskovalcem. Že pred tem so v muzeju predstavili problem dostopnosti do kulturnih dobrin za slepe in slabovidne. Kot je pokazala razprava, so razmere za slepe in slabovidne ne samo v Posavju, ampak povsod po Sloveniji, več ali manj enake - slabe. Kot je med dragim dejal pedagog v Posavskem muzeju Ivan Kastelic, je za to populacijo enako neposkrbljeno in poudaril, da niso težave samo zaradi fizičnih ovir, ampak je problem predvsem in najprej v glavah. V muzeju so že nekajkrat organizirali vodenje za skupine slepih in slabovidnih, letos pa so pripravili akcijo prav ob dnevu muzejev. Že ob devetih dopoldne jih je obiskalo društvo Ozara Brežice, uro zatem Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljubljana - Grosuplje, ob enajstih so pripravili voden ogled za obiskovalce iz Območnega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, kamor sodijo tudi člani iz Posavja, popoldne pa še za Društvo upokojencev Novo mesto. L.Z. Pedagog Ivan Kastelic vodi ogled za člane društva slepih in slabovidnih Novo mesto. “Cas je darilo” Jesenice na Dolenjskem - Krajevna organizacija Rdečega križa Jesenice na Dolenjskem je priredila srečanje za krajane, ki so napolnili 70 let. Aktivistke so s sredstvi od prostovoljnih prispevkov organizirale kosilo, spekle pecivo in poskrbele za kulturni program. Udeležilo se gaje šestdeset krajanov, ki so z dobro voljo in energijo - tudi za ples - pokazali, da leta niso ovira za prijetno druženje. V kulturnem delu programa so sodelovali učenci OŠ Velika Dolina, ki so si z bogatim programom prislužili bučen aplavz in spodbudili tudi kakšno solzo v očeh svojih babic. Srečanje so aktivistke zaključile z besedami, “daje čas darilo, ki ga ne smemo izgubljati, ne zapravljati, ne smemo ga tratiti zaman in ga moramo podariti drugim.” R.K. Pogovor z Juretom Godlerjem Za Mozartom v Salzburg Pri dvaindvajsetih je napisal že čez 60 simfonij. Že ko je obiskoval brežiško osnovno šolo je učiteljici glasbe ponudil v uprizoritev opero. Obožuje Mozarta, pripravlja tudi knjigo o Mozartovem kompozicijskem stila Junija se odpravlja na sprejemni izpit na glasbeno akademijo Mozarteum v Salzburgu. Nastopa kot imitator v oddaji radio GA-GA, kot profesor Godler v oddaji TLP, pa “kelnar” v Hri-baru. Brežic ne pogreša preveč, se pa zelo rad spominja brežiške glasbene šole... Ob prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru ob imenu Jure Godler ljudje najprej pomislijo na profesorja Godlerja v oddaji TLP, pa “kel-narja” v Hri-barju... V Brežicah pa najbrž najprej pomislijo na to, da si naše gore list, da te poznajo... Ti godi, da si relativno mlad postal popularen, da te ljudje prepoznajo... Zdi se mi, da nisem mlad, še manj pa popularen. Ko grem v trgovino kupit salamo, se mi prodajalka vedno smeji in sploh ne vem zakaj. Verjetno me prepozna in tu se odraža tako imenovana popularnost. Več kot nasmeška od prodajalke salame za popularnost še nisem prejel. V Brežicah me težko poznajo osebno, ker se še sam osebno slabo poznam. Se v Ljubljani počutiš kot prišlek, kam bi se umestil... Si študent, na začasnem delu v Ljubljani? Skratka, pogrešaš Brežice, družino, koliko časa preživiš doma? Doma preživim zelo malo časa. Brežic ne pogrešam preveč, saj sem v tem mestu po mojem mnenju naredil, kar se je narediti dalo. Več ne morem. V Ljubljani se počutim dobro in se zelo dobro umestim v prostor. V Ljubljani je zelo velika knjižnica in RTV, kar me zelo razveseljuje. Kako bi se ocenil v obdobju otroštva? Si bil priden otrok? Si se pretepal? Kakšen učenec si bil? Kakšni so spomini na Glasbeno šolo Brežice? Da. Bil sem priden. Da. Bil sem krasen učenec. Vsi so me imeli radi. Večkrat sem prinesel v šolo kakšno pecivo in v zbornici smo ga skupaj z učiteljicami pojedli. Tudi pretepal sem se rad. To je znano vsem in je razveseljevalo predvsem učiteljice, kajti vedno, ko jih je kakšen porednež razjezil in ga niso smele mahniti, ker je to prepovedano, se moram zahvaliti predvsem prof. Vladimirju Zlatku Sve-raku in ravnatelju prof. Dra-gutinu Križaniču. Kako se je vse skupaj začelo (medijsko pojavljanje)? Kje te je opazil Sašo Hribar? Si se takoj odzval povabilu? S sošolcem Tilnom Artačem (imitator Svetlane Makarovič, Janeza Podobnika, Jure Godler predsednika Kučana, Zahoviča) sva se v srednji glasbeni šoli v Ljubljani prijavila na “5 minut slave” v oddaji TLP. Ko sva prišla na avdicijo, sva pritegnila Sašovo pozornost in takoj naju je povabil k sodelovanju v svoji oddaji Radio GA-GA na prvem programu Radia Slovenija. Od takrat naprej sodelujem v Radiu GAGA. Kasneje se je pojavila oddaja Hri-bar in oddaja TLP. V vseh omenjenih oddajah zelo rad sodelujem in uživam in si sploh ne predstavljam, kaj je bilo prej - kokoš ali jajce. Kdorkoli te omeni, nikakor ne more mimo tvoje ljubezni do Mozarta. Bi to ljubezen uvrstil kot svojo prvo ljubezen? Od kod tolikšno navdušenje nad Mozartom? Mozart me navdušuje zaradi stvari, ki se zelo težko opišejo z besedami. Zato se njegovo področje imenuje glasba. Gre za določene stilne ele- Jure (v sredini) z godalnim kvartetom na reviji godalnih °rkestrov v Velenju leta 1999 SeRi ga namesto njih jaz. Spo- mente klasicističnega glas-nilni na Glasbeno šolo Brežice benega obdobja, ki so mi zelo izvrstni. Tam sem se imel pri srcu in Mozart jih je ob-eJ° lepo in veliko so me na- vladoval na svojevrsten, posedi- Se posebej lepe sporni- ben način, kar sem opisal tudi e imam na koncerte, tako v svoji knjigi o Mozartovem ^ ijstične kot z orkestrom, kompozicijskem stilu, ki bo ž aJraje pa sem imel koncerte izšla še letos. n 8°dalnim kvartetom. Za aljevanje glasbene kariere Napisal si že približno 60 simfonij. Kako ocenjuješ dela drugih modernih skladateljev, slovenskih, tujih... Mnogo takšnih del ocenjujem kot “nepotrebna”, veliko pa je del modemih skladateljev, ki jih občudujem in cenim, a še vedno je takih del občutno premalo. V enem izmed intervjujev si priznal, da si hormonsko gledano na zelo nizki stopnji in če bi katera punca grela tvojo posteljo, bi bil to čudež. Se je v tej smeri že kaj premaknilo, imaš punco, ali še vedno raje o njih samo fantaziraš? To je bil “najkvalitetnejši” intervju v mojem življenju in je vseboval visoko inteligentna vprašanja. Na žalost jih nisem popolnoma doumel in sem zato zelo čudno odgovarjal. Za intervju sem pripravil odgovore s področja svojega dela. Ukvarjanje z glasbo, literaturo in imitacijo. Mislim, da novinarka tega ni razumela, ker jo je zanimal predvsem in izključno fuk. Očitno se na intervju ni pripravila. Na žalost. Upam, da sem s tem odgovorom pojasnil situacijo. Kako te sprejemajo kolegi na faksu, pa profesorji? Te imajo za posebneža? Imaš veliko prijateljev? Imaš najboljšega, ki mu zaupaš tudi kakšno svojo skrivnost? Na faksu sem zelo malo, kar me neizmerno veseli. Gre za okolje, ki mi ni najbolj domače zaradi odnosov med udeleženci in do interesa za študij sam. Študij nameravam nadaljevati v tujini, kjer je univerzitetna situacija precej drugačna kot pri nas. Upam, da me niso imeli za posebneža, ker to res nisem. Največ prijateljev imam na RTV SLO, ker se tam zadržujem največ časa. To so kamermani, montažerji, zvočni tehniki, sinhro mojstri, voditelji, maskerke, vratarji, čistilno osebje itd. To so najbolj zanimivi ljudje na svetu. Njim zaupam marsikatero skrivnost. H komu se zatečeš, ko si v krizi, ko ti je hudo... K psihiatru. Na kaj si pri sebi najbolj ponosen in s čim nisi zadovoljen? Jure in prof. Križanič na prireditvi “Znamo tudi drugače ” leta 2000, ko so ob koncu zaigrali tudi del Juretove 22. simfonije. Ravnatelj brežiške glasbene šole Dragutin Križanič se Jureta spominja kot izredno talentiranega učenca, kije relativno pozno, šele v 5. razredu osnovne šole, začel igrati violino in zelo hitro napredoval. Koso na glasbeni šoli izvedeli, da komponira, so dodali še klavir. Že v tistem času je na natečaju “Evropa v šoli” v konkurenci srednjih šol prejel 3. nagrado za kompozicijo. Po srednji glasbeni šoli se ni odločil za akademijo v Ljubljani ali v Zagrebu, ker je po besedah Križaniča odnos do take glasbe malo odklonilen. Jure in njegova glasba pa sta zunaj tega časa, zato bo akademija Mozarteum v Salzburgu, kamor se Jure junija odpravlja na sprejemni izpit, gotovo pravi naslov, še meni Križanič. Jure še vedno sodeluje z brežiško glasbeno šolo in je ob njeni 60-letnici napisal opero “Čudežni profesor”, ki jo bo godalni orkester v sklopu Festivala Brežice izvedel 1. julija letos. Prav tako bo ta konec tedna (27. maja) Tamburaški orkester Artiče na festivalu v Osijeku nastopil z Juretovo fantazijo - to je prva Juretova kompozicija za tamburaški orkester. Bojda ne počneš nič, kar ob študiju počne večina študentov - žuri, zabave... Potemtakem najbrž tudi ne kadiš, kaj pa alkohol? Starost: 22 Horoskop: ne, hvala Najljubši hobi: opazovanje Najljubša pijača: jagodni sok zmešan s hruškovim Najljubša jed: marsikaj, kar vsebuje čokolado Hišni ljubljenčki: psi, papagaji in mačke Prevozno sredstvo: kočija Nič od tega. Tipično študentsko življenje mi sploh ni pri srcu in ga odkrito povedano sovražim iz dna srca. Ne razumem žurov in ni točke v vesolju, kjer bi se počutil še bolj neprijetno in nedomače. Študentskemu žurerskemu življenju sem priča skoraj vsak dan in mislim, da bi bila prava umetnost in vrhunec kreativnosti zapravljati čas na še bolj neumen način. Cigareti smrdijo, alkohol ima zanič okus. To sem tokrat povedal že približno 132-krat in s tem tudi zadnjič. In kaj je zate zabava, sprostitev, kako sproščaš odvečno energijo? Kaj je zate prosti čas? Ne razumem pojma odvečna energija. Je to iz splošne ali iz posebne teorije relativnosti? Recimo, da je prosti čas, ki ni vezan na službene obveznosti in ga imam zelo malo. Ko se ta pojavi, ga porabim za kolesarjenje ah pa za opazovanje narave in živali, ki se v njej nahajajo. Mnogo jih je in zelo so mi pri srcu. Zelo sem ponosen na svoj posluh in pozornosti do detajlov. Ponosen sem tudi na večino svojih del, ki sem jih napisal do sedaj. Ponosen sem na dejstvo, da sem prebral knjigo Finnegans Wake Jamesa Joycea. Nisem zadovoljen, če predolgo “ne” spim. To je zelo nelepa navada, ki pa tudi ni zdrava. In ko enkrat ne boš več “kelnar” in ko boš končal faks, imel sina Wolfganga... Boš učitelj na Glasbeni šoli Brežice, profesor na brežiški gimnaziji ali skladatelj velikega slovesa? Vesel bom, če bom lahko po vsem tem še dihal tako dobro kot danes. Mislim, da povem veliko s tem, če rečem, da ne vem, kaj bom počel jutri, kaj šele drug teden. Vedno so me zanimali Hawaii in Martellov stolp na Irskem. Učitelj ali profesor nisem nikoli želel biti in gotovo v prihodnosti ne bom učil, ker je to delo, ki porabi veliko časa in zahteva ogromno odgovornosti. Ko sem v srednji Šoli inštruiral, sem pri tem zelo trpel, kajti nimam srca, da poberem denar od nekoga, ki se je prišel k meni inštruirat brez garancije, da si bo s tistim, kar sem ga naučil, lahko pomagal oziroma dobil tisto ubogo dvojko. Smo modemi ljudje 21. stoletja. Imamo internet. V 24 urah lahko z letalom pridemo zelo, zelo daleč. Poleg naštetih dejstev je nesmiselno pričakovati, da si človek dokončno zastavi poklicne cilje pri dvajsetih in jih zasleduje dvo-dimenzio-nalno, dokler jih ne doseže. Kdo ve, s čim se bom ukvarjal čez deset let. Lidia Zbačnik MAPO VEDI Prireditve 27. maj Brežice - koncert zasedbe Pipi Broz z naslovom “Še pomnite tovariši?”, ob 21. uri, klub MC 28. maj Brežice - koncert Oliverja Dragojeviča in spremljevalne skupine Dupini, ob 20.30, grajsko dvorišče Kultura 25. maj Brežice - predstavitev knjige “Mavrica izza duše”, ki jo je napisal diplomat in publicist, sicer domačin iz Pohanče pri Artičah Milan Jazbec; v razgovora bo poleg avtorja sodeloval tudi Demeter Bitenc, priznani slovenski filmski igralec; ob 20. uri, mah avditorij Posavskega muzeja Senovo - medobmočno srečanje plesnih skupin Posavja, Dolenjske in Bele Krajine; predstavilo se bo 19 skupin, vse so iz Posavja razen dveh, ki sta iz Novega mesta, ob 18. uri, Dom 14. divizije 26. maj Kostanjevica na Krki - odprtje razstave “Solze” avtorja Silvana Omerzuja, ob 19. uri, nekdanja samostanska cerkev galerije Božidarja Jakca Krško - zaključno medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin Posavja, Dolenjske in Bele Krajine s komedijo “Dober dan” v izvedbi amaterskega gledališča Prečna, ob 19.30, Kulturni dom Brestanica - koncert z naslovom “Večer napolitanskih pesmi”, Marko Železnik, tenor, in Martin Šušteršič, klavir, ob 19.30, grad Rajhenburg Bizeljsko - srečanje treh pevskih zborov - domačemu Moškemu pevskemu zboru se bosta pridružila ŽePZ Orlica Pišece in vokalna skupina Kokrčan iz Kokrice pri Kranju, ob 20. uri, farna cerkev Sv. Lovrenca 30. maj Krško - odprtje razstave “Vmesni prostori” avtorice Irme Gnezda, ob 20. uri, Galerija Krško 3. junij Sevnica - koncert Mešanega pevskega zbora Primož Trubar, ob 20. uri, Lutrovska klet pod sevniškim gradom Savaf/Vrt.v, 25-5.2006 Dirka je bila uspešna Lea Colarič, voditelj Brane Busar, puščavski lisjak Miran Stanovnik, miss Universe Nataša Pinoza in kralj cvička Marjan Pirc Impoljca - Na mednarodni gorsko hitrostni dirki Impoljca - Studenec je nastopilo 70 tekmovalcev iz domovine in tujine. Na 3700 m dolgi progi sta tekmovala tudi domačina Samo Valant in Metod Papež. Valant je v absolutni razvrstitvi osvojil četrto mesto, Papež pa sedmo. Sicer pa dirka ni bila le kraj, kjer seje trlo tekmovalcev in ljubiteljev avtomobilističnega športa, temveč tudi kraj, kjer so se znašli poslovneži, pomembneži, kralji, princese in lepa dekleta. Na predvečer dirke so organizatorji pripravili sprejem za vse sodelujoče v dvorcu Impoljca. Tako seje predstavila nekdanja smučarka Urška Hrovat, ki je na dirki nastopila kot predtekmovalka, srečali smo puščavskega lisjaka Mi- Pohodniki - osnovnošolci, taborniki in ostali občani so se ob 8. uri zjutraj zbrali pred osnovnimi šolami v Sevnici, Boštanju, Tržišču, v Šentjanžu rana Stanovnika, poleg vinogradnikov s Studenca je nastopila tudi prva cvičkova princesa Lea Marija Colarič, in Krmelju in od tam krenili v različne smeri - na Lisco, Sv. Rok, Zajčjo goro, Kamen-ško, Vrhek, Osredek, Kladje. Pohodnike so vodili planin- aktualni kralj cvička Marjan Pirc iz Šentjanža ter miss Universe Nataša Pinoza. N.Č.C. ski vodniki, turistični delavci, učitelji in profesorji, skavti, ki so ljubitelje narave ob poti seznanjali z naravno in kulturno dediščino, predvsem pa jih varno vodili na poti. Slovenija meri nekaj več kot 20.000 km2 in ima skoraj 10.000 km označenih poti; 100 km jih je samo v sevniški občini. V Loki poteka gozdna učna pot, v Boštanju naravoslovna učna pot Azaleja, v Šentjanžu Krekova pot, po kateri so se podali pohodniki to soboto. V sevniški občini je znana tudi Sejmarska pot, najdaljša markirana pa je Sevniška planinska pot - pot Lojza Motoreta. Občino preči tudi Zasavska planinska tran-sferzala in Transferzala kurirjev in vezistov. N.Č.C. Evropa v šoli Krško - Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško že leta izvaja regijski projekt “Evropa v šoli”, kjer se osnovno- in srednješolci ob svojih mentorjih odzivajo na literarne, fotografske in likovne natečaja z določeno tematiko. V tem šolskem letu so ustvarjali na temo “Sodelovanje v Evropi različnosti”. Sodelovalo je 409 otrok pod vodstvom 73 mentorjev iz 21 posavskih šol, ki so se izkazab z 286 deli. Sodeloval je tudi Šolski center Kr-ško-Sevnica in sicer na internetnem natečaju z istim naslovom s šolama iz Turčije in Romunije. Na današnji (četrtek, 25. maj) zaključni prireditvi v Kulturnem domu Krško bodo razglašeni zmagovalci natečajev, vendar ni bil poudarek na doseženih rezultatih posameznikov. Evropa v šoli je namreč projekt spoznavanja in združevanja, zato je koordinatorka Vida Ban z organizacijo prireditve poskrbela ravno za to plat dogajanja. Pred Kulturnim domom so se šole predstavljale na stojnicah, učence pa so popeljali tudi na ogled razstave čudovitih fotografij revije National Geographic, ki je začela izhajati v slovenščini. B.D. Kako do zaposlitve v EU Brežice - Društvo študentov Brežice v sodelovanju z Uradom vlade za informiranje in Centrom Evropa pripravlja Evropski večer z naslovom “Kako do zaposlitve v Evropski uniji”, ki bo v soboto, 27. maja, s pričetkom ob 19. uri v klubu Mladinskega centra Brežice. Udeleženci bodo lahko dobili odgovore na vprašanja, kako poiskati službo v drugih članicah EU, kakšne so možnosti tako za avtomehanike kot za profesoije, kdo zainteresiranim pri iskanju zaposlitve lahko pomaga in kje dobiti informacije, povezane s selitvijo v druge države. Izvedeli bodo tudi, kakšna je pot do javnega uslužbenca, kakšno izobrazbo in znanje potrebujejo, kako potekajo preizkusi znanja in kakšne naloge lahko pričakujejo in zakaj je delo v institucijah EU za mnoge tako zelo privlačno. S tem projektom želijo v Društvu študentov Brežice približati mladim pa tudi malo manj mladim zaposlitvene možnosti v drugih državah Evropske unije, predvsem pa predstaviti odprte možnosti zaposlitve v njenih institucijah. Gostja na Evropskem večeru bo Nina Sankovič, sodelavka Centra Evrope iz Ljubljane. J.K. Sevnica Vaška “Štirna” v novi preobleki Velika vas - Vaška “Štirna”, kot jo imenujejo krajani, je simbol kraja. V preteklosti je bila pomemben vir preživetja. Čeprav je večina gospodinjstev v dolini imela svoje “Štirne”, so kmetje tam napajali živino, bila je pomembna točka “furmanov”, ki so vozili tam čez, kajti včasih, ko še ni bilo magistralne ceste Ljubljana -Zagreb (sedanja avtocesta), je ves promet rotekal skozi vas mimo Martinove cerkve, ob kateri stoji tudi omenjena “Štirna”. Vendar je z leti “vaška Štirna” izgubila na romenu. V saka hiša je dobila vodovod, krave se niso več gnale na pašo, furmanstvo je izumrlo, zamenjah sojih traktoiji in težki kamioni. Zob časa tudi “Štirni” ni prizanesel in z leti je postala sramota za kraj. Po obnovi cerkve je postalo to še bolj očitno in krajanom ni bilo v ponos. Tega so se zavedali tudi sami, zato so “štimo” želeli obnoviti, vendar je bil finančni zalogaj zanje prevelik. Z veliko aktivnostjo in prosto-voljnim delom nekaterih vaščanov ter s finančno pomočjo Krajevne skupnosti Leskovec so uspe-i tej vaški “Štirni” dati novo podobo. Tako “Štirna” ostaja, kar je bila vedno - simbol “Martinovega trga”. Prenovo bodo s krajšim kulturnim jrogram in veselim draženjem vaščani obeležili v soboto, 27. maja, ob 18. uri. J.K. Dnevi mladih Sevnica - Študentski klub Sevnica je organiziral aktivnosti z naslovom “Dnevi kulture mladih”. V treh dneh se je zvrstilo obilo prireditev; od okrogle mize o zaposlitvenih možnostih mladih do predavanja o odvisnosti in nastopa najrazličnejših kulturnih skupin in posameznikov. Glavnina prireditev je potekala v soboto pred Centralom. Dopoldne so prišli na svoj račun otroci, saj so lahko ustvarjali v različnih delavnicah, si ogledali lutkovne predstave, zvečer pa so prišli na vrsto “veliki otroci”, saj so mlade zabavale plesne in glasbene skupine, med njimi Mi2 in Make up 2. N.Č.C. Vsi na noge Sevnica - Petek je v Sevnici potekal v znamenju pohodnikov, saj je bil že tretje leto zapored organiziran dan pohodništva. Pohodništvo je športno-rekreativna aktivnost, ki temelji na hoji, po drugi strani pa služi spoznavanju naravnega okolja ter aktivnemu doživljanju kulturno-etnološkega bogastva pokrajine na vnaprej določeni, urejeni in označeni trasi. Kaj veš o prometu Brežice, Sevnica - Pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Brežice je v OŠ Brežice potekalo tekmovanje “Kaj veš o prometu”. Sodelovalo je 18 kolesarjev, 8 tekmovalcev s kolesi iz osnovnih šol Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Globoko in Velika Dolina. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovali Avtošoli Posavc iz Brežic in Prah iz Sevnice, Zveza šoferjev in avtomehanikov iz Brežic, policisti Policijske postaje Brežice ter predstavnik Upravne enote in Mladinskega centra iz Brežic. Tekmovanje je obsegalo tri različne sklope - teoretično preverjanje znanja, praktična vožnja po mestnih ulicah in spretnostna vožnja na poligonu. Ekipno je prvo mesto zasedla OŠ Globoko, med posamezniki pa Mitja Bizjak iz OŠ Velika Dolina kot kolesar in Lovrenc Pegam s kolesom z motorjem iz OŠ Brežice. S tem sta se oba uvrstila na državno tekmovanje, ki bo letos potekalo v Žalcu. Na sevniškem občinskem tekmovanju “Kaj veš o prometu” pa so sodelovale OŠ Blanca, Krmelj, Tržišče in Sevnica, kije tako v višji kot nižji stopnji prispevala dve ekipi. Na nižji stopnji je prvo mesto osvojila OŠ Krmelj, druga je bila Blanca in tretja OŠ Tržišče. Med posamezniki pa je na nižji stopnji zmagal Davorin Erman iz Krmelja, ki je za nagrado prejel kolo, drugo mesto pa sta si razdelila Robert Krašovec in Denis Poljane iz iste šole. Na višji stopnji je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Blanca, drugo je bilo Tržišče, tretji pa Krmelj. Med posamezniki pa si je pot na državno prvenstvo zagotovil Peter Pušnik iz OŠ Sevnica, drugi je bil Aleš Janežič iz Tržišča, tretje mesto pa sta si razdelila Hlebec Benjamin in Jure Mirt iz OŠ Blanca. N.Č.C. Gostovanje v Berlinu Leskovec pri Krškem - Člani tamkajšnjega kulturnega društva so bili pretekli konec tedna na gostovanju v Berlinu, kjer so se tamkaj živečim Slovencem predstavili s komedijo Vinka Moderndorferja “Štirje letni časi”. Gostovanje, katerega uspešnost so obiskovalci nagradili z bučnim aplavzom in čestitkami, je plod dela in sodelovanja Mete Grahek s Kulturnim društvom Leskovec in Slovensko katoliško skupnostjo v Berlinu oziroma tamkajšnjim župnikom g. Izidorjem Pečovnikom - Dorijem. Dodaten pomen gostovanju Kulturnega društva Leskovec v Berlinu sta s svojo udeležbo doprinesla tudi župan občine Krško Franc Bogovič in podžupanja Ana Somrak, ki sta se povabilu kulturnikov z veseljem odzvala. J.K. Izidor Pečovnik, Mirjana Marinčič, Tatjana Ovsenik in Janez Kerin Igra za streho Velika Dolina - V okviru praznovanja krajevnega praznika KS Velika Dolina so pevci KUD “Slavčki” z Velike Doline in dramska skupina OŠ Velika Dolina pod vodstvom režiserke Edite Krošl z njeno igro “Jaz pa že ne ...” pripravili dobrodelno prireditev, katere izkupiček je bil namenjen obnovi strehe kulturnega doma na Veliki Dolini. Nastopajoče in gledalce, ki se jih je izbralo manj, kot so organizatorji načrtovali, je pozdravil tudi predsednik Sveta KS Velika Dolina Marjan Žibert. za mlade... 1 moda A Intervju z asistentko Samantho Krepski V okviru programa Comenius na OS Maksa Pleteršnika Pišece že tretji mesec gostuje asistentka za tuji jezik, gdč. Sa-mantha Krepski, kije študentka angleščine in nemščine, živi v Berlinu, po narodnosti in duši pa je Angležinja. Za osnovne šole so asistenti za tuji jezik prava redkost. Na šoli v Pišecah seje Samantha aktivno vključila v učni proces, intenzivno se vključuje v pouk angleščine in izbirnega predmeta nemščine na predmetni stopnji, radi pa jo gostijo tudi pri ostalih predmetih. Seveda smo to priložnost izkoristili še za zgodnje učenje tujega jezika pri učencih razredne stopnje in tako ustanovili kar tri skupine tečajnikov tujega jezika, kijih vodi Samantha. Kot pravi sama, so ji naša šola in Pišece prirasle k srcu, zato nam je obljubila, da nas jeseni ponovno obišče. Ker se bo kmalu vrnila v Berlin (vsi jo bomo pogrešali), smo jo pred odhodom zaprosili še za kratek pogovor. Kako se počutite v Sloveniji? Počutim se zelo dobrodošla. Vsi so zelo prijazni in mi veliko pomagajo. Pišece in tukajšnja pokrajina sta mi zelo všeč, ljudje so zanimivi, še posebej zame, ker živim v milijonskem mestu. Seveda pogrešam svoj dom in fanta, ampak ni prehudo. Zakaj ste se odločili priti ravno v Slovenijo? Lahko sem izbirala med mnogimi državami v okviru Comenius programa, zato se je bilo težko odločiti. Moj oče pa je pred kratkim poslovno obiskal Slovenijo in tu mu je bilo zelo všeč. Predlagal mi je, da to deželo obiščem tudi sama, jaz pa sem, kot vidite, sledila njegovemu predlogu. Gospodična Samantha, kakšni so vaši hobiji, kaj vam je všeč in s čim se ukvarjate v prostem času? Rada imam poletje, od živali pa obožujem mačke. Doma imam dve mački z imenoma Topsy in Turvy. V prostem času 2elo rada berem, kuham za prijatelje in plešem. Že več let Plešem balet, ure baleta imam vsak teden. Trenutno sem še študentka, že zelo kmalu pa bom učiteljica. V Sloveniji je običaj, da fantje povabijo dekleta na zmenek. Alije enako v Nemčiji, ali pa so tam dekleta pogumnejša? Podobno je tudi pri nas, toda mlajše generacije deklet so Vse bolj pogumne in tako se vse pogosteje dogaja, da prvi korak naredi ravno dekle. Koliko pa so stara nemška dekleta, ko se odločijo za poroko? Dekleta se v Nemčiji poročajo v starosti od srednjih dvaj-Setih do srednjih tridesetih let. Kakšno je vaše mnenje o ženskah v Afriki in Aziji? Ali one po vnšem mnenju res samo skrbijo za dom in vzgojo otrok? Kolikor vem, ženske v Afriki zelo garajo na poljih, da bi Preživele svoje družine. Vse več žensk pa se odloča začeti z Majhnim podjetjem ali obrtjo. Prav tako se tudi v Aziji počasi ^šijo tradicionalne vloge mladih žena. Ati se želite naučiti nekaj slovenščine? Seveda in to tudi že poskušam. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? v Študiram angleščino in nemščino, saj bi rada postala uČiteljica teh dveh jezikov v osnovni šoli. Prav tako si želim ustvariti družino, zato bom poskušala uskladiti delo in družino. Ki še kaj radi sporočili našim učencem? v Zelo sem srečna, ker sem asistentka za tuje jezike na vaši s°h, želim pa vas še bolje spoznati. Uvod: Mojca Denžič, mentorica asistentki za tuji jezik; intervju so izvedli učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije na OS Maksa Pleteršnika Pišece Teden, ki ga ne bomo pozabili V ponedeljek, 8. maja, smo se dijaki evropskega oddelka 2. a Gimnazije Brežice polni pričakovanj pod vodstvom mentorjev Marije Plut, Boštjana Spilerja in Judite Marolt že navsezgodaj odpravili na pot, kajti čakala nas je mednarodna izmenjava s klasičnim licejem Pietradefusi v mestecu Denteca-ne v bližini Neaplja. Po naporni vožnji smo zvečer končno prispeli pred licej, kjer so nas pozdravili in prijazno sprejeli naši gostitelji. Naslednji dan smo se skupaj odpeljali v Salerno, kjer smo imeli priložnost sami raziskovati lepote tega obmorskega mesteca, potem pa smo se z ladjo odpeljali še do Amalfija. Tam smo sedeli na plaži, igrali odbojko... Da, tudi kopali so se nekateri pogumni posamezniki. V sredo smo si ogledali tovarno alkoholnih pijač in šolo v Frigentu, v četrtek pa smo občudovali slavne Pompeje. Dež nas je pregnal sredi sprehajanja po nekoč čudovitih ulicah, a nam ni odvzel čara brezčasnosti, ki gaje v Pompejih moč občutiti. Sredi veličastnega amfiteatra imaš občutek, da so gladiatorji v njem pustili svojo dušo... Petek je bil zelo žalosten dan - naš zadnji dan v Italiji. S svojimi gostitelji smo prisostvovali pouku. Opazili smo, da pri njih pouk poteka malce drugače. Bolj sproščeno. Sledil je zaključni del, kjer so nam pokazali svoje delo pri projektu „Ženska v zgodovini - zgodovina ženske”. Nas ta projekt še čaka, kajti predstavili ga bomo septembra, ko pričakujemo njihov obisk. Ogledali smo si tudi kratek film s protivojno tematiko We believe... in love and peace - Mi verjamemo... v ljubezen in mir. Pozdravili so nas tudi predstavniki lokalnih oblasti. Izmenjali smo si brošure s predstavitvijo Brežic in njihovih krajev ter se nato predajali glasbi in plesu na šolskem igrišču. Ob treh je prišel čas slovesa in po dolgem objemanju in z očmi, polnimi solz, smo se poslovili od naših prijateljev. Kajti v tem tednu so se med nami spletle pristne vezi. Imeli smo se zares lepo. Mislim, da nam je ta izkušnja veliko dala. Italijani so zelo odprti, prijazni in gostoljubni ljudje. Vsi smo se pri njih počutili zaželjene in jasno so nam povedali, da bodo njihovi domovi odslej naš drugi dom. Komaj čakamo, da se ponovno vidimo, do takrat pa nam preostaneta le obujanje spominov in dopisovanje. Dijaki 2. a in razredničarka Judita Marolt se ob tej priložnosti zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam pomagali pri uresničitvi našega potovanja v Italijo. Tanja Cizi, 2. a Nočna straža Sile svetlobe in teme že stoletja živijo v delikatnem ravnovesju. Toda kljub nočni straži, ki nadzira temne sile, med katerimi so tudi vampirji, čarovnice in tisti, ki spreminjajo obliko, vrsta skrivnostnih dogodkov sproži uresničitev starodavne prerokbe, ki pravi, da bo nekdo, ki bo zelo nadaijen, prešel na drugo stran in porušil ravnovesje ter povzročil apokaliptično vojno, kakršne svet še ni videl. Sovraži me Ko biotehnični uradnik Jack (An-thony Mackie) obtoži svoje pohlepne šefe konglomerata, ki je v donosnem poslu z drogo (Woody Harrelson in Ellen Barkin) za škandal glede čudnih poslovnih potez, se zgodi mnogo več, kot je pričakoval. Nato pride njegova stara ljubezen (Kerry Washing-ton) s čudnim predlogom - naj postane oče njenega otroka. Brez obvez. Ker želi vrniti udarec korporaciji, Jack ustanovi agencijo moških spremljevalcev s ceno 10.000 dolaijev na noč. Jackov posel uspe, toda njegova očarljivost ga pripelje še dlje... Razdvojen je med ljubeznijo in denarjem, toda stvari se zapletejo, ko izve, da hči (Monica Bellucci) zloglasnega mafijskega šefa (John Turturro) pričakuje njegovega otroka, mafija pa odkrije njegovo sodelovanje z FBI- jem. Nevidno zlo 2: Apokalipsa Mislila je, daje svobodna, vendar seje motila. Milla Jovovich je še enkrat v vlogi Aliče, ki se zbudi iz groznega spanca, da bi spoznala, kako so se uresničili njeni najhujši strahovi - krvi željni nemrtvi, proti katerim se je borila skupaj s svojo elitno vojaško enoto, so se zgrnili nad mesto okoli tajnega sedeža korporacije Umbrelle. Biogenetsko je dovršena - in prav to bo potrebovala. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah Zdaj so pred nami toplejši dnevi, kar pa ne pomeni, da smo o pomladni modi in poletju povedali vse. Zložite jakne in jopice v omare in se vživite v tople dni. Kateri zgornji deli se bodo nosili? Bele bluzice se bodo. Sliši se nevejjetno, klasično in dolgočasno, ampak je prav nasprotno; gre za izredno posebne bluze, polne modnih detajlov, kot so npr. volančki, čipke. Lahko se kombinirajo k jeansu, k lepem elegantnem krilu, mini krilu, vsekakor je veliko možnosti, končen izgled pa je vse drago, le dolgočasen in klasičen ne. Se spomnite, ko so se bluzice vezale in nosile nad popkom? Ja, to je spet moderno in prihaja med nas, tokrat sveže in zapeljivo kot nikoli prej. Sodijo k romantičnemu in športnemu slogu. Prav tako majčke s pou-daijenimi kratkimi rokavčki, polo majčke in majčke s črtami. To je seveda samo nekaj primerov modnih zgornjih delov; če niste našli ničesar zase, veijemite, še nekaj dragih možnosti je. Lepe sončni dni... Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE SavaGlas, 25.5.2006 HOROSKOP OVEM Čeprav si boste želeli podaljšati vikend, bo potrebno kar hitro pričeti z delom. Zaostanki se bodo kar kopičili, neki stari dogovori pa se bodo končno začeli uresničevati. Gh? BIK Nenavadna trma vas bo vsake toliko časa popadla, okolica in tudi sami boste presenečeni, kako vztrajate pri vsaki malenkosti. Bikice pazite, da si kaj ne polomite, hitrosti vam ne priporočamo. DVOJČKA Boj s šefom bo lahko precej silovit, tako da se boste še nekaj časa kujali. Prevara s strani nesramnega znanca, vas lahko stane nekaj denarcev. Vikend bo lenoben, vendar se vseeno posvetite družini. RAK Dinamični družinski odnosi vam bodo presedali, težko se boste strinjali z moškimi člani. Prve dni boste še kar strpni, kasneje pa se boste postavili po robu. Nežnost boste pokazali konec tedna. LEV Več lepih in zanimivih dogodkov vas čaka. Če boste na poti, se dobro pripravite na sestanek, saj bo vroče. Za naporne dni konec tedna se začnite že sedaj pripravljati. Konec tedna bo stresen. DEVICA Precej dobro boste razmigali svoje telo v tem tednu, saj vas bo stalno mikalo, da bi še kaj dodatno naredili. Tisti, ki radi kolesarite, boste še posebej uživali v naravi. Obiščite prijatelje. „ TEHTNICA Se posebej se boste zabavah, močna čustva vas bodo za vikend čisto prevzela. Darilo, ki bo presenečenje, vas bo ganilo do solz. Srečanje z dobrim prijateljem vas lahko zapelje v pretiravanje. ŠKORPIJON Manjši prepir in nesoglasje z žensko osebo lahko naredi razdor v skupini. Od petka naprej pa se bodo stvari tako hitro odvijale, da boste težko lovili kraj s krajem. Počitek bo sledil kasneje. STRELEC Preveč dobrega tudi ne pomaga, tako da zmernost v tem tednu ne bo odveč. Bolj bi uživali ob lepih umetniških dogodkih, na krajšem potovanju ali v prijetni družbi, zato pa se morate tudi sami potruditi. KOZOROG Skrajno strogi in z močno koncentracijo boste vztrajali, vaše odločitve bodo nespremenljive. Kariera in odnos v družni bosta na prvem mestu, veliko energije boste imeli, zato bodo rezultati dobri. vodnar Načrti se ne bodo uresničili, vsaj ne tako hitro, kot ste mislili. Bolj se boste ukvarjali z idejo, kaj do poletja narediti. Druga polovica tedna, vam lahko prinese čisto nekaj novih zamisli. RIBI Najbolje bo, da se odločate za nove korake. Uspešno izkoristite močno voljo, ki vas bo spremljala, lahko pa se tudi bolj posvetite telesni vadbi, predvsem v vodi. Za vikend se ne pustite zmotiti pri užitkih. 'MA na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju MAGRADMA KR1ŽAMKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Zvonimir Blas, Florjanska 24, 8290 Sevnica 2. nagrada - zgoščenka Barbara Bosina, Veliki Obrež 2b, 8257 Dobova 3. nagrada - kaseta Martina Kodrič, Velike Malence 43,8262 Krška vas Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: TRAM, TROHA, RODAN, MESEC, LISKO, STADIJ, KO, SP, KAMERUN, KOTA, ABEL, BAN, NAT, FEN, GETO, ATO, AL, IZLETNIK, NIT, ONA, LISA, DRASTIČNOST, EK-SOT, El, TIL, RATKO, NALI-KA. Geslo: MESEC LJUBEZNI 9Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 2.6.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! VZVIŠEN PROSTOR V CERKVI ZA BRANJE SVETECA PISMA VIŠJI DUHOVNIK V PRAVO-SLAVNI CERKVI ANGLEŠKI PISATELJ IN DRAMATIK BORIS ZIHERL ZAPREKA, BARIERA UTRDITEV NEZAVARO- VANE SMERI MAttOHAM, ■ W1LUAM S0MERSET-angleški pisatelj sto V. IGRALKA IN PESNICA KAČIČEVA JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA Z GRBASTIM mmm TIBETAN- SKO GOVEDO DOLGO TRAJAJOČE IE GRAJANJE 'MESEC' V LETU CIRIL RUMA (...CRKUZ [ SESEDE HUS Ž. POKRIVA. | L0 NAROD- \ m* L nm. NAPRAVA ZA DVIGAN. MATERIALA V NAVPIČNI SMERI 3,14 ZVEZNA DRŽAVA PRIPOVED- NAPESE« m* OTOK V JADRANU LETOPIS ZAKOVICA (POGOVORA PREMETAVA" NJE GNOJA GORA V KARAVAN-KAH (KOROŠKA) VNAmJ- ŠNJA ODJAVA PRIHODA RUDARSKO MESTO V JUG0ZAH. ROMUNU! VERA, KI J0i JE j OSNOVAL I MOHAMED j STARA PRNTfA0L SESTRADAN SEVBA8I. “ L0NUE UREJEVA- LEC IZLOŽB DALMATINSKA ANA NEMŠKI JBUKUL* IZRAELSKI POLHIH (A8BA) TONE ŽAGAR NESPAMET, NEUMNOST —j E8AN. ABBA- (1915-2002) araclski J politik SLOV. NEKDANJA PESNIKA PAPEŽEVA GREGOR- KRONA ČIČA RIMSKA DVE GLASBENIK SOSS Kino servis Brežice Četrtek, 25.5., in petek, 26.5., ob 18.30 Karavla, komedija, in ob 20.30 V kot vroče maščevanje, akcijska drama; sobota, 27.5., in nedelja, 28.5., ob 18.30 Film, da te kap 4, parodija, in ob 20.30 Karavla; četrtek, 1.6., petek, 2.6., sobota, 3.6., in nedelja 4.6., ob 18.30 Obupna belina, črna komedija, in ob 20.30 Da Vinčije-va šifra, triler. Kulturni dom Krško Četrtek, 25.5., ob 19. uri Obupna belina, komična kriminalka; petek, 26.5., ob 18. uri Čez 30 in še pri ta-starih, romantična komedija; sobota, 27.5., ob 18. uri Film, da te kap 4, komična grozljivka, in ob 20. uri Misija: nemogoče 3, akcijski triler; nedelja, 28.5., ob 18. uri, Čez 30 in še pri tastarih; petek, 2.6., ob 18. uri Požarni zid, akcijski triler in ob 20. uri Ko pokliče tujec, triler; sobota, 3.6., ob 18. uri Ko pokliče tujec; nedelja, 4.6., ob 18. uri Požarni zid. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 26.5., ob 20. uri Krvava igra, grozljivka; sobota, 27.5., ob 20.uri Čez 30 in še pri tastarih, romantična komedija; petek, 2.6., ob 20. uri Rožnati panter, komična kriminalka; sobota, 3.6., ob 20. uri Film, da te kap, komična grozljivka. RECEPT Zf\ VSm Dan Opečeni kruhki Sestavine: 4 rezine belega kruha 4 rezine kmečkega pršuta 4 tanke rezine sira ementalca 60 g sira z zelenim poprom 60 g parmezana 40 g masla 4 žlice olivnega olja 8 črnih oliv 1 šopek rdečih redkvic črni poper v zrnu Priprava: Pečico segrejemo na 200° C. Kruhove rezine položimo na rešetko segrete pečice. Blago jih opečemo. Sir z zelenim poprom narežemo na tanke rezine. Redkvice očistimo in narežemo na kolesca. Olive razpolovimo in razkoščičimo. Opečene kruhove rezine vzamemo iz pečice. Obložimo jih (po vrsti) z rezinami masla in kmečkega pršuta, z narezanimi redkvicami, z rezinami ementalca in sira z zelenim poprom. Kruhke po vrhu potresemo z naribanim parmezanom, na katerega razdelimo razkoščičene olive. Blago potresemo s sveže mletim črnim poprom, potem pa jih damo v segreto pečico, da se sir stopi in razlije po kruhkih. Vroče kruhke pokapljamo z olivnim oljem in postrežemo s sezonsko solato, lahko pa tudi s kozarcem (brez)alkoholne pijače. Mesni polpetki Sestavine: 800 g mletega mesa 100 g belega kruha 2 čebuli 1 dl olja 2,5 dl mleka 40 g masla 3 jajca sol beli poper v zrnu manjši šopek peteršilja 2 vejici majarona Priprava: Čebulo olupimo, drobno sesekljamo, potem pa posteklenimo na vročem olju. Mleko pristavimo in segrejemo, potem pa z njim prelijemo kruh v skodelici. Peteršilj in majaron osmukamo in drobno sesekljamo. Mleto meso stresemo v skledo. Dodamo ožet kruh, prepraženo čebulo, jajca in sesekljani zelišči. Nazadnje krepko začinimo s soljo, sveže mletim belim poprom in ka-jenskimpoprom.Vponvisegrejemoolje. Iz mase z navlaženimi rokami oblikujemo polpetke s premerom približno 4 cm. Polagamo jih na segreto olje, na katerem jih po etapah in po obeh straneh zlato rjavo spečemo. Pečene sproti pobiramo iz ponve in zlagamo na papirnate kuhinjske brisače, da se odcedijo. Cmočke skupaj s pikantno presno paradižnikovo omako in dobrim kruhom ponudimo h kozarcu vina ali hladnega piva <*s» tehnični pregledi tln» Kliko d.o.a, Bohoričeva 10.8270 Kliko ŠPORT atletika Kozmus že dosegel normo za EP Ljubljana - Brežičan Primož Kozmus je drugi dan kvalifikacij atletskega pokala Slovenije v Ljubljani zmagal v metu kladiva in s 76,49 m na svoji drugi tekmi po skoraj dveletnem premoru izpolnil normo (75 m) za nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Goeteborgu. “Zelo sem zadovoljen, ker sem na tak način začel sezono. Zal prejšnji teden na veliki nagradi v Slovenski Bistrici tudi zaradi slabšega vremena še nisem bil uspešen, vendar pa sem sedaj že na drugi tekmi dosegel normo. Sedaj bo vse potekalo veliko lažje, ker nisem več obremenjen z normo za prvi nastop na velikem tekmovanju po letu 2004. Ti prvi rezultati po premoru zaradi poškodbe hrbta kažejo, da sem sposoben še veliko večjih daljav od tistih, ki sem jih sprva napovedoval. To me veseli, saj je še pred nekaj meseci kazalo zelo slabo,” je dejal Kozmus, kije bil šesti na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah, peti na prejšnjem svetovnem prvenstvu leta 2003 v Parizu in četrti na svetovnem finalu Mednarodne atletske zveze (IAAF) leta 2004 na Madžarskem in bo naslednjič nastopil čez dva vikenda v Carigradu. Kozmus je imel zdravstveni poseg na hrbtenici v Strasbourgu 30. januarja letos in je takrat napovedal, da bi lahko v tej sezoni metal okrog 77 m. Na tekmovanju je nastopila tudi Mateja Drobnič, kije zmagala v skoku ob palici (390). L.Z. Rekord Vida Zevnika Ljubljana - Na kvalifikacijah atletskega pokala Slovenije v Ljubljani je pretekli vikend nastopil tudi velik up slovenskega teka Catežan Vid Zevnik, kije pred dvema mesecema prestopil v brežiški atletski klub FIT in dosegel izjemen rezultat. V teku na 5000 m je v članski konkurenci osvojil 2. mesto in postavil nov pionirski rekord 15:52:12. Prejšnji pionirski rekord je bil star 15 let (16:18:00).Vida po novem trenira Borut Podgornik, kije nacionalni trener za teke pri Atletski zvezi Slovenije. L.Z. trener Borut Podgornik in Vid Zevnik duatlon Nina Mandl spet zmagala Kamnik - V Kamniku je bilo minulo soboto ekipno državno prvenstvo v duatlonu. Udeležilo se ga je 125 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalca Multisport kluba iz Krškega sta se odlično odrezala. Nina Mandlje zmagala med tttlajšimi mladinkami, Blaž Žmavčič pa je osvojil 5. mesto dted kadeti. L.Z. karate Metka Galič zmagala Ljutomer - Minulo soboto je v Ljutomeru potekalo mednarodno tekmovanje v karateju za 9. pokal mesta Ljutomer. Sodelovalo je 350 tekmovalcev s Hrvaške, iz Avstrije in Slovenije v katah in športnih bojih. Najprej so se tekmovalci pomerili v katah. Veteranka Metka Galič je suvereno premagala vse svoje nasprotnice s 3:0. V katah seje v zelo močni konkurenci odlično izkazal še Viktor Kopinč, ki je osvojil bronasto kolajno. V isti kategoriji je Bruno Budič osvojil nehvaležno 5. mesto. V športnih bojih seje še posebej izkazal Jože Ferenčak z dvema osvojenima bronastima kolajnama med mladinci in člani. Do odličja so se še prebili Aljaž Petančič in Nastja Galič. Uspešne posavske telovadke Koper - Prejšnjo soboto je GD Koper organiziralo drugo prvenstveno tekmo v športni gimnastiki za ženske. Nastopile so tudi telovadke brežiškega Sokola. Med mladinkami je tokrat blestela Asja Omerzu, ki se je s serijo štirih odličnih nastopov povzpela na visoko 2. mesto, Katja Pirš pa je bila v isti konkurenci sedma. Prav tako so uspešno nastopile telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško. Med deklicami je v mnogoboju 3. mesto osvojila Maruša Metelko. Med kadetinjami je bila Ana Vodeb deveta, med mladinkami Urša Mižigoj peta, v članski konkurenci pa je bila Urška Štus peta in Nina Močivnik šesta. L.Z. Brežiške mladinke Katja, Anja, Špela in Asja v družbi s svetovnim prvakom Mitjo Petkovškom (Foto: Metka Galič) ju-jitsu Cešek evropski prvak Poljska - V Poljskem mestu Bielsko Biala je 14. maja potekalo Evropsko prvenstvo za kadete in mladince, kjer je nastopila tudi slovenska ju-jitsu reprezentanca. Tekmovalci posavskih ju-jitsu klubov so posegali po izjemnih rezultatih, tako v borbah kot v prikaznih tehnikah. Naj višje se je uvrstil tekmovalec Društva borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice Andrej Cešek, kije postal mladinski evropski prvak v kategoriji do 62 kg, njegov klubski kolega komaj 15-letni Tim Avguštin pa je v kategoriji do 55 kg končal na 7. mestu. Andrej Cešek je bil v občini Sevnica pred časom proglašen za naj športnika leta 2005. Tekmovalec perspektivnega razreda je državni mladinski prvak, na mladinskem svetovnem prvenstvu pa je osvojil 2. mesto, poleg tega pa je bil predlagan tudi za mednarodno priznanje v “fair playu”. Z odličnimi rezultati so se s Poljske vrnili tudi tekmovalci Društva borilnih veščin Katana iz Globokega. Pri kadetih v prikaznih tehnikah oz. duo sistemu sta 2. mesto zasedla moški par Marko Kovačič-Matej Žerjav in .mešani par Matic Derenda-Andrejka Ferenčak. V borbah pa sta si 3. mesto priborila njihova klubska kolega Peter Pšeničnik v kategoriji kadeti do 73 kg in Sandi Hotko v kategoriji mladinci do 77 kg. N.Č.C. /J.M. OTRDŠKR FOTO-RKCIJR MRJ vsak torek in četrtek! PREDSTAVLJA: Ufi m dlo 1 Brežice, Lamutom 16 Tet.:07/49 90260 info@foto-mzman.si 2 PROPbPORTRET VAŠEGA OTROKA S A MO 5. ■. • (13x18 cm) studio BOŽMAN Brežice, Lemutom 16 fotografiramo Oti 10-18 k Tel.:0?/49 90160 ° J www.foto-mzmm.si Ponudba velja samo lx na dmžino.Naredimo več posnetkov, ki vam jih predstavimo Se isti dan. Že na prvi pogled j e j asno, a Murano kljub zasnovi nima J110 skupnega s svetom klenih erencev tipa Patrol, Pathfin-er ali Land Cruiser. Oblika Prednjega dela, prej kupejev-^a kot kaj drugega, kakovost-a notranjost v usnju, z veliko J^ero prestiža in zmogljiv 3,5-* rski bencinski šestvaljnik... Se je več kot očitno podreje-zlasti udobju. Vse je za-J'lsljeno in podrejeno predem vrednotam in razsežno-: lIP ameriškega trga, ki mu n Kluran0 v prvi vrsti tudi menjen. Toda globalni trg e] naredil svoje in Nissanov . gantni SUV sije v relativno času znal izboriti fiVTOflOBILlZEn Nissan Murano svoj prostor tudi na evropskem trgu in tako presenetil celo največje optimiste. V lanskem letu je bilo v Evropi prodanih skoraj 9000 primerkov, kar glede na konkurenco prestižnih znamk v tem segmentu ni ravno malo za SUV, vreden 47.000 evrov. Čiste linije in napredne oblikovne rešitve, zmogljiv bencinski motor, samodejni sekvenčni menjalnik CVT ter spoštljive zunanje mere - dolžina 4,77 m in širina 1,88 m - so karakteristike, ki so prepričale tudi zahtevne evropske kupce. Murano je presenetil tudi v Sloveniji, ki prisega predvsem na dizelske motorje. V cenovnem razredu 12 milijonov, kamor sodi Murano, je namreč kar nekaj prestižnih tekmecev. Tudi notranjost je zasnova- ^fotor: ^minski šestvaljnik Prostornina: 3498 cm3 2341™ navQr: 3l8Nmpri 3600/min na po okusu razvajenih ameriških kupcev, saj ne manjka ničesar. V serijski opremi je vse, od že omenjenega usnja, električnega pomika strešnega okna, električno nastavljivih sedežev, zunanjih ogledal in glede na dolžino nog celo pedal oziroma stopalk, ki jih voznik po potrebi približa ali oddalji, kar je svojevrstna novost, kije doslej še nisem srečal. Seveda ne manjka niti “cruise control”, brez katerega si Američani težko predstavljajo vožnjo avtomobila. Kljub bogati serijski opremi pa bi moral SUV tega cenov- Zmogljivosti: - najvišja hitrost 200 km/h -pospešek 0-100 km/h: 8,9 s - pombinirana poraba (pro-izvajalec)a: 17,2/9,5/12,3 l/100km - testno povprečje: 14,2 1/100 km nega razreda imeti bolj dognano klimatsko napravo (ta je sicer elektronsko vodena, a z analognim upravljanjem). Težko je tudi pogrešati potovalni računalnik in merilec zunanje temperature. V duhu ameriških limuzin je bogato zasnovan tudi voznikov sedež, ki ne glede na številne nastavitve in spomina ne nudi želene oprijemljivosti, kar znova potrjuje, da se evropski okus v marsičem razlikuje od ameriškega. Zadovoljstvo v vožnji je prej primerljivo z luksuzno limuzino višjega razreda, kot s terencem, čeprav ne gre zanemariti višine 1,70 m in teže, kar obnašanje na cesti ne more prikriti. Vendar so reakcije Murana vselej predvidljive. Navdušuje s tiho vožnjo in odzivnostjo, s pospeškom 8,9 s na 100 km/h. 6-valjni motor je suveren v vseh situacijah. Sekvenčni 6-stopenjski menjalnik mu ob miroljubni avtomatiki daje dodatne spodbude. Na podlagi, kjer gume zgubljajo oprijem, se samodejno preko multidisk sklopke prenese del navora na zadnji par koles. Če pa zapeljemo v blato ali sneg, lahko ročno vključimo sredinsko zaporo diferenciala in Murano se ob ustrezni obutvi prelevi v pravega terenca presenetljivih sposobnosti, katerega omejitev predstavljata le premajhna oddaljenost od tal in pomanjkanje zaščite podvozja. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE PosIP - Posavje izziv in priložnost OBČINA Brežice Narediti Posavje, predvsem pa občino Brežice, občino možnosti in priložnosti za sedanje in prihodnje generacije, je ključna naloga, s katero se soočamo vsi zaposleni v javnem sektorju. Statistika Zavoda za zaposlovanje o stopnji nezaposlenosti med mladimi, predvsem med iskalci prve zaposlitve ni spodbudna. Ravno tako ni spodbuden trend odpiranja novih delovnih mest. Mladi, ki odhajajo v univerzitetna mesta na študij, se skoraj po pravilu tam odločajo tudi za nadaljevanje svoje poklicne kariere. Zadnja razprava, ki je pod nazivom “Problemi mladih in njihova prihodnost v Posavju” potekala v Ekonomski in trgovski šoli Brežice, je pokazala popolno nezaupanje mladih v lastno prihodnost v Posavju ter ga označili kot regijo brez priložnosti. Pa vendar so ostali raz-pravljalci pokazali, da se včasih nekatere aktualne tematike preveč polemizirajo in postajajo stereotipi. Da mladi niso pasivni in so pripravljeni že danes resno razmišljati o svojih potencialih in potencialih lokalnega okolja, kaže projekt PosIP - Posavje izziv in priložnost, ki ga že od začetka skozi delovanje Mladinskega centra Brežice podpira Občina Brežice. PosIP predstavlja projekt z osnovnim namenom spodbujanja podjetniškega razmišljanja predvsem med mladimi. Projekt beleži prvo izvajanje v letu 2000, ko je vzpostavil nabor neformalnih izobraževanj za mlade in nosilcev za nadaljnje podjetniško usposabljanje. V vsakem letu novega izvajanja smo s projektom vse skozi ugotavljali dejanske potrebe pa tudi želje okolja in ga oblikovali tako, da je s svojimi cilji prispeval k njihovemu zadovoljevanju. V letu 2003 je projekt pridobil širok krog partnerjev, ki so s svojo vkjučenostjo prepoznali možnost medsebojnega povezovanja. Vsak posamezen je prispeval k vsebinski nadgradnji. Osnovna ideja projekta PosIP je spodbuditi podjetniško razmišljanje med mladimi, jim skozi proces neformalnega izobraževanj a, povezovanja s prakso v lokalnem okolju utrditi zaupanje v lastne sposobnosti in znanje ter jih z nenehno motivacijo pripraviti na trg dela. Torej jih, upoštevajoč njihove trenutne karakteristike, pripraviti na samostojno kreiranje oz. načrtovanje lastne prihodnje zaposlitve. Projekt sestavljata dva modula in sicer “Podjetnost in ustvarjalnost mladih Posavja” ter “Sola podjetnosti in ustvarjalnosti mladih”. Cilj prvega je preko široke motivacije izoblikovati bazen podjetniških idej in ga preoblikovati v bazen projektov prihodnosti, pri čemer si najbolje ocenjeni od strokovne komisije pridobijo podporo pri realizaciji. V ta modul so vključene tudi delovne organizacije lokalnega okolja z lastnimi razvojnimi idejami. S prispevanjem teh ponudijo mladim brez lastnih priložnosti razvoja ideje v projekt kot tudi možnost spoznavanja delovnega okolja. Na ta način si pridobijo praktične izkušnje in navezavo stikov z morebitnimi delodajalci. Tako PosIP za delovne organizacije posledično nudi možnost kakovostnega kadrovanja. Temeljna naloga drugega modula je zagotoviti kakovostno neformalno izobraževanje za potrebe razvoja podjetniške ideje v kakovosten poslovni načrt in osebnega razvoja udeleženca. Samo izobraževanje je ves čas trajanja podprto s strokovnim svetovanjem posameznikov, strokovnjakov z različnih področij podjetništva v lokalnem okolju. Poudarek je na individualnem načinu dela, saj ima udeleženec šole vse skozi na voljo tudi trenerja. Trener je izvajalec neformalnega izobraževanja v obliki delavnic in hkrati podpora udeležencem pri razvijanju ideje v poslovni načrt. V letošnjem šolskem letu PosIPa so bili udeleženci podjetniškega spodbujanja dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice, Gimnazije Brežice ter študenti Višje šole Brežice. Razvijali so ideje z različnih področji, nekateri pa so se odločili za razvoj ideje naslednjih posavskih podjetij oz. posameznikov - Kostak, komunalno stavbno podjetje d.d., Vino Brežice d.d., Kenex d.o.o., Gostišče pension Les, Les Franc, s.p. in Mitja Oštrbenk. V uvodno motivacijo se je vključilo 270 dijakov in 30 študentov, ki ji je sledil vpis v Šolo PosIPa, vpisalo se je 60 ide-jnikov. Rezultat individualnega in timskega dela je 28 poslovnih načrtov, ki so prispeli na natečaj. Prispele projet-ke je ocenila 4-članska strokovna komisija in odločila o zmagovalcu. Najbolj pre-pričjiva je bila Aleksandra Ivanšek, ki je zasedla prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstil Miha Urbanč, na tretje pa Jasmina Horvatič. Zmagovalci bodo na svečanem zakjučku PosIPa 25. Ivan Molan maja prejeli nagrade Občine Brežice v obliki vrednostih bonov, kijih bo podelil župan Ivan Molan, ostali udeleženci pa Nefiks, indeks neformalnega izobraževanja. Za podrobnejše informacije vas vabimo k ogledu spletne ranje lastne priložnosti in prihodnosti v Posavju pa povabilo, da se v naslednjem letu vključite v projekt PosIP. Polona Hčiring, koordinatorka projekta PosIP pri Mladinskem centru Brežice občinski svet brežice SDS Že začetek 26. seje Občinskega sveta občine Brežice je postregel z zanimivostjo. G. Jože Baškovič nas je obvestil, daje iz LORKS-a prestopil v svetniško skupino LDS, kjer sta sedaj po izstopu večine svetnikov LDS z g. Avšičem ostala sama. Takoj po sprejetju dnevnega reda je že naslednja 4. točka -vprašanja in pobude ter odgovori nanje - povzročila burno razpravo, kjer so posamezniki vsevprek obtoževali župana ter medije za vse mogoče napake za zadnjih 15 let. Pri tem se nismo mogli izogniti občutku, da gre morda že za predvolilne priprave. Sama razprava pri tej točki je trajala skoraj dve uri. Ko so se strasti nekoliko umirile, seje zopet zapletlo pri dodatno uvrščeni točki dnevnega reda, kjer je šlo zgolj za uskladitev načrta razvojnih programov z izidom razpisa Ministrstva za kulturo zaradi drugačne dinamike pridobivanja sredstev, kar pa samostojnemu svetniku g. Milku Veršcu kar ni hotelo biti jasno. Sprejeli smo tudi predlog sklepaoizdaji soglasjakizvedbi investicije obnove Lekarne Brežice, investicija bo izvedena z lastnimi sredstvi, pridobljenimi iz tržne dejavnosti. Pri točki Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o volitvah v svete krajevni skupnosti občine Brežice - drugo branje, ki jo je župan uvrstil na dnevni red na predlog KS Bizeljsko in bi nekoliko spremenila volilne enote v KS Bizeljsko ter onemogočila nekoliko bolj lagodno izvolitev v svet KS g. Milku Veršcu in g. Roku Kržanu, je slednjima zopet zavrela kri. Ker tudi Statutarno pravna komisija ni podprla spremembe, ker dopolnitve odloka ne upoštevajo določil oz. smernic zakona v celoti, je župan, kot mu dovoljuje poslovnik, v izogib nadaljnjim LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE zapletom to točko umaknil z dnevnega reda. Zgoraj omenjena svetnika se tudi s tem nista strinjala. Pridružili so se jima samostojni svetniki, ki so izstopili iz LDS, SNS ter DeSUS in skupaj so zapustili sejo ter tako povzročili nesklepčnost Zal tako ni bilo mogoče obravnavati pomembnih tem, kot so lokacija nove športne dvorane, urejanje oglaševanja v občini, imenovanje ravnateljice OŠ Cerklje ob Krki in zaključni račun proračuna za leto 2005. Če je soditi po oviranju uspešnega dela župana, ki smo mu bili tokrat priča, se nam obeta zelo vroča politična jesen in še bolj vroče predvolilno dogajanje. Marko Herci gonja, vodja svetniške skupine SDS ☆ ☆ LORKS zelo pomemben projekt za celo občino. V celotnem projektu, ki je bil večkrat predstavljen krajanom v ustni in pisni obliki, smo želeli doseči več ciljev. Med temi so geodetska analiza področja, pridobiti ideje za možnosti izkoriščanja prostora, analize zraka, analize vode in seveda denarno nadomestilo, ki ga KS in občina še kako potrebujeta V civilni iniciativi so celotno idejo spremenili v boj za osebne interese, kar je še posebej žalostno, in negirajo dejstvo, daje ob vsakem projektu potrebno pogledati, kaj bodo od tega imeti krajani. Sami smo še posebej odločeni, da bomo še naprej podpirati vse aktivnosti, ki bodo prinesle boljše izhodiščne možnosti za življenje občanov. Zagotovo pa bomo vedno končne odločitve prepuščati neposredni volji ljudi, ki je lahko izražena samo z referendumom. Sicer pa so naše aktivnosti usmrajene v oblikovanje sred- nješolske mreže in ustanovitev fakultete, prostorsko ureditev občine, racionalno izrabo prostora in energije ter vseh razvojnih možnosti občine. Ob teh željah nismo nikoli pozabiti, da so vsi občani pomembni in da je potrebno pogačo deliti enakomerno. Za LORKS mag. Stanka Preskar DeSUS Q vse generO^ Občinski svet ne more biti skladišče ali komunalno podjetje! Morda se bo kdo vprašal: “Zakaj takšen naslov našemu članku?” Prisotni novinaiji na sejah Občinskega sveta občine Brežice bi lahko avtentično in objektivno razčleniti dogajanjana sejah in vodenje le teh po zdajšnjem županu Ivanu Molanu. Vse se odvija po strankarski pripadnosti in direktivah tistih, ki jih zastopa. Zadnja seja je bilaprekin-jena zaradi odhoda svetnikov, ki ne nameravajo več trpeti samovolje, oblastniškega obnašanja župana in postiljanja sebi v prid. Spoštovani! Dogodki v zadnjem času narekujejo poglobljeno razlago dogajanj. Še posebej z obžalovanjem spoznavamo, da je besedičenje o želji za razvojem dobilo napačen tek in se je pri nekaterih posameznikih, ki jim ni mar za skupne interese, sprevrglo v politično nabiranje točk pred jesenskimi volitvami. V naši skupini smo prepričani, da so raziskave, ki naj bi se opravljale v naslednjih mesecih na področju opuščenegarudnikavGlobokem, Cl c 8 Vh ■ Slovenska ljudska stranka www.sls.si Preveč gre denaija v prazno!. Nasveti, priporočila, pobude svetnikov gredo v prazno. Celo ugotovitve Statutarne komisije o predlogih za spremembo Odloka o volitvah svetnikov v svete KS si je župan prilagodil in ni dovolil predlagatelju amandmaja podati obrazložitev. Ugotovil je kot samostojni in odgovorni skladiščnik, da lahko sam pomete in obriše potico. Če bi mu dovoliti, bi bil to najcenejši predstavniški postopek. Toda dovolj svetnikov seje odločilo za izredno sejo z obravnavo navedene problematike. Župan naj bi se raje poigral sam s seboj in z očitanimi mu nepravilnostmi glede investicij idr. Za nadzor skrbi večinoma sam in tako mora prevzeti samostojno tudi odgovornost. Vrajetno bomo o “njegovih cvetkah11 morati pisati še večkrat Rešitev pa bo lahko prišla samo z volitvami. Preveč je bilo opravljenega dela starejše generacije za celotno družbo, da bi si dovoliti umazano vodenje sej! Za svetniško skupino DeSUS Brežice Rok Kržan PUM “NE odlagališču radioaktivnih odpadkov” Kot smo napovedovati v PUM-u, je sistemizboralokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NS-RAO), ki gaje predvidela država preko ARAO, pravo orodje za družbeno “zdraho”. V PUM-u smo tako kot vse ostale svetniške skupine v Občinskem svetu Brežice podprti sklep, da se Občina Brežice prijavi na razpis ARAO, torej kupi vstopnico za možnost aktivnega vplivanja, kaj se bo s temi odpadki v prihodnje in že danes dogajalo, saj so že sedaj v naši neposredni bližini, v naši regiji. Ob tem je morala občina podati tudi ime ene lokacije, takšna so bila pravila igre, vendar ob tem v PUM-u nikoli nismo imeti namen kakorkoli pod- pirati lokacije v naši občini, saj menimo, daje, če že, primernejša lokacija tam, kjer je že danes prostor s tem obremenjen, ob tem pa smo vseeno želeli, da občina s prijavo NE izgubi možnosti formalnega vplivanja na sprejemanje odločitev o tako pomembni temi. Takšna pravila igre je postavila država. Zatorej še danes menimo, da je v igri potrebno sodelovati, vendar ne za vsako ceno. Postopek je tako uspel postaviti na različne bregove vse posavske občine, danes že občane, namesto da bi končno v Posavju stopiti skupaj in jasno povedati državi, kako se bo v prihodnje “igralo na našem igrišču”. Danes pa še vedno imamo odpadke in “živo” nuklearko v neposredni bližini nas vseh. PUM še vedno izraža svoj NE, da se kjerkoli v naši občini res vzpostavi NSRAO, menimo pa, da smo več kot upravičeni do vseh odškodnin z naslova trajnega razvrednotenja širšega okolja, v katerem MI živimo, in da moramo ob tem igrati aktivno “igro” NE?! Za Svetniško skupino PUM Davor Račič ffiK. SOCIALNI DEMOKRATI _______._____ N Si Nova Slovenijo Britanska ljudska stranko j ) i i i 1 < t l l i \ i l i / i l i j i i \ mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni v polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Kdo je ustrelil psa? S tem pismom se obračam na vas, da vam z grenko besedo povem in razložim, da imate žal v svojih vrstah tudi ljudi, ki jim tega ne bi mogli reči. Naj razložim: V petek, 5. maja, se nam je kgubil 10 mesecev star kraško-nemški ovčar. Dali smo oglas na Radio Brežice, obvestili smo Policijo in pismonoše. Sami smo ga iskali vse dni in nestrpno čakali s telefonom v roki, če bo kdo poklical. V nedeljo pokliče nekdo in pove, da je taksnega psa videl v Boštanju in da je ves zbegan. Takoj smo odhiteli po njega, vendar ga žal ni bilo več. Videli so ga tudi Pri novem mostu, proti Orehovem. Tudi tam ga nismo več našli. Ne vem več, kolikokrat smo prevozili Orehovo, Led-Sonje in vse okoliške hribe, vse Preklicali in upali. Doma smo Vsi jokali, še posebno otroka, ki sta kar naprej in naprej spraševala, kje jeRino, zakaj ga ni ... Bile so muke. Otroka še sedaj upata na njegovo vrnitev. V ponedeljek, 9. maja, pa Pokliče nekdo, rekoč, da je videl takšnega psa v potoku Gra-hovica, vendar žal mrtvega, bedeli morate, da je poklical Človek, ki je bil sprehajalec s Svojo družino. Mrtvega psa so °Pazili ob nedeljskem sprehodu. V torek zjutraj je mož vzel gotiko, lopato in kopač ter od-šel do psa, da ga je zakopal ta- ko, kot se spodobi. Naj počiva v miru. Ko ga je obrnil, je videl, da je ustreljen. Spredaj je šla krogla skozi vrat, zadaj pa ga skoraj ni bilo nič, vse mu je odtrgalo. Kdo je to storil? Kdo? Morda sprehajalec? Lovec? Ne, lovci takšnih stvari ne počnejo, oni za seboj pospravijo (kot temu radi rečejo). Pa kar lovec ga je oziroma to sploh ni lovec ali pa človek. To še žival ni. Povejte mi, kako lahko nekdo ustreli mladega, zbeganega psa kar tako, samo zato, da se izživi. Da spusti kroglo v nebogljeno žival, potem pa ga pusti tam, kjer obleži. A je to prav? Kje je njegova etika in morala? Kako lahko ima takšen človek sploh orožje? Kdo si sploh upa biti v njegovi bližini? Vsi ste, ker sploh ne veste, koga imate med seboj. Zal mi je tega človeka oziroma sploh ne vem, kako ga naj imenujem, ker to zame človek sploh ni. Zavedati se morate, da bi se Rino v nedeljo sigurno vrnil domov, če mu ne bi ”človek ” presekal pot. Lahko iščete izgovore, vendar jih ni. Če bi preganjal srnjad, bi ga ustrelili in pospravili za seboj, pa tudi vedelo bi se. Rino je bil premlad, preveč izgubljen in zbegan, da bi to sploh lahko počel. To pomeni, da ga je nekdo ustrelil samo iz užitka. Zakaj takšen človek ne pomisli na njegove domače, na Z' \ NAROČILNICA SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj__________ Ulica Uatum levilo izvodov Poštna št. Telefon Podpis Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško -*t*<-unano po centralnem iccaju na nvuu. muuuusRu r;izmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ljudi, ki so ga imeli. Videl je,. da ima ovratnico, da je zbegan, zakaj ni pomislil, da ga doma čakajo otroci, ki ga imajo zelo radi. Sploh ne veste, kako sta otroka jokala ves teden, kako nam je bilo in nam je še hudo. To pismo naj bo vsem v opomin, da mora vsakdo odgovarjati za svoja dejanja. Naj se javi ta človek in pred vsemi pove, zakaj je psa ustrelil in pustil ležati. Zakaj? RS. Vem, da so tudi lovci, ki so moralni in delajo tako, kot je treba. Teh ne obsojam. Slab glas pa dobite lovci ravno zaradi takih ljudi, ki niso odgovorni za svoja dejanja in so brez srca. Naj se to ne dogaja več! Hvala! (Naslov v uredništvu) y mali oglasi Prodam dva prašiča, težka 120 in 140 kg. Cena po dogovoru. Pokličite 040-571-409. Krizni center za otroke in mladostnike Kliko CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177 Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu! V SPOMIN Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe draga mama več med nami ni. 20. maja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustila naša najdražja ANKA NOVOSEL rojena Skledar z Obrežja 45 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni V SPOMIN V mislih vedno si pri nas vsepovsod nas spremlja tvoj obraz. 19. maja je minilo 30 let, odkar smo tragično izgubili našo drago mamo in staro mamo ANGELO GODLER iz Arnovih sel Vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je z lepo mislijo spominjate ter ji prižigate sveče, iskrena hvala. Hčerka Danica s svojimi Spored Radia Brežice Od ponedeljka do petka 6:00 Novice (vsako polno uro do 19. ure) 6:20 Oglasi (vsako uro - 20 in 40 minut čez uro) 6:30 Temperature po Sloveniji 6:50 Javljanje OKC Krško in Novo mesto 7:10 Horoskop 7:30 Vreme 8:30 Kam danes 8:37 Temperature po Sloveniji 8:40 Jedilni list 9:10 Javljanje Regijskega centra za obveščanje 9:15 Menjalniški tečaji 9:30 Oddaje - Torkove bodice ob torkih 9:40 Obvestila 10:30 Oddaje - Vroča linija ob sredah Aplavz ni potreben ob četrtkih 11:50 OSMRTNICE 12:00 Oddaja Malo drugače 12:20 Obvestila 13:40 Obvestila 14:45 Mini avtodrom 15:00 Dan do 15-ih 16:00 Oddaja Shovv na poti domov 16:40 Obvestila 18:00 Oddaja Eksploziv 21:00 Oddaje Bioenergetik (ponedeljek), B.P. (torek), glasba (sreda), Vedeževanje (četrtek), Nenad shovv (petek), glasba (sobota), Nenad shovv (nedelja) Sobota 6:00 Novice (vsako polno uro do 19. ure) 6:20 Oglasi (vsako uro - 20 in 40 minut čez uro) 6:30 Temperature po Sloveniji 6:50 Javljanje OKC Krško in Novo mesto 7:00 Sobotni polet 7:10 Horoskop 7:30 Vreme 8:30 Kam danes 8:37 Temperature po Sloveniji 8:40 Jedilni list 9:40 Obvestila 10:00 Oddaja Miza za 2 11:50 OSMRTNICE 12:20 Obvestila 13:40 Obvestila 14:00 Oddaja Avtodrom 15:00 Oddaja Airplay 50 16:40 Obvestila 18:00 Oddaja Musič machine Nedelja 6:00 Novice (vsako polno uro do 19. ure) 6:20 Oglasi (vsako uro - 20 in 40 minut čez uro) 6:30 Temperature po Sloveniji 6:50 Javljanje OKC Krško 7:10 Horoskop 7:30 Vreme 8.00 Duhovna misel 8.25 Kmetijska oddaja 9.10 RCO 9.30 Kam danes 9.40 Obvestila 10.05 Novice obrtne zbornice Brežice 10.30 Mali oglasi 11.30 Sevniške novice 11:50 OSMRTNICE 12.30 Zahvale 13.40 Obvestila 14.05 Čestitke 20:00 Nenad shovv KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik > Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT )■ Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naroniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.____________ Z Šestnajsta » REKLA V brežiškem občinskem svetu se med opozicijo pozna, da so za “spil” do volitev karte premešane zaradi razdora v LDS. Ker Avšiču zamerijo, daje zaradi bodočega delovnega mesta v tamkajšnji Komunali predčasno izpeljal volitve v stranki in v vodstvo lobiral svoje ljudi, so se na minuli seji s svetniškimi vprašanji spravili nad to podjetje. “Izgleda kot dan odprtih vrat Komunale”, je satirično namignil.svetnik Radanovič. Predsednik uprave Vipapa Oldrich Kettner je za srečno popotnico prenovljenemu papirnemu stroju, da bi gladko tekel, na dušek izpil kozarec šampanjca in ga po slovanski navadi zalučal ob tla. Gospodarskemu ministru Andreju Vizjaku je zaželel veliko takšnih dogodkov: “ Če se bo dosti vlagalo in uspehe temperamenmo proslavljalo, bo ob vsesplošni koristi to dobro še za steklarno v Rogaški ”, je bil hudomušen Kettner. Ob postavitvi treh informativnih tabel ob boštanjski naravoslovni učni poti je eden od varuhov narave otrokom dejal, da se rumenega sleča ne sme trgati in lomiti vej. “Če boste koga videli, da to počne, ga dajte kar za ušesa, "je naročil. “Če pa bo velik in ga ne boste dosegli, povejte to vašemu ravnatelju Dragu Aliču (na fotografiji levo), da jih bo on za ušesa, saj je močen človek. ” Ko so se zbrani, skupaj s korpulentnim ravnateljem Aličem namuznili, je govornik nekoliko popravil svojo tezo, rekoč: “Vaš ravnatelj je močan človek - v kraju. ” Novi najemnik Tončkovega doma na Lisci je v soboto dahnil (usodni) DA. V bistvu pa je bila to njegova druga poroka. Prvo so mu pripravili planinci, ki so ob peti obletnici pohodov ob polni luni sredi noči prikrožili na Lisco. Iz marjetk so spletli dva prstana, Foto: Vinko Šeško nabrali poročni šopek marjetk in ob matičarju in dveh pričah Katjo in Tonija poročili. “Gabrijelski“ bodo pa veseli, ko bodo imeli veliko prometa, je komentiral znani frizer Janez iz Trebnjega, ko je zvedel, da se bodo vse prireditve Dnevi mladih dogajale pred Caffejem Central. Toda lastniki centrala iz Gabrijel so se slabo pripravili na naval ljudi, ki jih je bilo sredi mesta toliko kot ob najboljšem silvestrovanju na prostem. Ne le, da niso zunaj postavili nobenega sanka, še več; ob enih zjutraj je najprej zmanjkalo laškega piva, nato še ljubljanskega in so se morali žejni zadovoljiti z raznimi “smajli” in ostalimi pivskimi nadomestki. Tudi drugi sevniški gostinec, imenovan Hambi, se otepa obiskovalcev. Prepotentni mlad(en)ič, ki je tam zaposlen, misli, da so prišli gostje poslušat njegove (namišljene) zgodbe o avanturah. Poleg tega kakšno obiskovalko ozmeija s “krava, kaj se zmišljuješ” in podobno. Kdo ve, če njegov šef vse to ve? Okrogle mize, na kateri so govorili o tretji razvojni osi, se je udeležil tudi škocjanski župan Anton Zupet. Ko je predstavnik ministrstva Gregor Ficko pred-stavljal tematiko, je dejal, da imajo občine različne poglede na to, kod bo tekla ta cesta. “Škocjanski župan Zupet drugače gleda na to cesto kot vi, Sevničani,” je dejal Ficko. “Ne, ne, jaz sem tu kot zaveznik,” se je hitro oglasil Zupet. Pred dnevi so se lotili štetja prometa na cesti Sevnica-Planina. Predsednik KS Za-bukovje Janez Podlesnik je to označil kot absurd, saj je cesta v katastrofalnem stanju in po njej vozijo le domorodci, ki druge izbire nimajo. NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 25. maj 2006 Danes bo sončno, ponekod bo po nižinah kratkotrajna megla ali nizka oblačnost. Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na severovzhodu bo možen kratkotrajen dež. Postopno bo topleje. Petek Sobota 11/24 °C 13/25 °C Nedelja 15/26 °C tu! OTVORITEV SPAR BREŽICE četrtek, 25.5.'06 ob 10. uri ČEl|6iJ OTVORITVENI PROGRAM 0.30 • pihalni orkester Kapele 10.00 - slavnostna otvoritev hipermarketa SPAR 11.00 - ansambel PRIM AVISTA 12.00-ANŽEJ DEŽAN 15.00 - ansambel SLAPOVI 16.00 - klovn ŽARE 17.00 • Folklorna skupina Duplo Pišece 17.30 • NUŠA DERENDA in ansambel PRIMAVISTA Program bo povezovala BERNARDA ŽARN. Pripravili smo različne nagradne igre. Vabljeni tudi na različne pokušine hrane In pijač. Otroke bo zabaval zajček Otroci boste lahko uživati na velikem trampolinu SR^MCV*- Se vidimo na otvorltvil Kuhan pršut postrežno, MIP Nova Gorica, 1 kg redna cena 2.899, €5,42 Svinjski kare postrežno, Meso Kamnik, 1 kg f€3~54