Velenje, 15. oktobra 1976 — Leto XII. — Številka 39 (349) — Cena 3 din
» ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE TOVARNIŠKE KONFERENCE ZK GORENJE:
predavanje v Kumrovcu

Za ostvaritev kontinuiranega političnega, samoupravnega in naiksističnega izobraževanja kot osnove za uveljavitev prizadevanj, la bi še bolj razmahnili samoupravno prakso in življenje ter iveljavili novo ustavno vsebino, je pripravila tovarniška konferenca JKS Gorenje Velenje s sodelovanjem Občinske skonference ZK Velenje politično šolo.
Politična šola je začela z lelom ob koncu januaija letos, )biskovali pa sojo člani novoizvoljenih vodstev osnovnih orga-lizacij ZK, člani tovarniške ;onference ZK Gorenje in člani »veta ZK. Delo šole je potekalo ' več oddelkih, v okviru katerih o ustanovili občasne aktive 'K. Ob zaključku pa so sluša-elji pisali seminarske naloge, ki o jih ocenjevali.
Zaključno predavanje Poli-ične šole velenjskega Gorenja io to soboto, 16. oktobra, v lomu mladine in borcev v [umrovcu. Med gosti pa bosta udi sekretar Izvršnega komiteja "redsedstva CK ZK Slovenije ;ranc Šetinc in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Ja-ezZahrastnik.
>0b zaključku politične šole
bo sekretar komiteja tovarniške konference ZK Janez Miklavčič govoril o nalogah Zveze komunistov v Gorenju v zvezi z idejnopolitičnim in družbenoekonomskim izobraževanjem, zatem pa bodo predstavniki
sveta šole podali zaključno oceno politične šole in predlog programa nove politične šole.
Po predavanju Franca Šetinca o aktualnih nalogah Zveze komunistov bodo podelili diplome slušateljem za uspešno končano politično šolo. Sledil bo ogled Titove rojstne hiše v Kumrovcu ter obisk v galeriji kiparja Antuna Avgustinčiča v Klanj cu.
M.
Gaberke skozi 30 let
V počastitev praznika občine Velenje so družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Družmirie-Gaberke pripravile v novem domu v Gaberkah razstavo „Gaberke skozi 30 let". Razstavljeno gradivo prikazuje v sliki in besedi začetek in dejavnost gasilstva, delo krajevne skupnosti, delo mladine in organizacije Zveze borcev.
Razstava bo odprta do 18. oktobra vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 21 .ure.
Sinoči pa so v Gaberkah pripravili priložnostni kulturni program, ki so ga izvajali recitatorji in domači pevski zbor.
V.
oktobra, veselo. Delavci Gradisa in drugi graditelji tega giganta v Šaleški dolini ter gostje, med njimi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, podpredsednik slovenskega Izvršnega sveta Rudi Čačinovič, predsednik komiteja za energetiko Dragan Petrovič in direktor elek-togospodarstva Slovenije Tone Tribušon so se zbrali na gradbeniškem likofu, ki so ga ob koncu gradbenih del pripr avili sredi pr avkar zgrajenega hladilnega stolpa za 4. fazo šoštanj- ■< ske termoelektrarne.
Več sto delavcev, goste in predstavnike skupščine občine Velenje ter pobratenih mest Vrnjačka Banja in Split, ki so se prav tako udeležili te pomembne slovesnosti, je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta REK Velenje TOZD termoelektrarna Šoštanj Zvone Vi-dic. Nato je zbranim spregovoril glavni direktor Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje dipl. inž. Mirko Bizjak. Še posebej se je zahvalil delavcem in strokovnjakom Gradisa. ki so
vložili največje napore, da bi bil ta pomemben objekt v naši republiki pripravljen za pravočasno obratovanje.
„Vsa dela," je dejal glavni direktor REK Velenje, dipl. inž. Mirko Bizjak. „ki so bila končana v slabih dvajsetih mesecih, so pokazala veliko sposobnost in ugled Gradisa in danes ne moremo govoriti o nobeni zamudi, ki bi šla na njihov račun." Mirko Bizjak je tudi poudaril, da je treba storiti vse, da bo ta pomemben objekt ™
slovensko elektrogospodarsko nared v predvidenem roku, to je čez leto dni.
Gradisovim delavcem, ki so ■ vložili maksimalne napore za pravočasno dograditev tega objekta, vsem projektantom in predstavnikom investitorja seje ob koncu zahvalil tudi generalni direktor Gradisa, Hugo Kržan.
Gradnja termoelektrarne Šoštanj 4 je teijala tudi šest človeških življenj. Njihov spomin so počastili z enominutnim molkom.	S.V
O delu krajevnih skupnosti
Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je na zadnji razšiijeni seji, ki je bila 14. oktobra, razpravljal o akciji zbiranja sredstev za dedka Mraza ter o problematiki dela in financiranju programov krajevnih skupnosti.
Med drugim smo v pismu zapisali: »Sklenili smo, da Vam, dragi tovariš Tito, v Velenju postavimo spomenik. Odkrili ga bomo 25. maja 1977, ob
dnevu mladosti!«
Zadnjo soboto, 9. oktobra, so bile v Velenju osrednje -slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku Šaleške doline.
S svečane razširjene seje Skupščine občine Velenje smo poslali našemu dragemu tovarišu Titu, velikemu voditelju jugoslovanskih narodov in narodnosti, pobudniku in borcu za uveljavitev aktivne miroljubne koeksistence, neuvrščenosti in miru v svetu pismo, ki ga je prebral mladinec Janko Lukner:
»Dragi tovariš Tito«
Udeleženci svečane razširjene seje Skupščine Velenje, zbrani v počastitev našega občinskega praznika - 8. oktobra, s katerim obujamo spomine na težke in slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe, še posebej pa na dogodek pred 35 leti, ko je bilo v takratni zasužnjeni Evropi osvobojeno prvo mesto v Sloveniji, Vam pošiljamo, spoštovani tovariš Tito, iskrene pozdrave z najlepšimi željami, da še veliko lei vodite našo svobodno, bratsko in enakopravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti pri graditvi . samoupravnega socializma.
Na svečani seji so z nami tudi predstavniki pobratenih občin Split in Vrnjačka Banja, s
katerimi se delovni ljudje in občani občine Velenje povezujemo in sodelujemo v cilju skupnih interesov in utrjevanja bratstva in enotnosti, stkanega med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi v najtežjih dneh naše zgodovine.
Delovni ljudje in občani občine Velenje in mladega socialističnega mesta, ki je sad naše revolucije in povojne socialistične graditve, smo sklenili, da vam, dragi tovariš Tito, velikemu voditelju jugoslovanskih narodov in narodnosti, pobudniku in.borcu za uveljavitev aktivne miroljubne koeksistence, neuvrščenosti in miru v svetu, postavimo v Velenju spomenik, ki ga dela Vaš sorojak, soborec in naš veliki umetnik - kipar Antun Avgustinčič. Spomenik bomo odkrili ob vašem rojstnem dnevu 25. maja 1977 -dnevu mladosti.
Zelo bomo srečni in počaščeni, če nas boste ob priložnosti ponovno obiskali, da bi Vas seznanili z našimi novimi delovnimi dosežki.
V tej želji Vas iskreno pozdravljamo in Vam želimo veliko zdravja.
Velenje, 9. oktobra 19 76Udeleženci svečane seje Skupščine občine Velenje
Naša velika želja, da postavimo spomenik tovarišu Titu, že postaja stvarnost. Sprejeta pa je tudi že odločitev, da bo stal Titov spomenik na prostoru med knjižnico in Domom kulture.
Naši gostje ob občinskem prazniku
Udeleženci razšiijene slavnostne seje Skupščine občine Velenje, ki je bila ob našem občinskem prazniku 9. oktobra v Domu kulture, so toplo pozdravili goste - člana Sveta federacije in prvega komandanta slovenskih partizanov Franca Le-skoška - Luka, člana Predsedstva SR Slovenije Toneta Bo-leta in člana Sveta republike Franca Šmona, pa delegaciji pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split ter predstavnike Splošne plovbe Piran. - O razšiijeni slavnostni seji Skupščine občine Velenje podrobneje poročamo na 3. ter 6.-7. strani.
Posebna zahvala delavcem Gradisa
GRADBENIH DEL PRI GRADNJI TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ 4 PRIPRAVILI:
Na gradbišču termoelektrarne Šoštanj 4 je bilo v petek, 8.
V velenjski Rdeči dvorani je odprta razstava izdelkov SOZD Gorenje. Po priložnostnem nagovoru generalnega direktorja Ivana Ateška so si gostje, med katerimi so bili tudi sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, delegacije Vrnjačke Banje in Splita, ter naši predstavniki ogledali najnovejši proizvodni program SOZD Gorenje.
Gostje na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj IV.
Kako pospešiti izvajanje nalog krajevnih skupnosti
•	Preobrazba samoupravnih odnosov v GLIN Nazarje
Prizadevanja za poglobljeno samoupravno organiziranje delavcev v Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje je na zadnji razširjeni seji sekretariata ocenjeval medobčinski svet ZKS Celje. Ugotovljeno je bilo, da se je začela ustavna preobrazba odnosov v tem delovnem kolektivu na začetku letošnjega leta. Družbeno politična akcija ZK že kaže prve uspehe. Skladno z ustavo in zakoni organizirajo v okviru GLIN Nazaije tri organizacije združenega dela, ki bodo imele v svoji sestavi več tozdov. Prav združevanje dela in sredstev na ustavnih temeljih, ob hkratnem uveljavnjanju vsebine zakona o združenem delu, pa mora zagotoviti hitrejši razvoj te dejavnosti, zlasti pa še njihovo večjo vključitev v slovenski in jugoslovanski prostor
•	Delovna enota Cinkarne TOZD?
Predstavniki Cinkarne Celje so na zadnji razšiijeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZK Celje povedali, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Moziija, da bi preučili možnost preoblikovanja delovne enote celjske Cinkarne v Mozirju v temeljno organizacijo združenega dela.
•	Novi mostovi in ceste v Paki
V krajevni skupnosti Paka so imeli za letos v načrtu izgradnjo štirih manjših betonskih mostov. Zadnja dva sta ravno v fazi gradnje in računajo, da bosta gotova do srede oktobra, če bo le na voljo cement, ki ga za sedaj ni na tržišču, ker je povečini namenjen Posočju.
Pred kratkim so v Lokah napravili cesto do nekaterih kmetij, tako da prebivalci nimajo več težav s prevozom gradbenega materiala in ostalih potrebnih stvari do doma. Zdaj pa namerava krajevna skupnost Paka skupno s slovenjgraško občino posuti cesto Zavrse - Paka, ki poteka delno po slovenjgra-škem in delno po ozemlju velenjske občine. Plačali bodo le prevoz materiala, ostalo pa bodo napravili udarniško.
Za naprej pa imajo prebivalci krajevne skupnosti Paka v načrtu izgradnjo še dveh cest, vendar bodo z gradnjo začeli šele drugo leto, ker se je zataknilo pri sredstvih in pri odstopu zemlje na delu predvidene ceste.
Na krajevne skupnosti se iz leta v leto prenaša vedno večja odgovornost za razvoj objektov splošnega družbenega standarda. Takšne naioge pa zahtevajo, da vzporedno s tem krajevna skupnost dobiva tudi vse večje pristojnosti pri programiranju in soodločanju kako naj posamezni objekt izgleda, da bi se čim popolneje vključil v neko urbano sredino.
To pa zahteva od krajevnih skupnosti tudi maksimalno angažiranosti pri usklajevanju programov razvoja med krajevnimi skupnostmi in združenim de-
PIŠE: TONE ŠELIGA, SEKRETAR OK SZDL VELENJE
lom na- eni strani ter med krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi na drugi strani. Prav ob tem vprašanju pa čestoma ugotavljamo, da smo premalo učinkoviti, da premalo poznamo Sistem planiranja in da smo preveč zaprti v nekakšne administrativne meje krajevnih skupnosti. Ta problem dobi še ostrejšo obliko takrat, ko se začnemo dogovaijati o zagotavljanju sredstev za uresničevanje v programih in samoupravnih sporazumih sprejetih nalog. Ugotovimo namreč, da nam manjka sistem združevanja sredstev ali medsebojnega kreditiranja zastavljenih nalog. Vsaka krajevna skupnost smatra svoj
program za prednosten, vse pa se zavedajo dejstva, da z lastnimi sredstvi tega programa ne morejo uresničiti. Postavlja se tedaj vprašanje racionalne po-' rabe že sicer težko zbranih sredstev, vprašanje samoupravne organiziranosti in medsebojnega sodelovanja krajevnih skupnosti.
Vzrokov za takšno stanje je seveda več. Naj navedemo le nekatere: čutiti je potrebo po koordiniranju dela med krajevnimi skupnostmi, več ažurnosti bo potiebno pri sprejemanju programov krajevnih skupnosti in njihovega med-
sebojnega usklajevanja, dosledneje bo potrebno izvajati družbene dogovore in samoupravne sporazume, na osnovi katerih zagotavljamo sredstva za programe krajevnih skupnosti, izdelati bo potrebno program skupnih, nalog, za katere bi združevali sredstva.
Vse to pa je moč uresničiti tako, da resnično poglobimo samoupravljanje v krajevni skupnosti, da se Ic-te organizirajo tako, da bodo samoupravni organi v krajevni skupnosti v celoti izvrševali svoje naloge in pristojnosti ter da se
Iz velenjskega Integrala
na tej osnovi izoblikuje resničen samoupravni odnos med krajevnimi skupnostmi, ki bo zagotavljal tudi več medsebojnega zaupanja, na katerem bi moralo temeljiti združevanje sredstev pri medsebojnem kreditiranju.
Menim, da smo v občini Velenje s podpisom samoupravnega sporazuma" o zagotavljanju sredstev za programe krajevnih skupnosti že nakazali tudi osnovna merila solidarnostnega prelivanja sredstev, v precejšnji meri pa smo se približali tudi zahtevi, da se med krajevno skupnostjo in temeljno organizacijo združenega dela vzpostavi neka dohodkovna soodvisnost. Ob tem sporazumu pa bodo krajevne skupnosti morale sprejeti pr o gram izvajanja posameznih nalog zdaj v tej zdaj v oni krajevni skupnosti S tem programom bo potrebno seznaniti delavce v temeljnin in drugih organizacijah združenega dela, zlasti še tiste, ki sicer podpišejo vse samoupravne sporazume in družbene dogovore, da bi se ognili kritike, le teh pa kasneje ne izvajajo. Ni mogoče namreč nekomu naložiti odgovornost, da neko nalogo izvaja, za katero so delovni ljudje in občani še kako zainteresirani, če se ti isti delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela odločajo drugače kot v krajevni skupnosti. Predvsem od odločitev v združenem delu je od- ' višno, kako in kdaj bomo uresničili posamezne naloge, ki smo si jih zastavili občani.
• Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA:
O materialnem položaju šolstva
Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi materialni položaj osnovnega šolstva, ki je v naši občini, kot tudi drugod v Sloveniji, dokaj slab.
Povečana sredstva, skladno z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SRS za leto 1976, glede na lanskoletno porabo ne zagotavljajo izboljšanja na tem področju in se večina sredstev porabi za kritje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, za materialne izdatke pa ostane le toliko, da se krijejo ie najnujnejši izdatki
V letošnjem letu pa je nastal problem še zaradi zakona o valorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev, kar ni bilo predvideno v finančnem načrtu za letošnje leto. Izvajalci učno-vzgojnega procesa čutijo pri svojem delu pomanjkanje sredstev za materialne izdatke. Tako ni dovolj denaija za modernizacijo pouka, za svobodne aktivnosti itd. Člani odbora so opozorili tudi na neenak položaj med učenci celodnevne osnovne šole in ostalih šol, kar predvsem
prihaja do izraza v Šoštanju. Trenutno je celodnevna osnovna šola privilegirana v tem, da imajo učenci te šole podaljšano bivanje, zagotovljene pošolske aktivnosti, za dejavnost krožkov v ostalih šolah pa ni dovolj denaija, starši pa morajo podaljšano bivanje dodatno plačevati. Ravno ta neenakost pa vzpodbuja celotno družbeno skupnost, da v okviru materialnih in kadrovskih možnosti čimprej preidejo vse osnovne šole na celodnevno osnovno šolo.
Svobodna menjava še ni
prišla dovolj do izraza, dogovarjanje med uporabniki in izvajalci še vedno ni takšno kot bi moralo biti. Na seji odbora je i bil dan še posebni poudarek, da moramo na področju družbenega dogovarjanja napraviti za prihodnje leto kvalitetnejši korak naprej, predvsem na osnovi realnih možnosti in potreb.
Zaradi slabe materialne baze so delno okrnjeni tudi samoupravni odnosi, nekatera določila bodočega zakona o združenem delu pa bo težko uresničiti, če ne bodo zagotovljena potrebna sredstva.
Nadalje so ugotavljali, da se denar po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov v okviru občinske izobraževalne skupnosti redno zbira, celo nekaj več kot je bilo predvideno. Vsa sredstva, ki se zberejo nad planom se imobilizirajo. Člani odbora menijo, da bi moral o teh
iinobjliziranih sredstvih odločali zbor uporabnikov in ta sredstva (do 30.6.1976 jih je bilo 260.000 din) nameniti za potrebe vzgoje in izobraževanja.
Tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bi lahko imeli obračun osebnih dohodkov tromesečno z rastjo življenjskih stroškov vendar tega v
tem letu še niso realizirali.
/
Ker je v zvezi z materialnim položajem šolstva še vrsto drugih problemov, je sklenil občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja predlagati občinskemu svetu ZSS Velenje, da posveti temu vprašanju posebno sejo občinskega sveta.
JOŽE KANDOLF
• POGOVOR Z DELEGATOM JOŽETOM KRAMARJEM
Preveč delegatskega gradiva
Jože Kramar, sicer zaposlen v šoštanjski elektrarni, je delegat že več kot leto dni. Krajevna skupnost ga je izvolila v samoupravno interesno komunalno skupnost (SIKS), kjer je predsednik zbora uporabnikov.
Pravzaprav sem imel srečo, pravijo, da sem ga našel brez orodja v rokah. Menda ima veliko dela in malo časa. Tudi tokrat se mu je mudilo, bila je nedelja in z družino se je odpravljal na izlet, zato sva pogovor opravila bolj na hitro.
»Tovariš Kramar, kako so sestavljene delegacije na Kono-vem? "
„Mi imamo dve delegaciji: delegacijo za zbor krajevnih skupnosti in delegacijo za samoupravne interesne skupnosti. Ker pa je krajevna skupnost Konovo precej majhna, oblikujemo delegaciji (v prvi 9, v drugi pa 12 delegatov) skupaj s krajevno skupnostjo Paka."
„In kako pogosto se sestajajo
delegacije ter kako poteka proces odločanja? "
»Delegaciji se sestajata pred sejami in določita naloge pooblaščenega delegata, ki bo prisostvoval seji. Delegat potem zastopa svojo krajevno skupnost in če se na zasedanjih samoupravnih interesnih skupnosti in delegatov krajevnih skupnosti sklepa o stvareh, ki so pomembne za matično krajevno skupnost, potem delegat
najpomembnejše stvari prenese svoji delegaciji in po ostalih kanalih v bazo. Na sestanke delegacij so seveda vabljeni tudi predstavniki krajevne skupnosti in socialistične zveze Konovo."
„Znano je, daje informiranje ena najvažnejših postavk v procesu samoupravljanja. Ali menite, daje dovolj razvito? "
„Z informiranjem sem zadovoljen, moti pa me (ne samo mene, ampak tudi druge delegate), da so materiali precej obsežni ter da so pogosto precej nerazumljivi, napisani v težko razumljivem jeziku."
„Kaj po vašem mnenju v delegatskem sistemu trenutno najbolj šepa? "
„Zdi se mi, da je še vedno veliko delegatov, pa naj si bo to
Jože Kramar: Denar je treba trošiti preudarno
v organizacijah združenega'dela, * v krajevnih skupnostih in drugje, ki vloge predstavnika svojega okolja ne jemljejo zadosti resno in se ne udeležujejo tistih nekaj sestankov letno."
Ko sem tovariša Kramarja na koncu pogovora vprašal, kako je na splošno zadovoljen s sta-rjem v naši občini, je poudaril, da je akcija mesto—vasi dobro začrtana in bi bili potrebni še večji napori v tej smeri; kot večina krajanov se tudi on zaveda, da bi bilo treba vsak zbrani dinar podvojiti z udarniškim delom, ki je v krajevnih skupnostih nuja, saj denar od samoprispevka in prispevkov na zaposlenega ne zadošča za najnujnejše potrebe.
V. VRBIC
• Ml PA NISMO SE UKLONILI...
Kurir Orlov
Že od leta 1973 je Joj Mikek upokojen, vendar j vedno dela. Pravi, da bi« bilo doma dolgčas, zato t prihaja v trgovino, kjer je U dolga leta poslovodja. Vil štanjski železnini reže ste in stekli okna.
Ko se je pričela vojna, bil pri vojakih v Halozah.i kapitulaciji stare Jugoslaij je prišel domov v Šmihel a Moziijem in se zaposl kmetijski zadrugi, kjer je j| pred okupacijo delal trgovski pomočnik. Že t ob začetku vojne je bil| vezan s partizani. Vsak i je hodil peš iz MozirjjJ Smihel in v teh gozdu pogosto naletel na napri ljudi. Nosil jim je obvestila, hrano, oblačila zdravila.
Jože Mikek je tudi odšel v gozdove v začel leta 1944. Priključil seje 01, ker je z njimi že delal. Tu je bil do jeseni,! so Gornjo Savinjsko do začasno osvobodili. Tal so ga imenovali za veljnika za preskrbo bojenega ozemlja. Ko so i cembra tega leta okupato ponovno zasedli Gornjo! vinjsko dolino, je od kurirsko postojanko nal zirski planini, kjer je bil v zimo kurir. Preko Moz planine so vzdrževali zve; Dolenjsko in preko Gn gore s Pohorjem.
Svobodo je dočakal kurir. Takrat so ga ORLOV. Rad se spon kalco so maja leta 19451
Jože Mikek - Orlov
kurirji, med njimi je bil tu [ on, prinesli radijsko postij i v Velenjski graben. Tam b dobili obvestilo, da je j $ počila težko pričakovan i* svoboda. O tem je Joi Mikek - Orlov dejal: ,J( [; maj smo čakali, da bo kom r-tega trpljenja. Vsi smo b I že na smrt utrujeni. Kosu p izvedeli, da smo tisto, zal I-smo se borili, dosegli, K nam od veselja z astala sn b Sploh ne morem povedal ^ kaj sem takrat čutil.
Seveda pa sem takoj pora« h na padle tovariše, na vsa tisi življenja, ki so bila darovana! [ svobodo. Mi, ki smo svobod I dočakali, smo takrat molče ol | ljubili, da se ne bomo prenehi b boriti. Da bomo to, kar sit dosegli, branili in da bomo zgr j dili novo socialistično de movino, ki bo v ponos vsen , Takšno, na katero bi bili p nosni tudi vsi tisti, ki so i [ svobodo darovali največ - svoj življenja."
Kuriiji so s pomočjo radijsl postaje, k' so jo prinesli, tal sporočili, da je trpljenja ko« in daje Nemčija kapitulirala.
Po osvoboditvi se je Jo; Mikek zaposlil v trgovini v Mi ziiju, nato je bil nekaj Al načelnik za preskrbo v Moziiji leta 1950 pa ie prišel v Šošti kjer je bil v železnini poslovoi M- TAM®

GOVOR JANEZA MIKLAVČIČA, ČLANA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE IN PODPREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE NA SVEČANI RAZŠIRJENI SEJI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE 9. OKTOBRA:
Rezultati, ki smo jih dosegli, so v tolikšni meri spodbudni, saj nam ob naši zavestni akciji dajejo vsa zagotovila, da bomo tudi vnaprej zavzeto odpravljali slabosti in nadaljevali hitri tempo razvoja!
Najprej mi dovolite, da Vas in preko Vas vse delovne ljudi in občane velenjske občine najtopleje pozdravim in vam v imenu občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij iskreno čestitam k našemu skupnemu prazniku.
Praznovanje nas spominja na najtežje, na najbolj usodne in hkrati na najbolj zmagovite revolucionarne dni naše polpretekle zgodovine. Spominja nas na herojsko dejanje pod vodstvom partije porajajoče se pa rti-zanske vojske - osvoboditev Šoštanja — na osvoboditev prvega okupiranega mesta v Evropi. To, za tisti čas vojaško in politično izredno smelo dejanje, je imelo močan odmev ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Ta dogodek in naša celotna narodnoosvobodilna borba so bili najpomembnejši temelji našega današnjega dela in življenja. Temelji naše do sedaj prehojene poti, temelji naše sedanjosti in naše prihodnosti. To je bil čas, v katerem so borci in aktivisti naše osvobodilne vojske s krvjo in bojem ustvaijali vizijo naše današnje družbe, polne ustvarjalnosti in neslutenih možnosti za osvobajanje dela in Človeka. Vizijo, ki x daje bogatte sadove — in tudi vizijo, ki mas obvezuje.
Naša samoupravna socialistična družba se v tem obdobju nahaja v središču dinamičnih procesov, ki so prisotni na vseh področjih združenega dela. Nadaljujemo s poglabljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; osnutek zakona o združenem delu postavlja nove temelje osvoboditve človeka. Intenzivno bijemo boj za gospodarko in splošno družbenoekonomsko stabilnost, boj za večjo produktivnost in za boljše gospodarske rezultate. Novi, globlji samoupravni odnosi vse bolj prodirajo tudi na druga področja: v kulturo, v raziskovalno dejavnost, v znanost, na področje zdravstva itd. V mednarodnih razmerah naša samoupravna socialistična Jugoslavija zavzeto deluje za uveljavljanje politike neuvrščenosti in mirnega sožitja med narodi Konferenca v Colombu je temu največji dokaz. Takšen naš notranji razvoj in takšna naša zunanjepolitična usmeritev daje Jugoslaviji velik ugled v svetu. Ta ugled je zgrajen na prizadevanjih vseh naših preteklih, za izgradnjo socializma zavzetih generacij. Zgrajen je na pridobitvah naše revolucije. Na pridobitvah in rezultatih, ki jih je dosegel naš delovni človek in vsi naši narodi pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita.
Samo najreakcionarnejši krogi v svetu, sile mračnjaštva in konzervatizma ne upoštevajo naših pridobitev in našega ugleda v svetu. Ne priznavajo iz zelo preprostega razloga - ker jim je Jugoslavija s samoupravnim
notranjim razvojem in z ne uvrščeno zunanjo politiko trn v peti. Trn v peti je zaradi tega, ker takšna politika vse bolj pridobiva na ugledu in na moči ter postaja edina perspektiva neodvisnosti in svobode narodov. Te moči ni mogoče meriti skozi milijone oboroženih vojakov, skozi so dobno orožje in tehnologijo. Ta moč je prisotna v zavesti stotine milijonov ljudi zavzetih za mir in napredek v svetu. To pa je moralna sila sodobnega človeštva, to je njegova vest. In bodimo pre- # pričani in tudi ni potreba, da smo neskromni, — in priznajmo, da bi bila ta zavest dosti manjša brez naših skupnih prizadevanj, ki jih socialistična Jugoslavija s svojim zgledom in s svojo aktivnostjo vsakodnevno daje na mednarodnem prizorišču. Zato je tudi naše delo, naša stvaritev, razvoj odno-
piral v regijo, v širši prostor — Jugoslavijo in v svet, kar bo pomembno tudi za celotno nacionalno gospodarstvo.
Z velikim razumevanjem delovnih ljudi in občanov, ki se je izkazalo ob referendumu za samoprispevek, smo tudi v preteklem obdobju nadaljevali politiko intenzivne izgradnje objektov družbenega stanBarda.
Zgrajeni so novi kilometri asfaltiranih cest, ki povezujejo okolico s središčem, rudarji so dobili sodoben objekt družbene prehrane, pred dnevi smo odprli nov dom za starejše občane. Nadaljevali smo načrtovani obseg stanovanjske izgradnje, naše krajevne skupnosti še v naprej vsakodnevno menjajo svojo podobo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da v naši občini raste eden izmed največjih energetskih gigantov v Sloveniji in v Jugo-
Janez Miklavčič, član Centralnega komiteja ZKS in podpredsednik naše občinske skupščine
sov m proizvajalnih sil v naši občini sestavni .del naših skupnih prizadevanj socialistične samoupravne Jugoslavije.
Tudi za preteklo delovno obdobje v naši občini lahko trdimo, da je bilo uspešno. Dosegli smo pomembne rezultate pri stabilizaciji gospodarskih gibanj v naših organizacijah združenega dela. V tem pogledu smo uspeli v dobršni meri angažirati večino delovnih ljudi. Pospešili smo integracijske procese in v tem pogledu zastavili ludi nove zasnove — takšne, ki temelje na dohodkovnih odnosih. V pripravah na sprejem srednjeročnih razvojnih planov smo vzpodbudili interes delavcev v združenem delu in na ta način, ob integraciji dela in znanja, sprejeli nekatere odločilne razvojne usmeritve. Zasnova integracije dveh proizvodnih usmeritev v občini, gradbene in predelovalne, je prav gotovo tudi za naprej uspešno jamstvo za nesluten razvoj in razmah v naši občini, ki nas bo moral povezovati v vseh hotenjih in smotrih, nas od-
slaviji. Ta velika, za celotno gospodarstvo pomembna naložba teče po zaslugi vseh njenih ustvarjalcev skladno z zastavljenimi roki.
Z velikim razumevanjem in zavestjo naših delovnih ljudi smo presegli vsa pričakovanja pri vpisovanju cestnega posojila. Ta akcija je bila še posebej pospešena v trenutku, ko smo uspeli delovnim ljudem prikazat1 tudi neposredno namembnost tega posojila. Z vso odgovornostjo so se naši delovni kolektivi in druge delovne skupnosti odzvali akciji pomoči za Posočje. In še bi lahko naštevali. Vendar to ni potrebno iz preprostega razloga, ker so to rezultati naših skupno sprejetih dogovorov in našega dela v preteklem obdobju.
Takšnih rezultatov in takšnega uspešnega razvoja pa ne bi dosegli, če ne bi hkrati razvijali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose na vseh področjih združenega dela. V dobršni meri je zaživela delegatska občinska skupščina. V skupščinah samoupravnih
interesnih skupnosti je vse bolj prisoten vpliv združenega dela. Izredno veliko smo dosegli z razvojem samoupravnih odnosov v naših krajevnih skupnostih. Na osnovi zakona o združenem delu smo zasnovali razvoj samoupravljanja v naših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Celoten kompleks samoupravnih odnosov je osnova in temeljna predpostavka vsemu, kar smo dosegli. Predpostavka, brez katere ni mogoče učinkovito in uspešno obvladovati družbena vprašanja in vprašanja našega razvoja.
Pri vsem tem pa moramo biti tudi kritični. Ne smemo biti povsem zadovoljni i doseženim stanjem v pogledu poglabljanja samoupravnih odnosov. Vse preveč so še v posameznih sredinah prisotne trditve, da tako imenovani „objektivni" razlogi onemogočajo pospešeni razvoj samoupravljanja. Nekateri posamezniki ne kažejo zadosti odgovornosti, katero jim narekuje njihovo delo in tujjj znanje, pri uresničevanju stališč Zveze komunistov za poglabljanje samoupravnih odnosov. Po drugi strani pa imamo tudi, čeprav tega ni mnogo, na nekaterih odgovornejših mestih še vedno ljudi, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da problemov proizvodnje in razvoja ni mogoče urejati mimo delavcev ali brez njih.
To narekuje še zlasti delegatski skupščini in vsem nam, da z vso odgovornostjo in dosledno izpeljemo skupno sprejete družbene dogovore o kadrovski politiki. Z drugimi besedami, to pomeni, da smo vsi skupaj odgovorni za to, da bodo na vsa odgovorila mesta prišli resnično samoupravno in razredno zavedni kadri. V mislih moramo imeti vsa takšna mesta v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v državnih in družbenih organih, v društvih — skratka povsod tam kjer razvijamo samoupravne odnose. Če bomo ravnali tako, potem bo vse manj oportunističnih in demagoških dokazovanj o tem, da zavest delavcev še ni ustrezna da tako imenovani „objektivni" razlogi ne dopuščajo možnosti samoupravnega razreševanja odprtih vprašanj in podobno. Pri tem se seveda zavedamo, da razvoj samoupravnih odnosov ni enostaven. Zavedamo sc, da razen naših lastnih izkušenj nimamo drugih vzgledov. Prepričani smo tudi, da vedno ne bomo takoj našli najboljših rešitev. Vsi tudi vemo, da se srečujemo z raznolikimi interesi, katerih usklajevanje predstavlja naporno politično in samoupravno delo. Doživeli bomo ob zmagah tudi trenutne neuspehe, v boju, da odpravimo delavčevo odtujenost od rezu! tatov in pogojev njegovega
Čestitke Skupščini občine Velenje
Dr. Marijan Brecelj, predsednik Skupščine SR Slo-, venije:
„Skupščini občine Velenje pošiljam iskrene čestitke ob praznovanju občinskega praznika z željo, da bi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter v vseh drugih samoupravnih organizacijah tudi prihodnje dosegali čimvečje uspehe za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj vaše občine!" Mara Žlebnik, predsednica Zbora občin Skupščine SR Slovenije:
,.Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam z željo, da občina nadaljuje uspešno pot razvoja!" Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije:
„0b prazniku občine Velenje vam iskreno čestitam, obenem pa se opravičujem, ker se svečane seje zaradi službenega potovanja ne morem udeležiti!" Jernej Lenič, predsednik Skupščine občine Domžale:
„Skupščina občine, družbenopolitične organizacije, delovni ljudje in občini občine Domžale vam iskreno čestitajo ob vašem prazniku z najboljšimi željami, da bi tudi v prihodnje dosegali še mnogo delovnih uspehov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja ter pri graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti.'
Posadka ladje „ Velenje" in poveljnik ladje Planine:
„Ob prazniku občine Velenje iskrene čestitke vsem delovnim ljudem z najboljšimi željami v bodoče. Ponosno in z velikim zadovoljstvom nosimo vaše ime po vsem svetu!"
dela. Samo zapletenost teh odnosov, njihova težina, tre-, nutni neuspehi, ne morejo in ne smejo biti razlog, da nekateri obupujejo, drugi pa se skrivajo za fronto borcev za poglabljanje samoupravnih odnosov in iščejo rešitve v preživelem administrativnem sistemu. Slej ko prej je tudi v bodoče naša najpomembnejša naloga poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter idejna in akcijska enotnost Takšna naša usmeritev pa ni sama sebi namen. Samo z njeno uspešnostjo bomo lahko hkrati dosegli tudi boljše rezultate v pogledu produktivnosti in stabilizacije naših gospodarskih gibanj. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo opraviti z nekaterimi resnimi problemi v našem gospodarjenju. Produktivnost dela ne dosega samoupravno dogovorjenih lanskih predvidevanj. Z mnogimi problemi se srečujemo v pogledu organizacije dela. Izkoriščanje delovnega časa ni zadovoljivo. Zaposlovanje izven neposredne proizvodnje presega dogovorjene indekse.
Bolj odgovorno se bomo morali zavzeti za večjo delovno učinkovitost; ža več proizvodov v Gorenju, za tone v rudniku, za več metrov v usnjarni, za hitrejšo gradnjo v Vegradu, za boljšo prodajo v trgovski mreži, za boljše uspehe v naših šolah, še večjo delovno zavzetost zdravstvenih delavcev, za odgovornejše delo državnih organov, za učinkovitejše delo v inštitutih in zavodih — in vseh drugih sredinah. Če ne bomo ravnali tako, potem se bomo v prihodnosti srečevali z resnimi problemi, ki
lahko ogrozijo naš sicer hiter in dinamičen razvoj v občini.
Namenoma * in po dogovoru sem bil v tem delu bolj kritičen, v prepričanju, da dobro vemo, da vsi ti in drugi problemi nikakor ne morejo zamegliti velikih dosežkov naših delovnih ljudi in občanov v preteklem obdobju. Rezultati, ki smo jih dosegli, so v tolikšni meri spodbudni, da ob naši zavestni akciji dajejo vsa zagotovila, da bomo tudi v bodoče zavzeto odpravljali slabosti in nadaljevali hitri tempo razvoja. Delovni ljudje Šaleške doline so takšno enotno ustvarjalnost izpričali v vseh preteklih obdobjih naše samoupravne socialistične izgradnje. Ob vsem tem pa se s polno odgovornostjo zavedamo, da se moramo organizirati tako, da bomo v vsakem trenutku usposobljeni braniti pridobitve naše socialistične izgradnje. Koncept in doseženo stanje v pogledu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite nam to v polni meri omogoča.
Prepričan sem, da delim mnenje vseh nas in vseh naših ljudi, da bodo znali in hoteli z ramo ob rami rudarji, delavci in delavke Gorenja, usnjarji delavci Ve-grada,- kmečki fantje in dekleta, študentje in prostovoljci braniti naše pridobitve tako, kot smo jih znali ustvarjati.
Dovolite, da ob koncu v imenu skupščine in vodstev naših družbenopolitičnih organizacij zaželim vsem-vam in vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline mnogo sreče in mnogo uspehov v bodoče.
V OBČINI VELENJE PREUSMERJAJO ŽE 124 KMETIJ
Dosegli dobre rezultate
Nova proizvodna hala je veljala Integral 600 starih milijonov in ogromno udarniškega dela vseh zaposlenih pri urejanju notranjosti.
> INTEGRAL IN TISKARNA DOMA KULTURE STA ŽE POD SKUPNO STREHO
NA DOBRI POTI
Malo Velenjčanov pozna tovarno Integral, ki ima proizvodno halo pri novi pekarni. Tovarna se je razvila iz stare izdelovalhice lepilnih trakov, ki je prišla po uveljavitvi selotejpa v težave. Preusmerjati so se začeli v predelovanje plastike, kije takrat doživljalo ekspanzijo. Sedaj izdelujejo kot edini jugoslovanski proizvajalci navijalce za rolete in več vrst zaščitnih čelad (med drugim tudi za vojsko in milico). Ker je plastika zahtevala ustrezno dekoracijo, je Integral razvil tudi oddelek za sitotisk, ki dela tudi za tržišče (razne nalepke na različnih materialih, plakate ...). Ker so bili prejšnji delovni prostori neustrezni, so se zaposleni odločili za 600-milijonsko investicijo in se letos spomladi že vselili v novo halo.
„Prcd leti se je pokazala velika potreba po tiskarstvu v Velenju. Na pobudo družbenopolitičnih forumov so se začeli pogovori o združitvi treh manjših enot: Integrala, tiskarne REK in tiskarne Doma kulture. Za združitev pa takrat ni bilo materialnih pogojev in šele s selitvijo Integrala v nove prostore so se pogovori spet pričeli, ker ti prostori zadoščajo za vse tri enote. Zaenkrat je že izpeljana združitev s tiskamo Doma kulture, neuradno smo že združeni, saj delamo v istih prostorih, uradno pa začne veljati združitev s 1. januarjem prihodnje leto," je na kratko povedal o združitvi Integrala in tiskarne Doma. kulture dipl. ing. kemije Janez Navodnik. Na vprašanje, kaj je združitev prinesla partnerjema, pa je odgovoril:
„Jasno je da je združitev koristila obema. Nespametno je, da si konkurirata dve majhni podjetji, zato je bolje združiti sredstva in strokovnjake ter tako ustvariti večje podjetje, ki bo lahko bolj konkurenčno kot prejšnji dve. Obenem pa smo z združitvijo tudi izpolnili program."
Osemdesetčlanski kolektiv Integrala se zaveda, da mora še naprej vlagati sredstva v razvoj tiskarstva, zato bodo sedaj namenili za izgradnjo priprave grafike 300 starih milijonov. S tem bodo postali neodvisni od kooperantov in razvili svoj barvni tisk in z njim poskusili prodreti- na tržišču. »Vendar pa tudi plastike ne nameravamo zapostaviti. Poleg sedanjih izdelkov imamo v načrtu še nekatere nove. Resno računamo, da bo stekel izvoz plastičnih izdelkov, saj smo na tem področju zelo konkurenčni trenutno vodilnim Italijanom. Z izvozom plastike bomo kompenzirali uvoz: sitotisk pa se bo razvijal znotraj meja, saj je z njim izredno težko prodreti na tuja tržišča," poudarja direktor Navodnik.
In kakšno je sedaj poslovanje v Integralu?
„Po selitvi smo zabredli v hude finančne težave, zaradi investicije v novo proizvodno halo, zdaj pa smo e že iz najhujšega. Poslovno leto bomo končali uspešno, saj bomo planirani dohodek 2,6 milijarde za malenkost presegli. To pa je še vedno veliko manj kot je plan za leto 1980, ki predvideva deset milijard ustvarjenega dohodka, ob sočasni razširitvi proizvodnih prostorov," razmišlja direktor že za nekaj let naprej.	,
Integral je majhno podjetje, ki pa je ravno primerno za razvoj dobrih samoupravnih odnosov. V podjetju obs-tajajo vsi organi samoupravljanja, v zadnjem času je zaživelo tudi delo družbenopolitičnih organizacij v tovarni. Najpomembnejše pa je to, da o skoraj vseh najvažnejših zadevah odločajo delavci sami na zborih delavcev, ki jih v tako majhnem kolektivu ni težko sklicati, na ta način pa se močno poenostavi sicer zamotani proces samoupravnega odločanja. Sedaj prehajajo v Integralu na nov način delitve osebnih dohodkov: poleg kvantitete je močno pomembna kvaliteta dela. Pa še morda to: sindikat Integrala je v garderobi postavil mizo za namizni tenis, da se lahko delavci pri igranju sprostijo . ..
V. Vrbič
V naši občini je le okoli 6.088 ha obdelovalnih površin. Zaradi eksploatacije premoga in urbanizacije naselij pa se te površine zlasti v ravninskem svetu hitro krčijo, torej ostajajo za kmetijsko obdelavo le obrobni predeli naše doline. Organizator kmetijstva v občini Velenje je ERA, TOZD kmetijstvo. Pri tej TOZD je organizirana družbena in zasebna kooperacijska proizvodnja, ki je usmeijena predvsem v živinorejo. Poleg tega se kmetje na tem področju ukvaijajo tudi s hmeljarstvom in brojleiji, v družbenem sektoiju pa nekoliko tudi s sadjarstvom.
Na našem območju zelo upada tudi delež aktivnega kmečkega prebivalstva, saj je le-tega le še okoli osem odstotkov. Precej neugodna je tudi starostna struktura, saj na kmetijah ostajajo starejši ljudje, mladi pa odhajajo v doline, kjer se zaposlijo.
Začetki načrtnega preusmerjanja kmetij v specializirano tržno proizvodnjo segajo v leto 1970. Dela so se lotili z željo, da bi zavrli migracijo prebivalstva iz dežele v mesto. Bolje pa so želeli tudi izkoristiti kmetijski prostor in tako izboljšati življenjske pogoje kmečkega prebivalstva.
Doslej je TOZD kmetijstvo zajel v preusmerjanje 124 kmetij v Šaleški dolini. To je približno 20 odstotkov vseh čistih kmetij. Proizvodnjo na teh kmetijah so podredili naravnim in tržno ekonomskim pogojem. Na kmetijah, ki ležijo na višinskih in odročnih predelih, se usmerjajo v pitanje živine, nižje ležeče pa v
mlečno oziroma kombinirano proizvodnjo.
Preusmerjanje kmetij je dolgoleten proces, vendar se na našem področju že lahko pohvalijo z nekaterimi zelo ugodnimi rezultati. S preusmeijeniJi kmetij dobimo že sedaj okoli 47 odstotkov vsega odkupljenega mleka in okoli 43 odstotkov pogodbeno pitane živine.
In kaj načrtujejo v temeljni organizaciji združenega dela kmetijstva v naslednjih letih? Popolne plane bodo izdelali preko zime. Sedaj pa že planirajo, da bodo preusmerili v prihodnjem letu 10 kmetij. Zelo veliko delajo v zadnjih letih tudi na osnovanju strojnih skupnosti. Več kmetijskih proizvajalcev se združuje in skupaj nabavijo stroje, ki jih sicer sami ne bi mogli kupiti. Doslej jih imamo v naši občini že devet, v vsaki pa je od 3 do 5 kmetov. V TOZD kmetijstvo predvidevajo, da se bo takšna oblika gospodarjenja s stroji v prihodnjih letih še bolj razširila.
M. TAMŠL
Sodobno urejen brivsko-frizerski salon
• O TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA STORITVE SMO SE POGOVARJALI Z DIREKTORJEM, IVANOM ČUDNOM:
ZADOVOLJITI POTREBE OBČANOV
Osnova za temeljno organizacijo združenega dela Storitve je bil frizerski salon na Cankarjevi cesti, ki so ga leta 1961 priključili velenjskemu Komunalno-obrtnemu centru. V naslednjih letih so odprli še frizerski salon v nekdanjem rudarskem domu. K tej delovni organi
OBISKALI SMO VELENJSKO PEKARNO:
Cene kruha nerešene
V	obratu pekarne v Velenju smo se pogovarjali z vodjo obrata Mileno Vrečko. Ta obrat spada pod temeljno organizacijo združenega defo Pekarne Merx Celje. Ta TOZD združuje več pekarn, zato so si delo nekoliko porazdelili. Velenjska pekarna speče dnevno povprečno 20 ton osnovnih vrst kruha (beli, črni in polbeli kruh) 1 tono domačega kruha, 23 000 žemljic in kaj-zeric, okoli 10 000 rogljičkov, mdeovih štručk in hotdogov. Kapaciteta njihove pekarne je približno 2 toni kruha na uro, vodja obrata Milena Vrečko pa je povedala, da bi proizvodnjo lahko še nekoliko povečali.
V	velenjski pekarni je 73 zaposlenih, s sodobnejšo tehnologijo pa želijo proizvodnjo čim bolj modernizirati in poceniti. Tako so prejšnji teden montirali novo avtomatsko linijo za proizvodnjo žemelj. Predvidevajo, da bjih bodo že 15. oktobra letos spekli kar 40 000.
V	tej delovni organizaciji pa se srečujejo tudi z mnogimi težavami . Največja težava so cene kruha, ki niso enake proizvodnim stroškom. Cene osnov-
nih vrst kruha (teh pa v velenjski pekarni" proizvajajo največ) se niso spremenile že od julija 1974, med tem ko so se stroški kalkulativnih elementov povečali kar za 40 odstotkov. Ob tem je Milena Vrečko še posebej poudarila, da jim vsak kilogram spečenega kruha prinese jd 80 do 90 par izgube, torej z vsakim kilogramom, ki ga spečejo, iz-
gubo povečajo.
Ob koncu našega pogovora pa je vodja velenjske pekarne Milena Vrečko povedala, da se vsi zavedajo, da je kruh osnovno življenjsko živilo, ki naj bi reševalo socialne razlike potrošnikov, vendar mislijo, da bi sc moral najti sklad, ki bi primanjkljaj pekarn pokril.
M.T.
Sodobna proizvodnja štručk
zaciji so pozneje priključili še briv-nico v Šoštanju s poslovalnico v Šmartnem ob Paki Takrat so odprli tudi salon v Pesju, vendar je bil kasneje opuščen. Leta 1970 pa so priključili še bife na avtobusni postaji v Velenju.
Kot temeljna organizacija združenega dela so se oblikovali ob koncu leta 1973. Danes zavzema ta TOZD 4 brivsko-frizenske salone, dva gostinska obrata (bazen in avtobusna postaja), pralnico na Kidričevi cesti in čevljarstvo ter izdelovanje zaščitnih sredstev. Kljub temu da so dejavnosti te TOZD dokaj različne, je direktor Ivan Čuden dejal, da nimajo večjih težav. V TOZD imajo organizirane tri delovne enote: frizerstvo, gostinstvo in čevljarstvo. Vsaka teh enot ima svoj ločen obračun. O vseh zadevah Odločajo zbori delovnih enot.
Delovni plan za letošnje leto je bil izdelan na osnovi dosežkov iz lanskega leta. Pravijo, da ga bodo letos le s težavo izpolnili, zaradi podražitve materialov, zvišanja cen in izrazito slabe sezone.
V začetku prihodnjega leta bo ta temeljna organizacija združenega dela obnovila bife Rudar, s katerim upravlja gostinsko podjetje—Paka Velenje. Projekte za to so že izdelali. Delovna enota čevljarstvo bo pridobila nove poslovne prostore v zgradbi komunalno obrtnega centra Velenje. Delovna enota frizerstvo pa bo pripravila letos 17. oktobra veliko revijo pričesk, kjer bodo sodelovali frizerski strokovnjaki iz Velenja, Celja, Maribora, Rogaške Slatine, Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Na reviji bodo prikazali modne, domišljijske in piaktične pričeske, prikazali pa bodo tudi zgodovinski razvoj frizerstva.
Delavci temeljne organizacije združenega dela Storitve se trudijo, da bi čim bolj zadovoljili potrebe občanov. Zaradi tega želijo organizirati nove obrtniške dejavnosti, ki jih v Velenju še ni.
M.T.
TOZD kmetijstvo Šoštanj posveča največjo skrb krava Ivana Arliča iz Škal, ki je tudi letos sodeloval na razstavi
• V KOLU OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE:
VELENJE Ml JE PRAVI DOM
V naši dolini je veliko delavcev, ki so prišli k nam iz drugih republik. Prav zato smo se odločili, da jih predstavimo tudi v našem časniku.
Muharem Bolič, dipl. gradbeni inženir, je bil rojen v Bosanskem Petrovcu. Otroštvo je preživel v Banjaluki. Že od ranega otroštva je bil od doma. Ko je hodil v šolo, je bil v dijaškem domu. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisal na fakulteto v Zagrebu, kjer je uspešno doštudiral arhitekturo. Po končanem študiju pa se je najprej zaposlil v Bosanski Gradiški na objektih visoke gradnje.
Nekoč je prišel na izlet v Velenje. Mesto mu je bilo všeč na prvi pogled in takoj je začsl razmišljati, da bi
Muharem Bolič
prišel sem. Domenil se je z gradbeno industrijskim podjetjem Vegrad in po nekaj mesecih nastopil tu službo. Najprej je bil vodja gradbišča stolpnice na Šaleški 19, nato vodja sektoija Velenje, vodja projektivnega biroja Vegrada, glavni inženir v tem podjetju, nekaj več kot dve leti pa je Muharem Bolič, dipl. gradbeni inženir, direktor TOZD gradbena operativa. To delo je precej zahtevno, saj združuje kar sedem sektoijev, ki pa so razdrobljeni po vsej domo-
vini in tudi v tujini. Vsak ima. torej svoje težave, in je potrebno obravnavati vsa kega zase.
Ko je prišel v Velenje, imel prijateljev, ni znal jezika, vendar se je v Velenju znašel. Povedal nam je, da sploh ni imel težav. Sodelavci so mu bili pripravljeni pomagati. V Velenje je prišel leta 1963, danes pa govori že tekoče slovensko. S seboj v Slovenijo je pripeljal tudi ženo, ki se je prav tako dobro vživela v novo okolje. V Velenju sta se jima rodila tudi dva otroka. Naš sogovornik je povedal: „Že zelo mlad sem odšel od doma in bil kasneje vseskozi po svetu Velenje mi je pravi dom. Privadil sem se tega mesta, tu imam družino. Prav gotovo ga ne bom z-apustil."
Muharem Bolič, dipl. gradbeni inženir, pa veliko raje govori o delu, o nadaljnjih načrtih Vegrada. Povedal je, da dosegajo v tej organizaciji združenega dela v zadnjem času zelo dobre rezultate prav zaradi tega, ker posvečajo veliko skrb delavcem
M. TAMŠE
25 let
velenje
MALOPRODAJA VELEPRODAJA PROIZVODNJA KMETIJSKA
KOOPERACIJA OBRTNA
KOOPERACIJA PREVOZI
ZAPIS Z OBISKA DELEGACIJE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE V POBRATENI OBČINI VRNJAČKA BANJA:
SLOVENSKE PESMI IZ UST SRBSKIH OTROK
Med pogovori j« bilo ugotovljeno, da obstajajo velike možnosti za tesnejše sodelovanje med Velenjem in Vrnjočko Banjo, in to na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja.
• PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV«
• Srečanje mladih
24. septembra je bilo v SIP Šempeter in REK - TOZD ESO Velenje srečanje mladih iz dveh kooperantskih delovnih organizacij. Mladi so se na pobudo predsedstev osnovnih organizacij zveze mladine srečah na športnem področju v šahu, malem rokometu in nogometu m rokometu. Po prijetnem sprejemu je spregovoril direktor SIP prisotnosti predsednika sindikata in sekretarja zveze komunistov najprej o podjetju samem in kasneje v obhodu podjetja tudi razložil potek proizvodnje poljedeljskih strojev v Jugoslaviji.
Mladi so svoje srečanje zaključili ob Braslovškem jezeru, kjer so organizirali piknik in se dogovorili, da bo srečanje po-talo tradicionalno, pokal pa, ki je tokrat dobila v enoletno ast 00 ZMS SIP, naj bo pre-oden.	F. Oblišar
ORNA KRONIKA
• Troboj osnovnih šol
Učenci osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih iz Velenja ter bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki so pred dnevi pripravili športni troboj ^ svojih ekip. Na stadionu v Šmartnem ob Paki so se dekleta pomerila v rokometu, fantje pa v nogometu. To srečanje so pripravili v počastitev pionirskega praznika. Akcija omenjenih treh osnovnih šol vsekakor zasluži vso pozornost in
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Voznica osebnega avtomobila Marija Žagar je peljala 6. oktobra lega leta po Šaleški cesti v Velenju. Na tej cesti se je voznica ustavila. Ta njo pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem Ivan Štusaj, ki je vozil prekratki varnostni razdalji in ni uspel ustaviti vozila za voznico agarjevo. Trčil je v njen avtomobil, pri čemer se je telesno »škodoval, škode na vozilih pa je za okoli 5 000 dinarjev.
NI SE PREPRIČAL
I V križišče Kidričeve in Prešernove ceste je 9. tega meseca po Lidričevi cesti pripeljal voznik kolesa Milan Lisjak. Ko je pripeljal v Imenjeno križišče, je zavijal v levo, pri tem pa se ni prepričal, če thko to varno stori. Tako je zapeljal pred osebni avtomobil, ki gaje lozil Albert Jan. Voznik Jan je zaviral, a trčenja kljub vsemu ni uspel |reprečiti. Voznik kolesa Milan Lisjak ie dobil lažje telesne oškodbe, na vozilih pa je za okoli 15 000 dinaijev škode.
PREVEČ PO LEVI
Voznik kolesa z motorjem Franc Skruba je vozil 11. tega meseca z Šoštanja proti Zavodnjam. Tam je v blagem nepreglednem ovinku tazil preveč po levi in je trčil v tovomi avtomobil, ki ga je iz lasprotne smeri peljal Ivan Dobnik. Ko je voznik Dobnik čutil |rfenje, je zavrl in ustavil. Pri trčenju je bil Škruba huje telesno jškodovan.
pohvalo, saj lahko ugotovimo, da je bilo doslej vse premalo takšnih in podobnih prireditev, ki na kar se da primeren način prispevajo k zbliževanju mladih.
Rezultati: rokomet (dekleta)-!. Anton Aškerc, 2. Bratov Letonja, 3. Gustav Šilih
Nogomet (fantje)-1. Bratov Letonja 2. Anton Aškerc 3. Gustav Šilih Na sliki: Udeleženci športnega srečanja treh osnovnih šol. j. KRAJNC
• Načrt dela za leto 1977
Na Konovem bodo te dni sprejeli plan dela'za leto 1977, in to na vseh področjih od komunalnega, kulturnega pa do področja otroškega varstva in PTT. Ko bodo načrti napravljeni, jih bodo obravnavali-v samoupravnih interesnih skupnostih. Glavne točke načrtov za prihodnje leto so vsekakor: izgradnja otroškega vrtca (od stotih predšolskih otrok jih je sedaj v otroškem varstvu le osem), postavitev doma za družbeno dejavnost, javna razsvetljava (kabli so že položeni), komunalna ureditev in pa priključitev na lefonsko omrežje, pri čemer je glavni kabel za sto priključkov že položen. Sredstva bo krajevna skupnost Ko-
novo zbrala s krajevnim samo-prispevkorn in prispevki delovnih organizacij na zaposlenega, računajo pa tudi na sredstva iz drugih virov, sicer planov ne bodo mogli uresničiti.
V VRBIC
•	Mladi iz Gaberk v Zibiki
Pri odpravljanju posledic potresa so prebivalcem Zibike pomagali tudi mladi iz Gaberk. Ob tej priložnosti so se tudi tesneje povezali. Njihovo sodelovanje jc še vedno živo. Tako med drugim sodelujejo na športnem področju, seveda pa še vedno pomagajo pn. odpravljanju posledic potresa.
V	soboto so mladi iz Gaberk ponovno obiskali Zibiko. Pregledali so opravljeno delo in se dogovorili, da bodo sodelovanje zlasti na športnem in kulturnem področju še poglobili. Sklenili pa so tudi, da bodo v prihodnjem letu organizirali skupno udarniško akcijo v Posočju.
V. VIDFMŠtK
•	Novice
iz Šmartnega ob Paki
V	primerjavi s prejšnjimi leti je bila letos na našem področju zelo slaba lelina hmelja. Ta je bil tudi po kakovosti zelo slab. To velja še posebno za zadružno poslovno enoto Šmartno ob Paki, ki je zaradi toče . utrpela 80-odstotno škodo. Približno enako škodo so utrpeli tudi kooperanti, katerim je toča uničila 50 odstotkov pridelka. Tudi zadružni sadni plantažni nasad je toča močno prizadela.
Dobro pa jo letos obiodil krompir, precej pa jc tudi jabolk in hrušk, ki pa jih kmetje zaradi slabe odkupne cene predelovalne industrije ne morejo prodati, zato pa bodo večinoma predelali v sadjevec.
Zadružna poslovna enota v Šmartnem ol> Piki goji trenutno v 'vojein hlevu 87 pitancev. Nekaj je že spitanih m jih bodo oddali v zakol, nabavili pa bodo nove, sa| so kljub suši s krmo dobro založeni. Prva košnja je bila sicer slaba, zato pa sta bili diuga in tretja obilni. Tudi silažna koruza jc dobio obro dihi. To jih bo tudi rešilo, da liodo lahko živino dobre spitali.
Z. KOTNIK
Slavje delavcev Gradisa po napornem dvajsetmesečnem delu 9. oktobra znotraj novega hladilnega stolpa TE Šoštanj
Tudi krajani Bevč so letošnji občinski pr aznik proslavili s pomembno delovno zmago. V nedeljo so sc zbrali na slovesnosti, ki so jo pripravili ob zaključku gradbenih ael novega vaškega vodovoda, po katerem bo dobivalo vodo 45 gospodinjstev. Skupaj s priključki je novi vodovod dolg približno šest kilometrov, pri njegovi gradnji pa so marljivi krajani opravili blizu 25 tisoč udarniških ur. Na nedeljski slovesnosti so posamezhikom, ki so bili najbolj prizadevni pri gradnji vodovoda, izročili posebna priznanja. Na sliki: predsednik krajevne skupnosti Ivan Grudnik simbolično odpira novi vodovod, katerega bodo lahko krajani začeli uporabljati šele konec meseca, ker morajo /anj dobiti še uporabno dovoljenje.
Petčlanska delegacija Skupščine občine Velenje, vodil jo je predsednik Nestl Žgank, je bila v času od 30.9. do 4.10. na prijateljskem in tovariškem obisku v pobrateni občini Vrnjačka Banja. Udeležila se je svečanosti v počastitev dneva osvoboditve Vrnjačke Banje in 35-letnice vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Velenjska delegacija si je v času svojega bivanja v Vrnjački Banji ogledala le del prireditev iz bogatega programa oktobrskih svečanosti občine Vrnjačka Banja, ki trajajo vse do sredine oktobra.
Po 12-uri naporni vožnji iz Velenja do Vrnjačke Banje je delegacija takoj odšla na „brigadirski wčer", kjer so mladi s pesmijo in plesom ob tabornem ognju obujali sporni ne na težke in slavne dni naše revolucije, posebno pa na dogodek 13. oktobra 1941, ko je bil tu formiran vrnjački narodnoosvobodilni odred, kije skupaj z drugimi partizanskimi odredi sodeloval v znani bitki na Popinjski reki.
Naslednji dan se je delegacija udeležila svečane razširjene seje Skupščine občine Vrnjačka Banja in pozdravila udeležence ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Vrnjačka Banja čestitala k občinskemu prazniku. Po seji je velenjska delegacija položila venec k spominki plošči osvoboditeljem Vrnjačke Banje in se udeležila svečanega mitinga, na katerem je govoril predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Srbije. Udeležila se je tudi zaključne prireditve delavskih folklornih ansamblov Srbije. Po svečanem kosilu, ki ga je za okoli 300 jostov priredil predsednik Skupščine občine Vrnjačka Banja Slavko Jankovič, si je delegacija ogledala Vrnjačko Banjo - gospodarski, politični in kulturni center občine Vrnjačka Banja.
V času svojega bivanja v Vrnjački Banji je velenjska delegacija obiskala tudi dve krajevni skupnosti v občinr"Vrnjačka Banja - Gračac in Novo selo. Prepričala se je o velikem napredku, ki ga je srbsko podeželje daSeglo v povojnem obdobju. Tudi to podeželje je popolnoma spre-
menilo svojo podobo: povečala seje njegova produktivnost, dvignil se je življenjs|ri standard in tudi način življenja se vse bolj prilagaja zahtevam sedanjega časa. Delegacija je obiskala dve kmetiji, ki sta svojo proizvodnjo preusmerili za trg - ena v prašičerejo, druga v govedorejo. Presenečena je bila nad tem, kar je videla, predvsem pa nad izredno skrbno urejenostjo srbske kmečke hiše. V obeh obiskovanih krajevnih skupnostih se je velenjska delegacija udeležila svečanosti, ki so jih krajani pripravili v počastitev pobratenja s krajevnimi skupnostmi iz Slovenije. Krajevna skupnost Gračac se je pobratila s krajevno skupnostjo Velika Nedelja iz občine Ormož, krajevna skupnost Novo selo pa se je pobratila s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki iz občine Velenje. Izredno močan vtis so na vse udeležence slavja napravili bogati kulturni programi, ki so jih ob tej priliki izvajali osnovnošolski otroci iz Gračca in Novega sela. V osrčju Srbije smo slišali lepo slovensko besedo, kije prihajala iz ust srbskih otrok: recitirali so Kajul\ove pesmi.
Velenjska delegacija je obiskala tudi sodobno organizirano in moderno opremljeno zdravstveno službo zdravilišča Vrnjačka Banja in polnilnico mineralne vode v Vrnjcih in se s predstavniki teh dveh delovnih kolektivov pogovarjala o možnostih tesnejšega povezovanja in sodelovanja na področju zdraviliškega turizma med obema pobratenima občinama.
V razgovorih s predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja občine Vrnjačka Banja je velenjska delegacija ugotovila, da obstajajo velike možnosti za tesnejše sodelovanje v cilju skupnih interesov obeh pobratenih občin na vseh
področjih gospodarskega in družbenega življenja. Vzpostavljene stike in prijateljsko sodelovanje je treba še poglobiti in razširiti na čim večji krog delovnih ljudi in občanov obeh pobratenih občin, predvsem pa na mladino, ki lahko največ prispeva k utijevanju revolucionarnih pridobitev in k bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Nekaj splošnih podatkov o občini Vrnjačka Banja:
Vrnjačka Banja je gospodarski, politični in kulturni center istoimenske občine, ki obsega površino 240 km2 in šteje okoli 23.000 prebivalcev. V Vrnjački Banji živi okoli 10.000, v 14 okoliških naseljih pa 13.000 prebivalcev. ^
Vrnjačka Banja je hkrati tudi veliko zdravilišče in turistični center, ki lahko naenkrat sprejme okoli 20.000 obiskovalcev. Je najbolj obiskano zdravilišče v Jugoslaviji, ki ga letno obišče okoli 150.000 gostov in ima preko milijon nočitev. Dve tretjini narodnega dohodka občine se oblikujeta neposredno in posredno na osnovi turističnega prometa, ki daje maksimalne možnosti za zaposlovanje in ekonomsko aktiviranje prebivalstva občine m njene neposredne okolice.
Za organiziran sprejem in bivanje velikega števila gostov v Vrnjački Banji skrbi cela vrsta specializiranih delovnih organizacij in družbenih služb. Celoten kompleks teh aktivnosti se prilagaja potrebam, okusu in možnostim različnih kategorij gostov. Občina in delovne organizacije stremijo za tem, da bi v Vrnjački Banji in njeni neposredni okolici ustvarile čim boljše splošne in posebne pogoje za zadovoljitev potreb turistov glede zdravljenja, rekreacije in počitka po delu.
Vrnjačka Banja ima preko 60 hektarov parkov, ki so urejeni in negovani tako, da predstavljajo veliko dragocenost. Največji kompleks parkov se razteza skozi središče Banje, tako da se vsi glavni zdravi-
liški objekti (izviri termalnih vod, termalno kopališče, zdravstvene ustanove, hoteli in vile) nahajajo v zelenju in cvetju. Skozi parke teče majhna reka Vrnjačka, k' povezuje svoje bregove z desetinami majhnih lepih mostov. V enem delu parka je mnogo skulptur domačih in tujih umetnikov, tako da predstavlja park stalno kiparsko razstavo.
Okolica Vrnjačke Banje je prava zakladnica kultumo-zgodovinskih spomenikov. V živopisnem kanjonu reke Ibar, nekdanjem centralnem delu stare srbske države, se nahajajo najbolj znani srednjeveški spomeniki: samostani Ziča, Studenica, Gradac, Stara in Nova Pavlica, So-počani, Djurdjevi Stupovi, Petrova cerkev ter trdnjavi Maglič in Brve-nik.
Na vzhodu, v plodnem zapadnem Pomoravju in vinorodni Zupi, so najpomembnejši spomeniki morav-ske arhitektonske šole iz XIV. in XV. stoletja: samostani Ljubostinja, Kalenič, Veluče, Naupara, Rudenica in Lepenac, cerkev Lazarica z ostanki mesta kneza Lazara Hrebelja-noviča, trdnjava Koznik in drugo.
Okolica Vrnjačke Banje je imela pomembno mesto v narodnoosvobodilnem išju in revoluciji 1941-1945. Iz tega obdobja so posebno pomembni zgodovinski kraji Popina, Stubal, veliki spomeniški kompleksi Slobodište v Kruševcu in Spominski park oktobrskim žrtvam v Kralje vu.
Slobodište v Kruševcu predstavlja po svoji arhitektonski, filozofski in humanistični ideji edinstven spomenik v Evropi, ki je postavljen na grobovih ustreljenih v obdobju 1941-1945.
Jeseni leta 1941, v času slavnih dni vstaje in Uiiške republike, ko so močne partizanske sile oblegale Kraljevo, je okupator na zverinski način ustrelil okoli 6.000 rodoljubov. Na kraju te tragedije stoji svojevrsten spomenik, ob katerem so vsako leto v oktobrskih dneh velike komemo-rativne syečanosti.
HERMINA KLANČNIK
V dneh praznovanja občinskega praznika so v Pesju odprli moderno cesto, ki nosi ime po predvojnem revolucionarju Janku Ulrihu. Poleg številnih krajanov so se otvoritve ceste udeležili tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, drugi predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Cesto je odprl prvoborec, domačin Tone Ulrih Kristl. Ob otvoritvi so v Pesju pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvajali rudarska godba, pevski zbor šoferjev in avtomehanikov Velenje, pevci iz Konovega in tamburaši Pesja.
Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo so prejšnji četrtek predali namenu preurejeno šolsko kuhinjo. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Gorenja in krajevne skupnosti Šmartno. Razširjena in novo opremljena kuhinja je za to šolo vsekakor velika pridobitev, saj bo s svojimi zmogljivostmi ustrezala tudi takrat, ko bodo na šoli uvedli celodnevni pouk.
V SOBOTO, 9. OKTOBRA, JE BILA V DOMU KULTURE SVEČANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
PRIZNANJE „VINU" - Delegaciji občin Vrnjačka Banja in Split sta med bivanjem v Šaleški dolini obiskali tudi več delovnih kolektivov, med njimi Trgovsko podjetje „Vino" Šmartno ob Paki, Termoelektrarno Šoštanj, Združene šaleško-savinjske zdravstvene zavode, Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in Dom ostarelih Velenje. Na sliki: direktoiju šmarskega „Vina" Tonetu Repuniku izroča Kruno Bartolica, predsednik zbora krajevnih skupnosti splitske občinske skupščine, priznanje občine Split.
lil!«; »pil!
;!i!ii
Dipl. Ing. Mirko Bizjak: »Trdimo, da daleč naokoli ni delovne sredine, ki bi se s svojo stopnjo družbenega standarda lahko primerjala z našo!«
Udeleženci in drugi gostje svečane razšiijene seje ob prazniku občine Velenje so si pokončani seji z zanimanjem ogledali nov obrat družbene prehrane Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ob Kidričevi cesti v Velenju. Pred vhodom v obrat družbene prehrane je goste, med njimi f ranča Lesko&a - Luko, Toneta Boleta in predstavnike pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split ter Splošne plovbe Piran, pozdravil glavni direktor velenjskega kombinata, dipl. iAž. Mirko Bizjak.
Potem ko je Mirko Bizjak vsem zaželel dobrodošlico, je dejal: „Urejen družbeni standard je pogoj ustaljene delovne sile, višje storilnosti ter hkrati predstavlja čvrstejšo vez delavca do samoupravljanja ter njegovega počutja v delovni organizaciji. Leta in leta smo se zavestno odrekali delu dohodka, da smo vendarle s pomočjo širše skupnosti dogradili ta kompleks pred katerim danes stojimo ter na stotine stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Naš delavec - rudar, elektrikar ali kovinar, vsi mi smo na te dosežke ponosni, kot bi morala biti nanje ponosna tudi naša ožja in tudi širša družbena skupnost Trdimo lahko, da daleč naokrog ni
delovne sredine, ki bi se s svojo stopnjo družbenega standarda lahko primerjala z našo. Daleč naokrog tudi ni občine, ki bi temu področju že toliko let posvečala takšno pozornost in tolikšna sredstva."
Nato je glavni direktor REK Velenje Mirko Bizjak dejal, da z doseženim še vedno niso zadovoljni. Kljub pospešeni gradnji namreč stanovanj še vedno ni dovolj. Upokojitve, invalidnost, nove družinske skupnosti in mnogi drugi razlogi vplivajo na to, da je stanovanjsko področje in s tem v zvezi sploh področje družbenega standarda še vedno odprto. Zato bo treba v bodoče ob enotnosti vseh v občini tem vprašanjem posvečati še več pozornosti.	S.V.
Dom za ostarele odprt
Prejšnji četrtek so predali namenu dom za ostarele občane v Velenju. Otvoritve so se udeležili poleg predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka, predsednika izvršnega sveta Franja Korana in predstavnikov iz Ljubljane še številni drugi družbenopolitični delavci, predstavniki delovnih organizacij in občani.
Na otvoritvi so nastopili s programom učenci posebne osnovne šole Miha Pintar Toledo iz Velenja. Svoj prispevek h kulturnemu programu ob otvoritvi pa sta dala tudi godba Zarja iz Šoštanja in moški pevski zbor društva upokojencev iz Velenja. Na sliki - svečani trenutek otvoritve.	B.Z.
Delovni ljudje in občani občine Velenje smo nadvse slovesno proslavili 354etnico začetkov oborožene revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije ter 35-letnico napada borcev I. štajerskega bataljona na mesto Šoštanj.
V svečano okrašenem Domu kulture v Velenju, z velikim napisom „8. oktober 1941 -1945, 35 let socialistične revolucije" v ospredju, so se v soboto, 9. oktobra 1976, zbrali prvoborci ter borci narodnoosvobodilne borbe, aktivisti Osvobodilne fronte, delegati vseh treh zborov občinske skupščine, predstavniki medobčinskih organizaci in organov in sosednjih občin, pa delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in predstavniki združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter Kajuhovi nagrajenci.
Prišli so tudi številni gostje, med njirrii Franc Leskošek -Luka, član sveta federacije in prvi komandant slovenske partizanske vojske, Tone Bole, član predsedstva Socialistične republike Slovenije in Franc Smon, član sveta republike, pa delegati pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split ter predstavniki Splošne plovbe Piran.
POČASTIMO SPOMIN NA TEŽKE IN SLAVNE DNI NAŠE NOB
Svečano razširjeno sejo Skupščine občine Velenje je začela podpredsednica Hermina Groznikova.
,,Zbrali smo se," je poudarila, ,,da počastimo spomin na težke in slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe, posebno pa na dogodek pred 35. letivko je naša junaška partizanska vojska napadla in za nekaj ur osvobodila Šoštanj - prvo me-
sto v okupirani slovenski Štajerski, ki jo je nemški okupator štel za del svojega ozemlja. Pot do narodne in socialne osvobo-
Nečloveško je bilo nacistično uničevanje tudi v velenjski občini: 242 izseljenih, 1.100 interniranih in zaprtih ter 135 ustreljenih talcev. Za svobodo je dalo življenje 639 ljudi.
Z minuto molka so udeleženci svečane razširjene seje Skupščine občine Velenje po-
skupščine je zatem pozi delegacije pobratenih o Vrnjačka Banja in Split predstavnike Splošne pl Piran:
„Vesel sem in v čast mij vas lahko danes pozdrav naši sredini v imenu obči skupščine, družbenopoliti
Svečano sejo skupščine občine Velenje ob prazniku je vodilo delovno predsedstvo, ki so ga sesti predsednik zbora združenega dela Erno Rahten, predsednik družbenopolitičnega zbora Stane R: podpredsednika naše občinske skupščine Herma Groznik in Janez Miklavčič ter sekretarka sto| občine Velenje Hermina Klančnik.
ditve slovenskega in jugoslovanskih narodov in narodnosti je bila težka. Še posebno težka pa je bila na Štajerskem in Koroškem, kjer je okupator z vsemi silami od prvih dni okupacije s totalno vojno in nasiljem preprečeval vsakršno osvobodilno akcijo."
častili spomin naših padlih borcev in nacističnih žrtev.
POZDRAV DELEGACIJAM VRNJAČKE BANJE IN SPLITA TER PREDSTAVNIKOM SPLOŠNE PLOVBE PIRAN
Predsednik družbenopolitičnega zbora naše občinske
organizacij ter vseh ljudi in občanov naše i imenu vseh in v svojem i vam kličem: Dobrodošli!
Srečni smo, da ste dar.: nami in da skupaj spomine na težke in slavi naše narodnoosvobodilni
St
OB OBČINSKEM IN KRAJEVNEM PRAZNIKU V ŠOŠTANJU
Pri spomeniku talcev na Cesti talcev v Šoštanju se je zbralo v petek, 8. oktobra več sto šolarjev, borcev, predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij in drugih prebivalcev Šaleške doline, da bi počastili spomin na 10. oktober pred 35 leti, ko je okupator pripeljal iz mariborskih zaporov deset talcev in jih ustrelil. S streljanjem je želel zmanjšati velik odmev, ki ga je povzročil napad borcev I. štajerskega bataljona na mesto Šoštanj v noči od 7. na 8. oktober leta 1941. Žalne komemoracije na Cesti talcev v Šoštanju sta se udeležili tudi delegaciji iz pobratenih mest Vrnjačke Banje in Splita.
Na spominski svečanosti je govoril predstavnik krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. Najprej je poudaril velik pomen prvega napada na mesto sredi okupiranega sovražnikovega ozemlja, ki je takrat močno odjeknil ne le po vsej okupirani Štajerski, ampak je glas o napadu segel tudi do naših pregnancev v Srbiji.
„S streljanjem talcev," je dejal Matjaž Natek, „so Nemci skušali zmanjšati odmev napada in preplašiti Slovence. Dosegli pa so ravno nasprotno. Partizanska moč je rasla iz dneva v dan vs e do leta 1945, ko je bila naša zemlja osvobojena."
Nato je izrekel odločenost nas vseh, da bomo branili pridobitve naše revolucije, če bo potrebno, in nadaljeval:
Počastili spor ustreljene t
„Naš narod je majhen;'vendar ponosen. Prav ta ponos nam ne dopušča, da lojalno spremljamo dogodke na Koroškem. Dobro vemo, kdo stoji za preštevanjem naše manjšine na Koroškem. Vemo, kaj hočejo doseči in kam vodi njihova politika. Gonja proti slovenski in hrvaški manjšini je povezana s širšimi pritiski določenih mednarodnih sil zoper socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo. S tem hočejo razvrednotiti ugled in položaj Jugoslavije v svetu," je poudaril Matjaž Natek in dejal, da nobena rušilna sila ne bo zatrla slovenske zavesti.
S spominske svečanosti so poslali tudi pismo Republiški konferenci SZDL Slovenije, v katerem so najostreje obsodili krivice, ki se godijo Slovencem in Hrvatom na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem. V pismu se pridružujejo zahtevam delovnih ljudi Slovenije in Jugoslavije, da je avstrijska vlada dolžna izpolniti določila 7. člena državne pogodbe in zagotoviti manjšinam enake narodnostne pravice, kot jih uživa večinski narod v Avstriji.
Na spominski nostni program Šaleški oktet in Roeck.
Predstavniki liričnih in delovn k spomeniku^ obeležjem v Šoš položili vence Vrnjačka Banja ii
Slovesnost pred spomenikom talcem-
Med obisk iz pobratene predsednik nedeljo, 10. šopek na grob občana naše o
B
i, e
h
V iu
fob
l
be, ko smo se vsi jugoslovanski narodi in narodnosti borili za svojo narodno in socialno osvoboditev in za novo Jugoslavijo.
Slovenski človek ne bo nikoli pozabil velikega gostoljubja in bratske pomoči, ki so mu jih poklonili ljudje iz bratskih republik Srbije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, ko ga je nemški okupator pregnal z rodne zemlje. V tistih težkih in usodnih dneh so se med našimi narodi in narodnostmi stkale trajne in trdne vezi, ki so se za vselej vtisnile v zavest naših narodov, v srce našega človeka. Ideali, za katere smo se skupaj borili in za katere so umirali naši najboljši ljudje, se danes uresničujejo v svobodni, bratski in enakopravni jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti. Uresničujejo se v povojni socialistični graditvi naše družbe, ki nam je prinesla velik družbenogospodarski napredek in nove socialistične samoupravne odnose.
Zato je naša dolžnost, da prijateljske vezi in tovariško sodelovanje med našimi narodi in narodnostmi še poglabljamo in jih prenašamo na mladino v cilju skupnih interesov, utrjevanja revolucionarnih pridobitev ter bratstva in enotnosti, kar je osnovni porok za naše življenje v svobodi in miru, za naš nadaljnji napredek ter za združevanje naših hotenj z naprednimi težnjami vsega človeštva.
V naši sredini iskreno pozdravljam tudi predstavnike delovnega kolektiva Splošna plovba Piran, ki so eno izmed svojih najsodobnejših linijskih ladij okoli sveta poimenovali po našem mladem socialističnem mestu Velenjui in na ta način ustvarili trajne: temelje za prija-
Eanosti v Šoštanju so prilož-itjali delavska godba Zaija, dtatorji z osnovne šole Biba
ščine občine, družbenopo-Kganizacij pa so položili vence m in k vsem spominskim u. K spomeniku talcem sta delegaciji pobratenih občin
F-	S. VOVK
v naši občini je delegacija jačke Banje, Id jo je vodil ičine Slavko Jankovič, v tobra položila v Mislinji lavno umrlega prvoborca in le Vlada Valenčaka. S.
teljske vezi in tovariško sodelovanje med našo slovensko trgovsko mornarico in Velenjem ter vsemi mesti, ki nosijo imena njenih ladij.
Naj živi svobodna, bratska, in enakopravna skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti!
Naj živi naš veliki voditelj v vojni in miru, pobudnik in borec za miroljubno aktivno sožitje, neuvrščenost in mir v svetu, naš dragi maršal Tito!"
Po sprejetju dnevnega reda za sejo je ob velenjskem občinskem prazniku spregovoril' član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in podpredsednik Skupščine Velenje Janez Miklavčič (njegov govor v celoti objavljamo na 3. strani).
Udeležence seje sta pozdravila tudi vodji delegacij pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split. V imenu delovnih ljudi in občanov Splita je spregovoril Kruno Bartolica, predsednik zbora krajevnih skupnosti občine Split. Slavko Jankovič, predsednik Skupščine občine Vrnjačka Banja, pa je prinesel pozdrave te pobratene občine.
V imenu Splošne plovbe Piran pa je spregovoril kapetan Viljem Vovk, generalni direktor te organizacije združenega dela, ki je eno najsodobnejših linijskih ladij, poimenovala po našem mestu — Velenje. Viljem Vovk je^ našemu predsedniku Nestlu Žganku izročil barvno fotografijo ladje Velenje.
PODELITEV KAJUHOVIH NAGRAD
Predsednik komisije za podeljevanje Kajuhovih nagrad pri Skupščini občine Velenje Drago Tratnik pa je sporočil odločitev komisije o »Kajuhovih nagradah za leto 1976".
Predsednik Nestl Žgank pa je zatem podelil letošnje „Kaju-hove nagrade" Matjažu Natku za košarkarski klub Elektra Šoštanj, delegaciji dekliškega pevskega zbora Gimnazije Velenje in Elfridi Ambrožič.
VENCI K SPOMENIKU NOB NA TITOVEM TRGU
Po končani slavnostni razširjeni seji Skupščine občine Velenje so delegacije občin Split, Vrnjačka Banja in Velenje ter delegacija naših občinskih družbenopolitičnih organizacij položile venec k spomeniku narodnoosvobodilne borbe na Titovem trgu.
MARIJAN LIPOVŠEK STANE VOVK
SLAVKO JANKOVIČ, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRNJAČKA BANJA
Jugoslovanski narodi ne moremo biti premagani!
„V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da vas lahko danes ob vašem prazniku najprisrčneje pozdravim v imenu delegacije skupščine občine. Vrnjačka Banja, družbenopolitičnih in drugih organizacij, občanov ter deset tisoč obiskovalcev Vrnjačke Banje.
Čestitam vam k prazniku, čestitam k vsem delovnim zmagam, s katerimi obeležujete vaše slavje. Veseli smo vseh vaših uspehov, ki ste jih dosegli tako na gospodarskem kot na drugih področ-jih.
Naše bratstvo je bilo skovano v trpljenju in borbi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti je bilo s krvjo poplačano. Zmaga nad sovražnikom, zmaga socializma, je terjala visoko ceno.
Zanjo smo morali darovati milijon 700 tisoč žrtev, porušeni so bili mnogi mostovi, železniške proge, ceste, domovi. Zmaga je dražja za nešteto izgubljenih otroštev, nešteto izgubljenih mladosti.
Naše bratstvo in enotnost je alternativa naših narodov in narodnosti. Nikoli nismo in ne bomo pozabili, koliko gorja so nam povzročile vojne. Kolikokrat smo morali v zgodovini začeti znova. Naj to ve tudi naš sovražnik. Naj ve in si zapomni, da jugoslovanski narodi ne morejo biti premagani. Naj ve, da imajo naši narodi sedaj več razlogov kot kdajkoli prej, da branijo to, kar so ustvarili v dobrih tridesetih letih svobode.
Danes smo močnejši kot kdajkoli prej. Močnejši smo in bližji za tisoče poznanstev, novih poznanstev mla-
Slavko Jankovič, predsednik Skupščine občine Vrnjačka Banja
dine, učencev, delovnih ljudi in občanov. Močnejši smo za sodelovanje na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Močnejši smo za bratstvo krajevnih
skupnosti Šmartno ob Paki in Novo Selo iz naše občine. Toda še močnejši bomo za nešteto novih poznanstev.
Bratje Slovenci! Prinašam vam sporočilo, da smo z vami, da prebivalci naše občine delijo z vami vse napore v izgradnji naše socialistične, samoupravne in neuvrščene; Jugoslavije in vse sadove, ki smo jih z ogromnimi napori ustvarili.
V imenu naših delovnih ljudi in drugih občanov vam sporočam da bomo z vami vedno delili usodo, da smo za pravičnost, svobodi, enakopravnost, ki jo zahtevajo in do katere imajo pravico vsi naši narodi, ki živijo zunaj naših meja. Naj to sporočilo prek vas prenesem koroškim Slovencem in vsem tistim ki živijo v zatiranju."
Kapetan Viljem Vovk, direktor Splošne plovbe Piran, izroča predsedniku Nestlu Žganku barvno fotografijo ladje Velenje
KAPETAN VILJEM VOVK, DIREKTOR SPLOŠNE PLOVBE PIRAN:
Vztrajajte na začrtani poti
KRUNO BARTOLICA, PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE SPLIT:
Bratstvo ni nekaj enkratnega
,,V čast mi je, ker se lahko prvič udeležujem slovesnosti ob vašem prazniku in vam ob tej priložnosti čestitam v imenu delovnih ljudi in občanov našega mesta.
Še posebej sem vesel, ker sem se prepričal, da ste lahko ponosni na vaše rezultate, ki ste jih dosegli v preteklih 35 letih in v minulem letu. Ti rezultati so porok, da bodo vaši uspehi v naslednjem obdobju gotovo še večji.
To poudaijem prav zato, ker bratenje med našima mestoma in drugimi mesti v naši državi ni nekaj trenutnega, ampak nadaljevanje našega socialističnega razvoja, ki se je ustvaijal v zelo. težkih pogojih, ko smo morali ne le osvobajati, ampak tudi graditi našo novo socialistično Jugoslavijo. Zato mi dovolite, da ob čestitanju k vašemu prazniku povem, da so tudi rezultati v naši občini, o čemer se \bo vaša delegacija prepričala, ko bo prišla na našo proslavo, prav tako pomembni in pred-
Kruno Bartolica, predsednik zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Split.
stavljajo pomembno bsnovo, da bodo lahko v naslednjem obdobju še boljši.
Priče smo tudi težavam ki nas na naši poti spremljajo. Tudi najnovejši dogodki v Avstriji so dokaz, da nekateri želijo zavreti naše pozitivne rezultate. Vendar jim tega ne bomo omogočili in dovolili.
Ob koncu vam še enkrat čestitam k prazniku in vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu."
„Dovolite mi, da vam v imenu Splošne plovbe Piran čestitam k vašemu prazniku, k vašim velikim uspehom in vam zaželeim, da bi vztrajali na začrtani poti. Veseli nas, da nosi naša ladja ime vašega mesta, ki je s svojim delom in razvojem vzgled vsem občinam v Sloveniji in Jugoslaviji. Vaša enotnost dokazuje, kaj lahko delovni človek, samoupravlja-vec ustvari z delom.
Ker zaradi objektivnih razlogov nismo mogli uresničiti vašega obiska na ladji Velenje, mi dovolite, da predsedniku vaše občinske skupščine Nestlu Žganku izročim barvno foto-
grafijo ladje Velenje. Prepričan sem, da se boste lahko kmalu tudi sami prepričali o veličini ladje, ki nosi ime vašega mesta v svet.
Po svečani seji so delegacije skupščine občine Velenje, družbenopolitičnih organizacij velenjske občine in pobratenih mest Vrnjačka Banja ter Split položile vence k spomeniku NOB na Titovem trgu.
KINO
KINO VELENJE
14.10. - četretek ob 17.30 in 19.30 hongkonški pustolovski film KARATE V SLUŽBI IN-TERPOLA. Režija: Lo Ki. Igrata: Ko Keung, Hong Kam Po
15.10. - petek ob 17.30 in 19.30 hongkonški pustolovski film KARATE V SLUŽBI IN-TERPOLA
16.10. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem VROČA SEDLA. Režija: Mel Brooks. Igrata: Cleafon Little, Madeline Kahn
17.10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem VROČA SEDLA
18.10. - ponedeljek ob 17.30 jugoslovanska komedija SREČA
V	TORBI. Režija: Radivoje Lola Djukič. Igrata: Mija Aleksič Mio-drag Petrovič Čkalja
19.10. - torek ob 17.30 in 19.30 italijanska komedija TUDI ANGELI IMAJO RADI FIŽOL. Režija: E.B. Clucher. Igrata: Giuliano Gcmma, Bud Spenoer 20.10. - sreda ob 17.30 in 19.30 italijanska komedija TUDI ANGELI IMAJO RADI FIŽOL 21.10. - četrtek ob 17.30 in 19.30 francosko-italijanska kriminalka ROP NA AŽURNI OBALI. Režija: Claude Le-louche. Igra: Lino Ventura
22.10. - petek ob 17.30 in 19.30 francosko-italijanska kriminalka ROP NA AŽURNI OBALI
23.10. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški akcijski film TEKSAS EXPRES. Režija: Ste-ven Spielberg. Igra: Goldie Hawn
24.10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški akcijski film TEKSAS EXPRES
KINO ŠOŠTANJ
14.10. - četrtek ob 19.30 ameriška kriminalka UMAZANE ROKE NAD MESTOM Režija: Peter Hyams. Igrata: Elliot Gould, Robert Blacke
16.10. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA jugoslovanska komedija SREČA V TORBI. Režija: Radivoje Lola Djukič. Igrata: Mija Aleksič, Miodrag Petrovič-Čkalja
16.10. - sobota ob 19.30 jugoslovanska komedija SREČA
V	TORBI
r 17.10. - nedelja ob 17 in 19.30 ameriški glasbeni film NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD Režija: Gene Polito. Igrata: Frank Smatra, Elizabeth Taylor 20.10. - »reda ob 19.30 francosko-italijanska kriminalka ROP NA AŽURNI OBALI. Režija: Claude Lelouche. Igra: Lino Ventura
21.10. - četrtek ob 19.30 italijanska komedija TUDI ANGELI IMAJO RADI FIŽOL. Režija: E.B. Clucher. Igrata: Giulino Gemma, Bud Spencer
20.10. - sobota ob 19.30 japonski znanstveno-fantastični film PROPAD JAPONSKE. Re--pžija: Shiro Moritani. Igra: Keiju Kobayshi
24.10. - nedelja ob 17 in 19.30 ameriški vestem GLASNIK MAŠČEVANJA. Režija: Robert Paget, Igra: Ti Hardin
KINO - DOM KULTURE
17.10. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - jugoslovanska komedija SREČA V TORBI. Režija: Radivoje Lola Djukič. Igrata: Mija Aleksič, Miodrag Petrovič-Čkalja
18.10. - ponedeljek ob 20. uri ameriški glasbeni film NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD. Režija: Gene Polito. Igraja: / » Frank Sinatra, Elizabeth Taylor
Uslužbenka išče sobo v središču Velenja. Naslov v uredništvu.
Ligaška tekmovanja
NOGOMET
Velenjčani preplavili Muro
Derbi 6. kola je vsekakor bila tekma med Rudarjem in vodečo enasterico Mure, ki doslej še ni izgubila točke.
Več kot 1600 ljubiteljev nogometa je bilo navdušenih nad prikazano igro, še posebej nad zmago Rudarja z 2:1 (1:)).
Že v začetku srečanja so domačini začeli z hitro igro, ki je imela polno razburljivih situacij pred golom Mure. V 27. minuti je Steva-novič dosegel vodeči gol za Rudaija,
ko je s strelom iz 20 m neubranljivo zadel vrata gostov.
Po odmoru so si gostje prizadevali izenačiti rezultat, kar jim je tudi uspelo v 59. minuti.
V borbi za zmago so imeli pobudo gostje. Zmagoviti gol pa je dosegel Topčič z odličnim strelom, ki ga vr atar Mure ni mogel ubraniti. Velenjčani so odvezli obe točki že drugemu favoritu za prvo mesto.
R. ŽEVART
Ni točk v gosteh
ATLETIKA
Uspelo tekmovanje
Atletski klub Velenje je bil organizator finalnega tekmovanja mladincev za atletski pokal Jugoslavije.
Na velenjskem stadionu se je v petnajstih disciplinah pomerilo med seboj za najboljše ekipne uvrstitve kar 180 tekmovalcev iz 47 klubov iz Jugoslavije.
Za pokal so se potegovali mladi atleti Kladivaija iz Celja, Sarajeva in beograjske Crvene zvezde. Ti trije klubi so imeli tudi največ tekmovalcev.
Pokal so osvojili Sarajevčani, ki so zbrali 137,5 točke pred Kladivarjem 134 in Crveno zvezdo 130,5 točke. Atleti iz Celja so imeli tokrat izredno smolo, kajti njihov edini tekač v teku na 3000 m je takoj po startu padel in odstopil, tako so Celjani ostali v tem teku brez točk, kar je v končnem seštevku pomenilo izgubo prvega mesta.
Trojica velenjskih tekmovalcev Franc Lemež, Boris Režek in Franc Rošer so svoje nastope odlično opravili in zbrali za ekipo 47 točk, kar je pomenilo 6. mesto za AK Velenje.
Med posamezniki moramo posebej pohvaliti požrtvovalnega Borisa Režka, saj se je kljub poškodovani peti uspešno odrinil v troskoku in z rezultatom 14,18 osvojil tretje mesto. Veliko presenečenje je pripravil v skoku v daljavo, ko je z odličnim skokom skočil preko 7 metrov (709) in osvojil drugo mesto.
Izkazal se je tudi Franc Rošer. V metu diska je bil 2. z rezultatom 40,60, kar je enak rezultat, kot
ga je dosegel zmagovalec Cutura iz Sarajeva. V metu kopja je Rošer osvojil 6. mesto z rezultatom 56,25.
Tudi Franc Lemež je z osvojenim šestim mestom v hoji na 5 km pridobil dragocene točke za ekipno uvrstitev domačega kluba.
Zahtevno tekmovanje je zelo dobro izvedel sodniški zbor AK Velenje. K uspehu prireditve je veliko pripomoglo lepo in toplo jesensko vreme.
Zvezni kapetan mladincev Dane Korica je budno spremljal svoje potencialne kandidate za državno selekcijo.
Na vprašanje, kaj meni o velenjskih atletih, je dejal: „Režek je dosegel izvrsten rezultat v skoku v daljavo, škoda da je nastopil poškodovan, saj je bil sposoben doseči odličen rezultat tudi v troskoku. V prihodnje redno računam z njim: če bo marljivo in sistematično vadil v času zimskih priprav, mu je mesto v reprezentanci zagotovljeno.
Tudi Rošer je potencialni kandidat in sem prepričan, da se lahko razvije v odličnega metalca diska in kopja."
Vrstni red najboljših deset klubov: 1. Sarajevo 137,5, 2. Kladivar 134, 3. Crvena zvezda (Bgd) 130,5, 4. Železničar (Niš) 61,5, 5. Slavonija (Osijek), 6. Velenje oba 47, 7. Partizan (Bgd) 45,5, 8. Sloboda (Varaždin) 44, 9. Maribor 44, 10. Novo mesto 43,5 točk itd.
R. ŽEVART
Nogometašem Šmartnega spet ni uspelo prinesti s tujega igrišča vsaj točko. Čeprav so imeli tokrat za nasprotnika slabo in nerazpoloženo ekipo Ilirije iz Ljubljane, so vendarle doživeli poraz 2:0. Igralci Šmartnega so bili večji del srečanja boljše moštvo, toda iz številnih priložnosti niso znali doseči zadetka. Domačini pa so izkoristili dve napaki Smarčanov in osvojili dragoceni točki.
Rezultati ostalih srečanj: Kladivar: Slavija 3':0 (1:0), Litija: Izola 0:0, Železničar: Rudar (T) 1:2 (1:1), Primorie: Pohorje 2:2 (1:0).
1.	Mura
2.	Kladivar
3.	Pohorje
4.	Rudar (V)
5.	Rudar (T)
6.	Šmartno
7.	Železničar
8.	Litija
9.	Primorje
10.	Ilirija
11.	Izola
12.	Slavija
ROKOMET
Sava - Šmartno 18:21
Rokometašice Šmartnega še ved-	l.Krka	6 60 0 101:73 12
no držijo korak z vodečo Krko. V	2.	Šmartno	6 5 0 1 114:93 10
Kranju so premagale tamkajšnjo	3.	Dobravlje	6 5 0 1 88:75 10
Savo z rezultatom 18:21 (6^3).	4.	Izola	64 0 2 79:81 8
Smarčanke so slavile predvsem za-	5.	Preddvor	6303109:110 6
radi odlične igre v prvem polčasu,	6.	Velenje	6 2 1 3 94:89 5
ko so si priigrale 7 golov prednosti,	7.	Slovan	6 204 94:95 4
ki je domačinke niso uspele več	8.	Brežice	6 1 0 5 74:90 2
nadoknaditi.	9.	Kamnik	6 1 0 5 84:105 2
Gole so dosegle: Kolenc 7, Uran-	10.	Sava	6 0 1 5 73:99 1 kar 6, Gril 3, Šmerc 4 in Meh 1. J - KRAJNL
6	5	0	1	16:5	10	+11
6	4	1	1	15:5	9	+10
6	4	1	1	12:9	9	+ 3
6	3	2	1	8:3	8	+ 5
6	2	4	1	8:5 -	7	+ 3
6	3	0	3	5:7	6	- 2
6	2	1	3	9:11	5	- 2
6	1	3	2	5:7	5	- 2
6	1	3	2	8:11	5	- 3
6	1	2	3	8:10	4	- 2
6	0	3	3	5:14	3	- 9
6	0	1	5	3:15	1	-12
				J.	KRAJNC	
Pokal Goršku
Na desetem rednem mesečnem hitropoieznem šahovskem turniiju za prehodni pokal je med 18 udeleženci zmagal Milan Goršek, gost iz velenjskega šahovskega kluba s 13,5 točke. Pred tem je Goršek v Slovenj Gradcu letos že štirikrat zmagal in osvojil mesečni pokal in tako po propozicijah, ki veljajo za ta turnir, po petkratni nezaporedni zmagi prejel ta pokal v trajno last.
I.S.
V Ljubljani je bilo prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v streljanju, na katerem so nastopili predstavniki delovnih organizacij, teritorialnih enot, rezervnih vojaških starešin in vojaških enot.
Zbralo se je več kot 100 ekip s preko 600 strelci. Tekmovali so v streljanju s puško, z brzostrelko in pištolo.
Ekipo ZRVS Velenje so sestavljali Janko Šme in Valentin Jurovič (puška), Ludvik in Karel Uranjek (brzostrelka) ter Hinko Bola in Franjo Žučko (pištola).	\
Najbolj sta se izkazala Bola in Žučko, ki sta v skupnem seštevku bila ekipna zmagovalca. Šme in Jurovič sta osvojila 9. mesto, brata Urnjek, ki sta streljala z brzostrelko, pa sta bila nekoliko slabša.
Ekipa ZRVS Velenje se je v skupnem seštevku uvrstila od 10.-15. mesta.
RŽ.
• ROKOMET
Velenje - Krka 12:18
Vodeča ekipa na lestvici slovenske ženske lige Krka iz Novega mesta se tudi v Velenju v tekmi z domačinkami ni dala presenetiti. Že v prvem delu so nadigrale domačinke in dosegle vodstvo 10:3.
Po odmoru so Velenjčanke za-
igrale precej bolje in bile enakovredne nasprotnice, vendar več kot znižati razliko v golih niso uspele doseči. Gole so dosegle: Podpečan, 5, Pocajt 2, po enega pa Peterlin, Podbregar, Jan, Djordjevič in Krofi.
R. ŽEVART
		k laH«^;' <<
mBŠm	Vratar Velenjčanov Lazič ima nedvomno največ zaslug, da je Rudar že drugemu kandidatu za prvo mesto odvzel obe točki	
Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal za mesec oktober, ki je bil 7. oktobra 1976, je bil vrstni red igralcev naslednji:
Speh 8 1/2 točke, Zore 8 1/2 točke, Vedenik 8 točk, Brešar 7 1/2 točke, Ambrož 6 točk, Goršek 6 točk, Kristan 5 točk, Alič 4 točke.
Sodelovalo je 21 igralcev. Stanje po desetih mesecih za prehodni pokal pa je naslednje: 1. Goršek 82 točk, 2. Speh 49 točk, 3. Stropnik 43 točk, 4. Vedenik 42 točk, 5. Kristan 39. 6. Gorenje 34 točk, itd.
Na 5. tradicionalnem šahovskem srečanju med sindikalnima ekipama TGO Gorenje Velenje in Rudarsko — elektroenergetskega kombinata Velenje se je končalo z rezultatom 99:97 za ekipo TGO Gorenje. V ekipi Gorenja so bili najuspešnejši
naslednji igralci: Goršek 12 1/2 točk, Godec in Kristan 11 1/2 točk, Speh in Lipnik 10, Repše 9 1/2, Dordevič 7, itd.
V ekipi REK Velenje pa so bili najuspešnejši naslednji igralci: Vede nik 10 1/2 točke, Cvar 10, Pevnik M., Brešnar B. in Alič 9 1/2, Pevnik J. 9, Softič 6 1/2, Drev in Vulič 6, itd. To vsakoletno srečanje je bilo odigrano na 14 šahovnicah, posvečeno pa je bilo občinskemu prazniku
Dne 7. oktobra je imelo Šaleško šahovsko društvo redno skupščino, na kateri so izvolili nov upravni odbor v naslednji sestavi: predsednik - Goršek Milan, podpredsednik - Drev Ivan, tajnik - Ko-vačič Kari, blagajnik - Nežmah Franc, tehnični vodja - Kristan Drago ter pomočnika tehničnega vodje Vedenik Tone in Matko Milan.
S. CVAR

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JOŽE1A ZAGERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki -ste ga spremili nanjegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo Gasilskemu društvu Topolšica za lepo organizacijo pogreba in poslovilne besede poveljnika društva.
Najlepša hvala godbi Zarja, moškemu pevskemu zboru iz Šoštanja in mladinskemu zboru iz Topolšice ter vsem govornikom za tako občutene besede slovesa. Iskrena hvala duhovniku za opravljen pogreb in poslovilne besede.
Prisrčna hvala dr. Bogdanu Menihu za požrtvovalno zdravljenje ves čas njegove bolezni.
i (X ' _
Žalujoči: žena in otroci z družinami.
ZAHVALA
Ob tragični, nepričakovani in nenadomestljivi izgubi našega zlatega sina, brata in vnuka
RUDIJA MEŠIČA
mlajšega
se iz srca zahvaljujemo številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob s cvetjem, z nami sočustvovali in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Radi bi se zahvalili predstavnikom sošolcev, ribiške družine, sodelavcem iz Gorenje-Elektronika in družbenopolitičnih organizacij za občutne poslovilne besede.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za veliko pomoč v teh težkih dnevih, kolektivu Gorenje-Elektronika, mladim iz Gorenja, ribiškim organizacijam, praproščakom ter vsem njegovim učiteljem, ki so se prišli poslovit od našega Rudija.
Lepa hvala organizatorjem pogreba, njegovim ribiškim in delovnim tovarišem, mladim iz Gorenja in njegovim vrstnikom iz Skor-nega.
Prisrčna hvala tudi godbi in pevcem iz Šoštanja ter duhovnikom za opravljeni obred.
Hvala vsem, ki ste ga poznali in ste ga imeli radi. Ohranimo ga v takem spominu - delavnega in skromnega.
Žalujoči: družina Mešič in ostalo sorodstvo.
Skorno pri Šoštanju, 12. oktobra 1976
Tradicionalno srečanje šahistov Gorenja in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
GVIDA ŠPEHA
kovača v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo darovali vence-in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala dr. Zupancu, kolektivu delavnic RŠC, kolektivu Gorenje, TOZD servis in maloprodaja, KOC-TOZD Modni salon, godbi, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem DU in pevskemu zboru Konovo, vsem krajevnim organizacijam iz Konovega, ZRVS Velenje, č. duhovnikom in cerkvenim pevcem za opravljeni pogreb.
Žalujoči: žena Ančka, hčerka Irena z družino in sin Vidko z družino.
jugobanka
kreditna banka.koper kreditna banka maribor ljubljanska banka
v oktobru sije sonce, ki greje pozimi-
/o
ljubljanska banka
tudi ko gre za posojila
pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov
No podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov.
Posojilo dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu:
—	za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov,
—	za nakup kmetijskih strojev,
—	za nakup plemenske živine,
—	za nakup delovne opreme za obrtniško dejavnost,
—	za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost.
Znesek za_ posojilo znaša 250% namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Ce občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320% vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša lO.OOO dinarjev, najvišji pa 400.000 dinarjev. '
Najkrajša doba vezave 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev.
Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato'nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti ^a ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja.
b
ZAVAROVALNICA SAVA
ZAVAROVANJE ŽIVINE in upravljanje po zavarovancih
Pomembnost zavarovanja živine je vedno večja, čeprav jo Štejemo še za sorazmerno mlado panogo zavarovanja. Pravi razmah je doživela po drugi svetovni vojni oziroma 1952. leta, ko se je vključil riziko zdravljenja in je to zavarovanje prevzela zavarovalnica.
Živinoreja je žal v naših krajih še vedno več ali manj na meji rentabilnosti pač zato, ker je v končni fazi živalska proizvodnja občutljiv beljakovinsko prehrambeni artikel.
Vzporedno z usmerjanjem kmetij na intenzivno živinorejo in s tem kvalitetnejših živali, katerim nenehno raste vrednost, kar daje posameznikom kakor skupnemu gospodarstvu večje perspektive v živinoreji. Zato so živinorejci iskali in se še zanimajo za vse možnosti, da zavarujejo svojo živino na eni strani, po drugi strani pa so zopet težnje za čim cenejše in čimbolj široko jamstvo.
Zavarovalnica je imela in ima posluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so bili sestanki z živinorejci — zavarovanci po vaseh in formirane najprej na manjših področjih, v zadnjem času pa na področjih občin zavarovalne skupnosti živinorejcev za skupinska zavarovanja živali.
Na čelu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravilen potek zavarovanj in izplačanih odškodnin. Ta odbor ima tudi Svoj pravilnik na podlagi katerega pravilno tolmačijo zavarovancem zavarovalne pogoje na svojem področju.
Vsako zavarovalno leto so odboru predloženi na vpogled tehnični rezultati vplačanih premij in izplačanih odškodnin. Nadalje sta ob tej priliki praviloma prisotna predstavnika veterinarske in področne kmetijske pospeševalne službe. Tako je medsebojno sodelovanje in upravljanje zavarovanja bolj izpopolnjeno.
S tem načinom upravljanja je zavarovancu — živinorejcu dana možnost, da s svojimi predlogi pripomore k izboljšanju zavarovanja živine.
\
Na tej podlagi upravljanja se zavarovanje živine nenehno širi, saj so tudi doseženi lepi uspehi.
Na območju naše' POSLOVNE ENOTE Celje, ki zajema področje osmih občin (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slov. Konjice) je v skupnem zavarovano preko 30.000 glav goveje živine; 7000 prašičev in okrog 1.000 konjev.
Zavarovalnica si prizadeva postopek zavarovanja izboljšati in poenostaviti tako, da bo zavarovanec živinorejec ^od čimbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo živino.
hotel Daka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK.
Kolektiv Gostinskega podjetja »PAKA« Velenje
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s
SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI
in si tako ustvarile topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam jc cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročr.o kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO. MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782.
Enota:
Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št.'(063) 722—027.	.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.

Komentar tedna
'Delegati zveznega zbora skupščine Jugoslavije bodo te dni dobili v roke izdelan predlog zakona o združenem delu. Besedilo zakona bo prispelo v skupščino 21. oktobra, vemo pa, da bo zakon dokončno sprejet konec novembra letošnjega leta.
Vemo še, da je bila javna razprava o osnutku zakona živahna, je pa imel omenjeni osnutek še eno značilnost: njegova določila so bila marsikje že merjena s prakso. Z drugimi besedami: zakonska določila so že v prenekateri delovni organizaciji spremenili v kodeks obnašanja in poslovanja, razpravo o za-
konskem osnutku pa so povezovali z razpravo o srednjeročnem razvoju svoje delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Na ta način jc bila zagotovljen^
lavcev, da upravljajo s sredstvi v družbeni lasti; popolnejše so dogovorjeni tudi odnosi v sporazumevanju, ki je podlaga vsega samoupravnega socialističnega sistema.
Močno je na primer poudarjena tudi obveznost družbe glede jamstev oseb-
»Hoja vštric«
„hoja vštric": Teorija je dopolnjevala prakso in obratno.
V predlogu zakona o združenem delu so sedaj še bolj precizirani vsi odnosi, ki nastajajo pri uresničevanju pravic o neodtujljivosti de-
nih dohodkov delavcev v vseh izjemnih primerih, v zvezi s tem pa je določeno tudi vprašanje delovnega časa.
Nasploh velja omeniti, da je zakonsko besedilo dobesedna ponazoritev trditve.
da gre v tem primeru za delavsko, ustavo, ker je rezultat želja in zahtev delavcev samih.
Še drugače. N to je zakonsko orožje, s katerim si jugoslovanski delavec širi svoje samoupravne pravice dela, vendar le pod pogojem da ga bo znal in hotel uporabiti. Nočemo biti malenkostni, kljub vsemu pa menimo, da mora priti prav zaradi svoje praktične uporabnosti zakonsko besedilo do vsakega delavca; vsi ga morajo poznati, ker vsi morajo biti povsem jasno vedeti, kakšne so naše vzajemne samoupravne pravice in dolžnosti. Vemo pa, da so pravice vedno v tesni povezavi z dolžnostmi.
MILAN MEDEN
REPUBLIŠKI KONFERENCI SZDL LJUBLJANA
Ko se na komemorativni svečanosti poklanjamo žrtvam za našo svobodo, ne moremo prezreti krivic, ki se 30 let po zmagi nad fašizmom še dogajajo nad našimi rojaki Slovenci - in Hrvati na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem.
Odločno nasprotujemo ukrepom za nadaljnje ponemče-vanje naših manjšin, čemur naj bi služilo tudi nameravano preštevanje manjšine 14. novembra letos.
Tudi mi vsi, ki smo zbrani na tej slovesnosti se pridružujemo zahtevi delovnih ljudi Slovenije in Jugoslavije, da je avstrijska vlada dolžna izpolniti določilo 7. čiena državne pogodbe in nacionalnim manjšinam zagotoviti enake narodnostne pravice, kot jih uživajo državljani večinskega avstrijskega naroda. Nikoli ne bomo dovolili, da bi ostanki fašizma, ki se v Avstriji krijejo za legalno organizacijo Heimatdienst, skrunile žrtve, ki so bile za zmago nad hitlerizmom in fašizmom za uničenje genocida.
Občani in krajani Šoštanja
ZVEZNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE BEOGRAD - •	*	♦
Preživel^ borci za severno mejo s področja velenjske občine so se ob občinskem prazniku dne 8. oktobra 1976 s praporom udeležili komemoracije pri spomeniku talcem v Šoštanju. Ponovno so obudili spomin na grozodejstva, ki so jih med zadnjo vojno nemški šovinisti zagrešili nad slovenskim življem na Štajerskem in Koroškem Po končani komemoraciji so se zbrali in z ogorčenjem ugotovili, da se znašajo avstrijski šovinisti nad Slovenci na Korošcem podobno kot leta 1941. Njihov cilj je očitno asimilirati in iztrebiti slovenski živelj onstran meje. Zbrani borci so kot udeleženci bojev na Koroškem pred 58 leti odločno in soglasno protestirali proti nedavnemu klicu „Heimat-diensta", objavljenemu v oktobrski številki „RUF DER HEIMAT", ki kliče proti Slovencem in Hrvatom onstran meje ter grozi, hkrati pa krati njihove pravice, podira spomenike, ki so jih nekdaj z borbo gradili za to slovensko ozemlje.
V ozki domeni treh vodilnih avstrijskih strank se dokaj spretno skrivajo drugi nameni, ki oživljajo mračne pojave šivinizma, neofašizma in značilno nemško nacionalno gonjo, saj v svojih časopisnih poročilih nudijo manjšini le to pogubno pravico, da se izgubi s svojim jezikom in kulturo vred v večinskem moiju, pa čeprav člen 7 državne pogodbe iz leta 1955 izrecno določa, da avstrijski državljani -pripadniki slovenske in hrvaške manjšine tako na Koroškem kakor Štajerskem in Gradiščanskem uživajo iste pravice pod istimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani. Sem sodi pravica rabe slovenskega in hrvaškega jezika kot uradnega jezika, osnovnošolski pouk v slovenskem in hrvaškem jeziku, krajevna imena v dvojezičnih napisih ipd.
Bivši koroški borci odločno zahtevajo, da se narodnostnim manjšinam onstran meje omogoči nadaljnji obstoj in vsestranski razvoj. Podpirajo napore zveznega sekretariata za zunanje zadeve v ukrepih, da se bo koroško manjšinsko vprašanje pravično rešilo.
Zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918-1919 občinski odbor Velenje
- NAJNOVEJŠE - NAJNOVEJŠE -
Izšla je monografija VELENJE — lOO barvnih reprodukcij.
Dos'ej prva in enkratna reprezentančna obdelava enega najlepših in najmlajših jugoslovanskih mest.
Monografija VELENJE naj bi našla svoje mesto na vsaki knjižni polici in krasila vsako stanovanje. Je najprimernejše darilo za vsako priložnost.
Knjigo lahko naročite v tajništvu Kulturnega centra Velenje, Titov trg 5 (Knjižnica) pismeno oziroma po telefonu 850-265 ali 850-252.
Cena knjige je 300 - din.
Pravočasno si rezervirajte izdaje v nemškem oziroma v angleškem jeziku. Naklada monografije VELENJE v tujih jezikih je omejena.
GORENJE SE PREDSTAVLJA - S komercialne razstave i izdelkov SOZD Gorenje v Rdeči dvorani Velenje
• UČENCI OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC SO PRVI V NAŠI OBČINI PRIPRAVILI OBRAMBNI DAN
OBRAMBNI DAN
V torek, 12. oktobra, so imeli na osnovni šoh Anton Aškerc v Velenju obrambni dan. Učenci so slišali nekaj po osmi uri alarm. Hitro so stekli iz učilnic. Da ne bi prišlo do prerivanja, so zapustili učenci nižjih razredov prostore skozi glavni vhod, učenci višjih razredov pa skoz avlo. Težili so za tem, da bi čim hitreje odšli, pri tem pa niso smeli povzročati gneče. Od šole so učenci krenili na javko k spomeniku talcem v staro Velnje. Tu so se pionirji razdelili in odšli na kmetijo Obu, kjer so imeli pouk v naravi. Borci so jim pripovedovali o svojih doživetjih iz časov NOV. Ob koncu pa so imeli pionirji skupno z njimi miting, zaplesali pa so tudi Titovo kolo. Razredne skupnosti so določile pionirje, ki so vzpostavili zvezo s štabom. V taboru pa so-si pionirji ogledali delo ekip prve pomoči, razstavo biologov, zadevanje v cilj, orožje in' šotore, streljali so z zračno puško, prisostvovali pa so tudi streljanju iz pehotnega orožja.
pripravili obrambni dan, je ravnateljica Cveta Pušnik dejala: „Ftabudo za obramhnf dan na naši šoli je dala pionirska organizacija, sicer pa tudi učni načrt zahteva, da se učenci seznanijo z osnovami prve pomoči in zaščite. Ni dovolj, da učence seznanimo o tem samo teoretično, ampak tudi z akcijo, kjer vsak učence zaživi ob konkretni nalogi. Taka organizirana 'dejavnost je 'prav'
O tem, zakaj so na-osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju
•	PosVet predsednikov komisij
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je pripravil s sodelovanjem družbenega pravobranilca samoupravljanja in podružnice Službe/ družbenega knjigovodstva Velenje posvetovanje predsednikov komsij samouprav ne delavske kontrole. Na posvetovanju, ki je bilo zadnji torek, 12. oktobra, so govorili o uveljavljanju delavske kontrole v praksi. Udeleženci posvetovanja so se dogovorili tudi za prihodnje delo organov samoupravnega delavskega nadzora.
•	TRIM
kolesarjenje
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu sindikatov Velenje bo organizirala 24. oktobra množično trim kolesarjenje, ki bo v dveh delih.
Najprej bodo kolesarji na štartnem mestu pred Rdečo dvorano vozili spretnostno vožnjo, nato pa krenili na že znano krožno pot v obratni smeri s ciljem na Trebeliškem pred domom AMD Šaleška dolina.
RŽ.
obrambni dan šole, kjer teoretična znanja preidejo v prakso. Program obrambnega dne lahko nudi veliko možnosti za povezovanje teoretičnega in praktičnega znanja, omogoča pa tudi korekcijo med vzgojno-izobraževalnimi področji (zgodovina, DMV, telesna vzgoja, glasbeni pouk), hkrati pa zagotavlja množično vzgojno in izobraževalno odlikovanje mladih na tem področju. Vsebina obrambnega dne daje prav tako niz možnosti za poglabljanje idejnosti pouka. Učence moramo nenehno seznanjati s pridobitvami revolucije, 2, veličino akcij NOB, ker | boldol 1« 'tako razumeli pomen, zamisli vse-Ijudskega obrambnega boja in vseh vrednot, ki izhajajo iz tega boja. Udejstvovanje na obrambnem dnevu utrjuje psihične in telesne zmogljivosti naših učencev, ki so potrebne za vsakdanje življenje in nepogrešljive pri izpolnjevanju na)og v primeru vojne.
Ko smo se na. šoli loti naloge, smo se povezali z zii nanjimi dejavniki šole. Prosi smo za pomoč TO in ljudski obrambo pri SO Velenje, pove zali smo se s krajevno skup nosijo Podkraj - Kavče, pove zali smo se tudi z borci.
Povedati moram, da sen vesela, da ob pripravah na ti dan ni bila nikoli izrečena besedica NE. Ne od zunanji dejavnikov, ne od delavce na šoli."
B. ZAKOŠE
> V PETEK, 15. OKTOBRA, V GORENJU V VELENJU RAZPRAVA:
Visoko šolstvo kot sestavni del združenega dela
Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Maribor in tovarniška konferenca ZSM Gorenje Velenje bosta pripravila danes popoldne v Velenju razpravo „Visoko šolstvo kot sestavni del združenega dela." Organizatorja sta k sodelovanju povabila zraven delegatov mariboske Univerze in Gorenja tudi predstavnike Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije.
Organizatorja pričakujeta, da bodo med razpravo v središču pozornosti posebej še vprašanja v zvezi s štipendijsko politiko, študijem ob delu, nadalje v zvezi s pretokom kadrov iz univerze v gospodarstvo in iz gospodarstva na univerzo, pa vpliv združenega dela preko delegatskega sistema na oblikovanje programov "izobraževanja po profilih. Nadalje
bodo obravnavali uresničevanje kongresnih dokumentov Zveze socialistične mladine v zvezi z zbliževanjem študirajoče in delavske mladine v enotni organizaciji, pa financiranje visokega in višjega šoLstva itd.
M.
„NAŠ C AS", glasilo Socialisti ne zveze delovnega ljudstva, iz daja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas"je bil ustanovljeni, maja 1965; do 1. januarja 1973 je iihajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pt izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgevomega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvom uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska ČTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Nai čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačije temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
Boris Režek, član Atletskega kluba Velenje, je na nedeljskem finalnem tekmovanju mladincev za atletski pokal Jugoslavije s skokom 709 cm osvojil odlično drugo mesto.
REKU SO TE DNI:
STANE DOLANC:
-	Čudi nas, kako to, da nekateri uradni politični krogi ali policijski krogi v svetu še niso doumeli, da njihova odkrita ali prikrita podpora ustašem, četnikom ter drugim, nacističnim in ekstremi-stičnim hujskačem nainirov in zločinov škodi predvsem njim samim. Pri nas ustaški, četniški, belogardistični informbirojevski in podobni politični koncepti že zdavnaj niso več politični koncepti in jih jemljemo Ic še kot koncepte terorja, nasilja in zločina. Naši narodi so te koncepte doživeli, in to krvavo, in v Jugoslaviji jih ne bo nihče več nikoli sprejel.
DŽEMAL BIJEDIC:
-	Učinkovito so zatrte nepokrite investicije, ki so bile več let žarišče inllacije in nelikvidnosti, zaustavljeno je stopnjevanje inflacije, rast cen in življenjskih stroškov pa sta skrčena v znosne meje in zato smo ne le ohranili raven realnega standarda, marveč so realni osebni dohodki celo v blagi rasti; izboljšala pa seje tudi konkurenčna sposobnost jugoslovanskega gospodarstva na tujem trgu, to pa jc bistven dejavnik, ki je omogočil tako ugodne izvozne uspehe; z dnevnega reda je izginil kronični pojav nelikvidnosti gospodarstva in vzpostavljeni so poglavitni pogoji za finančno re;dno ugotavljanje dohodka; proizvodnja raste in začenja se vse bolj prilagajati zahtevam domačega in tujega trga.
KI RO GLIGOROV:
-	Z doseženimi materialnimi rezvltati ne moremo biti nezadovoljni. Nacionalni dohodek se je povečal na približno 1.300 dolaijev na prebivalca. Ekonomski in tehnološki potencial gospo-daistva je v porastu, toda ekonortija človeškega dela (tekočega in minulega) ne zadovoljuje.