Ho in oliub
v Cfubllani 25. septembra 1940	^ ------------—
Leto 53 • Ste v. 39
Skrb za kruh
Menda nI pred letom, ko je začela nova vojna, nihče pričakoval, da bo v naši državi prišla v nered preskrba s hrano, dasi smo izven kroga vojskujočih se držav. Prepričani smo bili, da bomo kot kmetijska država zadostno preskrbljeni z vsakdanjim kruhom, omejitev in pomanjkanje smo pričakovali le pri tistih potrebščinah, ki jih moramo uvažati iz inozemstva. Prišlo pa je drugače in proti pričakovanju. Izredno nagli in veliki skok cen žita je postavil vpra-iianje preskrbe s kruhom v središče naše gospodarske politike, država in banovina morata reševati težavno iu odgovorno nalogo, ko iščeta način, kako zagotoviti preskrbo našega prebivalstva. Ta naloga je sedaj toliko kočijivejša, ker je naš žitni trg ostal brez blaga. Dasi je žetev pšenice v žitorodnih pokrajinah države že davno opravljen«, producenti s pšenico Se niso prišli n i g, ker so jim določene cene prenizke.
Sltsmmja im menhrba a žitom
Vprašanje preskrbe z žitom je važno za celokupno prebivalstvo Slovenije, ki sama ne pridela dovolj lita, ampak mora ob normalnih letinah uvozili nad 12.000 vagonov koruze in pšenice oziroma moke. Na tem uvozu je udeleženo za eno tretjino ludi kmečko prebivalstvo. Zato je Kmetijska zbornica že večkrat opozarjala v vprašanju žita ne posebno stališče slovenskega kmeta, ki ne more biti isto kot stališče velikih žitnih producentov. Sedanje pereče razmere pa zahtevajo nujne rešitve, zalo so na svojem zadnjem zasedanju zastopniki slovenskega k meta zopet odločno povedali svoje amen i« ia n*in\e »ahtove.
Če n«j si napravimo pravo slika o tem, kako je rešiti vprašanje preskrbe z žitom, si moramo biti na jasnem glede množine žita, ki je na razpolago, in glede cen, ki jih konzumenii zmorejo.
Ali Iti dovolj žita T
l etošnjo letino pšenice cenijo na manj kot 20 milijonov stotov, kar je za naše razmere slaba letina, vendar ne najslabša, kajti od leta 1927. smo imeli trikrat celo slabšo letino. Ker je treba okrog 4 milijone stolov odbiti za setev, 03tane za uporabo 16 milijonov, od katerih jih lonelje-produ-centi porabijo 11 milijonov stotov zase. Za ostale potrošnike bo ostalo okrog 5 milijonov stolov, dasi bi potrebovali po cenitvah Prizada 8.5 milijonov stotov in bo
torej primanjkovalo 3.5 milijonov stotov pšenice za potrošnjo. Računati moramo torej z znatnim pomanjkanjem pšenice. Ker more pri prehrani pšenico delno nadomestiti koruza, je torej letos vprašanje preskrbe odvisno od letine koruze. Kakšna bo ta letina, naenkrat še ni mogoče vedeti, pravijo pa, da bo dobra, kar bi bilo seveda za rešitev vprašanja prehrane ugodno.
Glede pšenice je sedaj že jasno, da je Slovenija ne bo dobila toliko kot običajno. Po dosedanjih vesteh je bomo dobili okrog 2000 vagonov namesto 5—6000, kolikor bi je potrebovali. Ni izključeno, da bo uvedeno obvezno mešanje pšenične moke s koruzno, da se tako zagotovijo zadostne množine krušne moke.
Ce bodo tako na en aH drug način zagotovljene zadostne množine krušne moke, je še vedno odprto vprašanje znosnih cen. Sedanje cene žita in moke so take, da morajo nujno imeti za posledico zvišanje plač in delavskih inezd. Zvišanje žeh pa bo zopet povzročilo povišanje proizvodnih stroškov v industriji, rasle bodo cene industrijskega blaga in žitni proizvajalci bodo potem smatrali, da so upravičeni zahtevati ponovno zvišanje cen žita. Prišli bomo v začarani krog, iz katerega ne bo izhoda. Zato morajo ostali brez uspeha vsi ukrepi, ki le delno urejajo cene na tem ali drugem področju. Naloge gospodarske politike bi morale v sedanjih časih in razmerah biti, da se cene ustalijo, zato bi bilo 'roba s primerno razdelitvijo vseh potrebščin io s pravilno denarno politiko preprečiti dviganje cen.
Rešitev je
v .vadim fmtdelitoi
Ne moremo pričakovati, da bi se pri dejanskem pomanjkanju žita trg sam uredil v pogledu pravilne razdelitve m primernih cen. Nevarnost je, da se bodo tisti, ki imajo denar, zadostno in tudi čez potrebo preskrbeli z raznimi potrebščinami, dočim bi šibkejši sloji, ki obstoječih cen no bi zmogli, ostali brez najnujnejšega za
življenje. Zato je potrebna ureditev tako glede razdelitve kakor glede cen.
Ne moremo sicer trditi, da država ni videla pravočasno raznih težav, ki bi se mogle pri nas pojaviti pri preskrbi s hrano v takih mednarodnih političnih razmerah kot so sedaj. Izdana je bila uredba o rezervah hrane, ustanovljeno je bilo ravnateljstvo za prehrano, izdana uredba o določanju cen, vse z namenom, da se zagotovi prehrana prebivalstva^ Toda vse je ostalo le bolj na papirju. Zaradi tega moramo zahtevati, da dobimo vsaj sami možnost za ureditev tega za nas danes življenjsko najvažnejšega vprašanja.
Ukrepi banovine
Ko to pišemo, žitamo v dnevnem časopisju vest, da bo naša banovina najela posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev za nakup žita kakor tudi, da obstoja misel, organizirati posebne prehranjevalne urade. Pozdravljamo te ukrepe r.aže banovine, ker smo prepričani, da bomo le z dobro organizacijo mogli prebroditi sedanje težave v oskrbi s prebrano.
Doslej so bile določbe glede maksimiranja cen glavni ukrepi, ki naj preprečijo naraščanje draginje. Za vsakega, ki ima vsaj nekaj razumevanja za gospodarstvo, je jasno, da maksimiranje cen, pa naj bodo za kršitev teh cen zagrozene še tako visoka kazni, ne bo doseglo svojega namena, če ne bo istočasno preskrbljeno za zadostne množine blaga ali pa, ako ni toliko blaga kož znaša običajna poraba, če ni izvedena taka razdelitev, da dobijo vsi enako, to pa dosežemo na najenostavnejši način z uvedbo kart.
V -liriki žitnih cen
je poirebna sprememba
Tudi pri določanju cen mora država! upoštevati gotove smernice in postopati po enotnem načrtu. Do lanskega leta je šla! vsa politika žitnih cen za tem, da dobijo proizvajalci pšenice čim višje cene. To jO bil namen »Prizada«, ki mu je bil poverjen izvoz pšenice. Določena je bila minimalna
(fUdsllevsnl« os prihodnji strani spodaj!
Za »Donoljabove« naročnike »Slovencev koledar«
Naročit« ga Po dopise«, pri "stopaiku ali po Paznici, ki jih bomo pred 1. novembrom 1940 prilozih
Seja Kmetijske zbornice
V nedeljo, dne 15. septembra se je ibral k svojem a usedanja naš kmečki parlament. Kmetijska zbornica. Zasedanje je bilo potrebno, da ae zbornica vnovič konstituira. To priliko jc pa uporabila tadi ta temeljito obravnavo našega perečega prehranitvenega vprašanja. — Očrtajmo potek vsega zasedanja samega.
Kot najstarejši ie začel zasedanje svetnik Nenianič, ki je peeiiravil vse navzoče. Veri-likaeijski odbor je svoje delo takoj izvršil in predložil zbornici odobritev mandatov, ki jo je ia sprejela. Za tem je odredil volitev novega predsednika. Soglasno je bil vnovič izvoljen bivši poslane« Martin Steblovnik, kar je najlepše priznanje njegovemu dosedanjemu požrtvovalnemu delu. Predsednik se je zahvalil za zaupanje in prevzel takoj svoje mesto. .V svojem uvodnem govoru je izrekel iskreno zahvalo bivšim svetnikom, ki se po volitvah niso seč vrnili v zbornico, obenem je pozdravil vse novoizvoljene ler jih povabil k sodelovanju.
O Kmetijski zbornici slišimo v javnosti razmeroma malo, toda kdor je poslušal govor predsednika Stebiovnika, je moral priti
do prepričanja, da bi bila, čeprav je najmlajša, ravno Kmetijska zbornica najbrž lahko naravnost vzor vsem dragim usbuiovarn. Predsednik je očrtal obsežno delo, ki so ga izvršili zbornični poročevalci in s katerim so ustvarili trdno izhodišče za vse nadaljnje de .o. Dalje se je Kmetijska zbornica prva kttda navzlic znatnim stroškom sestave zanesljivega slovenskega gospodarskega letopisa Navedel je dalje zuaii o in nad uspelo kmetijsko anketo iz L 1938, lansko trskeio o vod ograd beri i Jj delih z odrom na veliko škodo. ki jo povzročajo našemu kmetijstvu vsako-Mne povodu jI ter napovedal alfSni anketi o »al : m gozdarstvu is živinoreji Izrazil jc željo, da bi dajale oblasti Kmetijski sbornrei v fajavo vse načrte zaknmov, uredb, pravilnikov
* P8®«"«, žri je bila vedno muom ^svetovno rana. Seveda so bili domači ^tfo^iia tisti^ ki so raoraii pk^tj višje
ZČŽtlČ^ kl!Wt> ki F ®ond 5t«t kup« ^potomkega ?j?s tudf pnspevsti k tem
tr^i- J^i ""»"»Je za žrtve, ki jih
7 k*««® pro-f"* 8ii	* ae nor?
^ k? i® *P«*»nie kruhM
ceto^mp prebivalstva v dršavi, hc«£
1 di	jata; ptttdaecaH CMSW
^^omeaii potofej aa škodo ^ ostalih
^ "? ^	le!« bi
P^li <Wfe v ^Sd višjih een ir pitatai^iov gospodarski ob-
<LVSEV*?	-
w TiJ* m % VW|e kot 90 tele lansko " * P"*"** fivmoreje so-
»BM^o rrocsjo ma^ netateri proLodl
^ »bhvamp, -ia država a? popaž« 4-
itd., tikajočih se kmeta. Nato je naštel gosp. predsednik dolgo vrsto najvažnejših pobud, zahtev in korakov, ki jih je pokrenila zbornica v zadnjih treh letih prav na vseh področjih kmetijstva. Končno se je dotaknil še nekaterih načelnih zahlev za bližnjo bodočnost. Zlasti je izpregovoril nekaj zelo tehtnih uvodnih besed v razpravo o prehrani, ki je bila na dnevnem redu glavna točka obravnav tega zasedanja.
Po navedenih uvodnih besedah je odredil predsednik takoj volitve obeh podpredsednikov in izvršilnega odbora. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dosedanji drugi podpredsednik Strein Jauez, za drugega pa Potočnik Ivan, a v izvršilni odbor so bili izvoljeni gg. špindler, Prelog, Strman in inž. Lah.
Po izvršenem novem konstituiranju zbornice je prešlo zasedanje na obravnavo druge glavne točke dnevnega reda, to je na razpravo o prehrani. Poročal je glavni tajnik dr. Lav-rič Jože. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje: da zanima vprašanje prehrane prav tako kmečko prebivalstvo kot ostale sloje, saj je večina naših okrajev v pogledu preskrbe z žitom pasivna in na velikem uvozu, ki se ceni na 12.000 vagonov letno, je udeleženo kmečko prebivalstvo z najmanj eno tretjino, istotako pa je zainteresirano kmečko prebivalstvo na nekaterih drugih nujnih življenjskih potrebščinah kot sladkorja, olju, petroleju, kavi, rižu, obutvi, obleki itd.
Res mislijo nekateri, da ne poznajo dejanskih razmer, da je danes dobra konjunktur« za kmečke pridelke. Toda to je le videz. Poklici kmečkih gospodarjev in delavcev ter vprežne živine so zelo ®vir»!i obdelovanje. Letošnje zelo slabe »rv-menske prilike so prizadejale veliko škode zlasti vinogradnikom in sadjarjem.
Todi še prav nič n« vemo, kako bo z Mrožem hmelja, ki predstavlja glavni življenjski livae Savinjske doline. Res so se cene ^katerih življenjskih potrebščin dvignile,
toda v enaki ali še večji meri so se dvignile	_ _ _	_
potrebščin, ki jih mora kmet kupovati. j kmet ne uraguje ter »Meva' brezcarinski
Na visokih cenah žits, do katerih je priju letos, naš mali in srednji kmet, ki predstav Ijata večino kmečkega stanu, t splošnem ni bil interebiran, ker le malo posestnikov prj dela toliko, da bi prodajali, velika večina , pa mor* žito kupovati. Zato je bila vsa leta zahteva Zbornice po skladnostmi) een žita t ostalimi pridelki, zlasti z živinorejo.
Nadalje je razmotrival g. poročevalec vprašanje potrebe razdelitve življenjskih po-trebščin, kar zahtevajo ne samo socialni, a m-pak obči državni interesi. Kako naj se |0 tehnično izvede? Poročevalec razmotriva raz-ne možnost! in poziva svetnike, da prikažejo svoje stališče in gledanje prebivalstva na to vprašanje, ki ga zastopajo. Kajti kar predlagamo, naj bo izraz narodne volje.
Končno je stavil tajnik dr. Lavrič zadevno resolucijo, ki smo jo že priobčili v zadnji številki »Domoljuba<.
0 poročilu se je razvila krajša, a stvarna debata, v katero je poseglo več zborničnih svetnikov. Spindler je opozarjal v zvezi 8 prehranitvenim vprašanjem na važnost javnih del in zahteval, naj se njih program predloži poprej v izjavo Kmetijski zbornici. Marinček je zahteval, da je v primeri, ako se maksimirajo cene kmetijskih pridelkov, potrebno maksimirati tudi cene kmetijskih potrebščin. Nemanič se pridružuje izvajanjem predgo-vornika, zahteva pravočasno dobavo breztro-šari n s koga sladkorja za ilajenje mosta ia opozarja na potrebo belokrajijakfrga vodovoda. Kotnik opozarja na pomanjkanje delovnih moči in prosi za pravočasno povrnitev škode v obmejnem	Rajh zahteva primernih
ukrepov pri olajšanju dobav kmečkih kreditov, poenostavljenje pravilnikov m podeljevanje brezobrestnih posojil pri obnovi vinogradov. Rigbr slik* velike težave pri prebrani na Kočevskem. Ovseni! opow$t' na množeče se poljske tatvine, izjavlja, da bi proti živilskim kartam m biio ue volje in zahteva, naj se izvede agrarna reforma do konfa, obenem z melioracijskimi deli v korist malih posestnikov. Strman te izjavlja m resolucijo v polnem obsegu t dodatkom, naj se poskrbi obenem tudi za preskrbo kmet* % dragimi potrebščinami po zmernih cenah, kajti sedanjih
Poieg tega pe je treba imeti pred očmi, da so bile sene naših kmečkih pridelkov vseskozi, slasti pa od !. 192S naprej tako nizke v tskero nessorazmerjii a cenami drugih proizvodov, y jih kmet črupnje, da je gospodarska tsni našega kmeta v resnici iz dneva v tlic prcptiaLa.
sladkor tudi za -skuhavanje sadja. Kržmanc se izjavlja proti maksimiranju cen krompirja. Rogovič zahteva, d* w vrne svet ob rekah prebivalstvu in omili sečnji postopek. Pipan končno zahteva, da se pred maktrfminuijeM cen zasliši zJ>onijca.
Konec božanja
Te dni je sprejel ban dr. Natlačen od-poflaiva :-Stevenea< in mn razodri sledeče: Temeljna državljanska dolžnost vseh ljudi je, da že zaradi samoobrambe in ljubezni 4o bližnjega pomagajo oblastem zatirati ve-rižflištvo. Dalje je g. ban poudaril, da se morajo ra trgovci odpovedati čezmernim dobič-koae. Poxedal je, da kopičenje Živil pri trgovcih sicer ni prepovedano, pač pa ni dovoljeno po tz«cutoih dnevnik eeaah prodajati blava « j* bflo kupljeno ie prej po nizkih cenah,"
l '1 °e imeio	Sklanjati
»rtrank, &HI <fat nimajo na aalogi blaga, v ree-
na p* *o njihova skladišča polna. Ban dr.
Xatlac^ je poodanl, da bodo oblasti zelo
»tr^, rrm,* x	ki bi ga pri ventni-
šivu sat lotile. V Sloveniji sta za prisilno bivanje »akib brezveslneiey določena Stari trg ob	in pa Babno polje, kjer je velika
revščina, in bodo verilaiki oa lastni ko« lahko občutili siromaščino, s katero se bore reveži do katerih v svoji dobičkaželjnosti niso imeli nobene obzirnosti.
Nehaf primerov
1. Petnast dol bo sedel in 3000 din bo plačal hišni posestnik Svelozar BistiS i* Belgrada, ki je svojemu stanovanjskemu najemniku povišal najemnino «a 40 din mesečno navzlic temu, da posebna uredba z z®" konsko močjo to prepoveduje. Njegov najein-
nik je bii neka delavka. Ženska se je pritisku vdala in poviSano najemnino plačevala, ko pa se je izselila, je hišnega lastnika naznanila sodišču. Pri sodišču tiiso pomagali nobeni posestnikov! izgovori, temveč mu je bila naložena kazen 15 dni zapora in 3000 dinarjev denarne kazni. Obenem bo moral plačati še stroške za objavo sodbe v »Službenih novinabc, kar pa spet ni malo.
2.	Za 4,000.000 din usnja so zaplenili v Mariboru enemu največjih mariborskih bogatašev, Valterju Halbarthu. Ta je moral prespali prvo noS od odkritju v policijskih zaporih. 2e naslednji dan je bila izrečena odločba oblasti, da se mu odredi za 6 mesecev prisilno bivanje v Starem trgu ob Kolpi.
3.	Pred sodiščem v Celju je stal te dni somborski žid Marcel Steiner zaradi špekulacije. Steiner je imel v nekem celjskem skladišču 2000 kg slanine. Policija je slanino zaplenila. Sodišče je obsodilo Marcela na 30 tisoč din denarne kazni, 30 dni zapora in odvzem slanine, ki se bo razdelila med celjske reveže.
4.	Zupane Karel, mlinar od Sv. Jurija ob juž. žel, pristojen v Sevnico, je imel v svojem mlinu ogromno količino moke, pšenice in koruze, strankam pa je odklanjal prodajo. Okrajno načelstvo v Brežicah je odločilo, da se imenovani pošlje za dobo enega meseca v Babno polje, okraj logaški, na prisilno bivanje.
5.	Nastopanje oblasti proti verižnikom je v vsej državi žo zavzelo večji obseg in poročajo časopisi temu pojavu veliko pozornost. Tako so v SScoplju naredili preiskavo pri tamkajšnji tovarni mila in zaplenili vagon svinjske masti. Tovarna ni masti rabila edino za izdelovanje mila, temveč tudi za prodajo svojim. strankam. Zanimivo pa jo bilo, da je tovarna nehala ploda jati mast strankam prav tedaj, ko se je v mestu začelo pojavljati pomanjkanje masti. Policija je brž preiskala tovarno in našla cel vagon pripravljere masti. Blago je bilo zaplenjeno, tovarnar pa ed bo moral zagovarjali pred sodiščem. Podobno se je zgodilo tudi veletrgovcu z mastjo Gjorgju i.ungsfekterju v Pančevu. Tudi ta je ime', vagon masti, pa je ni dal v prodajo. O blagodejnih posledicah ostrih nastopov oblasti pa i-oročajo iz Dalmacije. Na trgu se ja pojavilo mnogo blaf,ra, ki ga je prej prmtsajl.ovalo, pa ga tudi v zadnjih dneh ni nič prispelo v kraje. Skriva!« so se *»>ali internacij in k zal ter -»o brž prinesli svojo Dlago v prosijo.
6.	Zaloge sladkorja in riža je skrival trgovec Koloman Vereš v Cakovcu. Oblast je pri njem napravila preiskavo ter našla 7000 kilogramov sladkorja in 900 kg riža, ki ga je trgovec skrival ter ga ni botel prodati svojim odjemalcem. Vse blago so sedaj zaplenili. Trgovec je zbežal v Zagreb, kjer se je hotel izmazati z zdravniškim spričevalom. Toda po-licija ga je dala preiskati po svojem zdravniku ter dognala, da inožu ni nič. Zdaj bo tudi on romal za drug'«1« Y Doni' Lap11®-
7.	Urad za pobijanje draginje v Sarajevu je izročil sodišču veletrgovca Mišana Corovi-ča, ker ni hotel ljudem prodajati moke, kt jo je imel v skladišču. Sodišče ga je obsodilo na mesec dni zapora ter na 50.000 din globe Vrhu tega so mu iz njegove zaloge zaplenili še 5000 kg inoke. Okrožno sodišče je sodbo že potrdilo.
8.	Iz Zagreba so poslali že 12 grešnikov na prisilno bivanje v Liko. V kratkem bodo poslali še novega grešnika, in sicer peka
Karla Viteka, ki je svoje odjemalce goljufal pri »vagi«. Mož je dobil kazen 15 dni zapora, 3000 din denarne kazni in tri mesece prisilnega bivanja. Obrtni odsek mestnega poglavarstva je obsodil na denarne kazni tudi 12 trgovcev, ki niso hoteli več v izložbe obešati cen, kakor je to predpisano.
9. Kakor poročajo zagrebški listi, je bilo te dni odposlanih v koncentracijo v Doji La-pac še nekaj obsojenih špekulantov: Milan Babič, Dragutin Domitrovi in Tomo Kavura. Z njimi sta bila poslana tjakaj tudi Geza Wollner in Bela Wolf, in sicer kljub temu, da je sodišče ta dva oprostilo vsake krivde ter je zaplemba njihovega blaga od sodišča razveljavljena.
Kako žive konlinirani verižniki
Hrvatski listi prinašajo članek glavnega ravnatelja Gospodarske sloge in narodnega poslanca prof. Ljudevita Tomašiča, ki ga je ta napisal v »Seljački dom«. Profesor v članku popisuje kako so kmetje v Lapcu sprejeli špekulante ter aato pravi: >Ko so špekulanti prišli v vas Dnopolje, ki je nedaleč od Lapca, jih je ljudstvo kaj neprijazno sprejelo. Ta vas je 42 km oddaljena od najbližje železniške postaje Zrmanje ter nad 50 km od postaje Bihač. Prebivalci so zelo revni, njihove koče pa so najbolj siromašne, kar jih je v banovini Hrvatski. Špekulanti prebivajo v zapuščeni koči ter v nekem skednju. Opozarjamo kmečko ljudstvo, naj dobro pazi nanje, da bodo užili vse tisto razkošje, ki ga uživa tamkajšnje ljudstvo samo.«
Nool fcorohi proti špektefantom
Ministrski svat jo na predlog trgovinskega ministra izdal Uredbo o kaznih za ogrožanje javnega miru in reda z ustvarjanjem motenj v redili oskrbi z živežem in drugim blagom. — Cl. 1. pravi, da bodo prvostopne splošne tipravne oblasti kaznovale z zaporom do 30 dni in denarno globo do 3000 din osebe, ki so prijavljene sodišču zaradi kazenskih dejanj, kakor jih navaja uredba z zakonsko močjo o cenah in brezvestni špekulaciji, dalje uredila o kontroli cen, uredba o prometu s pšenico, uredba o oljaricah in jedilnem olju ter uredba o ukrepih sa oskrbo prebivalstva voisko s kruhom — če ugotove, da prijavljen;? dejanje pomoči ogrožanje javnega miru Li reda pri redni oskrbi * živežem in drugim blagom. Ta kazen ne izključuje odgovornosti po drugih določilih za takšna dejanja.
Podpira mo oblasl proti verižnikotn
Danes smo navedli samo nekatere primere. V preiskavi pa je še lepo število ve-rižnikov. Slovenska banovina hitro dela na ukrepih za zadostne zaloge z živili. Zahteva zato stomilijonskih kreditov. Sredstva za javna dela se bodo dobila. Varnostni in upravni organi so resno nastopili proti kršiteljem zakonov Tudi pri nas verižnikom zaplenja njihove zaloge, začenjajo izrekati visoke kazni, pošiljajo prve izkoriščevalce težkih prilik v konfinacijo. Čuvarjem zakonov in postav je jasno zapreteno z brezobzirnim postopkom proti njim, če ne bodo svojih dolžnosti točno
in dovolj hitro vršili.	....
Oblast je tedaj na delu, mi ji pil pomagajmo po svojih močeh. Vsako prikrivanje m
Žrebanje L razreda 41. kola Državne razredne loterije
11. oktobra 1940
42.000 dobitkov in 7 premij
v znesku okoli
65,000.000'- din
Dobitki po 2,000.000'— 1,000.000'— 500.000'— 300.000'— 200.000'— 100.000'— itd.
Cena srečk:
J '/i s>ečka		'/, srečke		V« srečke J
j dil 209"-		din 100"-		dla 55"- |
Strogo solidno poslovanje!
Giavaa koJektura Državne razr. loterije
% 11111 pati
Ilica 15 - Zagreb - Ga;eva 7
I
Znati jo treba. Valušnik je prišel k vojakom in že tretji teden je moral na strelišče, da tam pokaže, kaj zna. Ker ni nič zadel, se ie narednik strašno ujezil. »Kajne, vilice, nož in žlico, to znaš bolje,«
Valušnik: »Seveda, gospod narednik, saf S
tem imam že 20 let prakse, s puško pa nobene.* *
Drag »meh. Tine: »Zdai ko imaš nove zobe, se pa že spet 'aliko smeješ, ne?«
Tone: »Nemogoče, če se spomnim zobozdrav-nikovega računa.«
— Pri neredni stolici, napetosti Srev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Pranz-Josetova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevib V zdravniSki praksi se uporablja »Franz-JosHova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.	ost. ««• »r.
čezmerno kopičenje živil, vsako Ce«"® drago prodajo in ponujanje nemudoma prt-[aviVcim hitrejši bo postopek tudi:te naša strani tem hitrejše bo mogla oblast zatrett vsak nezdrav pojav na našem življenjskem trgu.	m
Po bojiščih
A« cnglrtko-nemikem bojithu ki je bilo ©niejeito več aii manj na Aaglijo, smo bili priča največjim Viaiskim Bapadotn r zgodo-vini Ho-vtštv*. Najhiijfi ao bili v začetku tedna, proti konca ae se nekoliko omili«. Nemško letalsUvo ja v glavnem napadaki Loa-don, in sicer v strnjenih, not in dan trajajočih navalih. Izven Londona so bila napadena tudi pristanišča in industrijska mesta po raznih delih Anglije. Skoda, ki so jo neta-ike bombe napravile, je po priznanju Anglije same, zete občutna Poleg industrijskih naprav ao pomiene cele ulice stanovanjskih bil Kad 3000 civilnih oseb je bik* ubitih, nad 10 tiso* pa ranjenih. Angleška letala ao pa od svoje strani predvsem v noPnih napadih napadala pristanišča ob belgijski, niaozensski in francoski oftalL kjer so Angleži slutili, da nemško vojno vodstvo {e ibira čete, vojno blago in prevozne ladje za poskus izkrcanja na angleška tla, kakor hiti« bi letaMvo pripravilo svoje. Nastopilo pa je slabo vreme, ki je vplivalo na razvoj načrtov. Angleška letala so tudi vsako ooi obiskala zahodne dele Nemčije.
Ao angUtlcc - italijanski fronti stoji v ospredju italijanska ofenziva v Egiptu, pod poveljstvom maršala Grazianija. Italijani so izvedli svoj udar na Egipt, odnosno na angleške postojanke v Egiptu na sredozemski obali ter so v nekaj dneh prišli ob obali ie 100 km globoko rm egipisko ozemlje preti Marsa Matnihu, kjer Je, kakor pravijo, sre-disoe angleškega odpora. Italijansko letalstvo je bilo tudi na drugih odsekih zelo žj. vahno. Angleži «> v teku ledna s svojim bro-dovjem napadli italijansko prodiranje ob obalni cesti v Egipt <er italijansko pristani-
šče Bengasi v Libiji Angleška letala pa »o napadia italijanske otoke v Dodekanezu. Boji m morju pa »o povzročili izgube na obeh straneh.
Vsi znaki kažejo, da postopata nemški in italijanski generalni fttab po točno določenem skupnem načrtu, ter da se stvarno že nahajamo v začetku napovedanega splošnega nemško-italijanskega napada na angleški imperij.
Politično pozoriiče
Sestanek t Rimu je imel namen, kakor izhaja iz nemških ia italijanskih tlažbenih
poro' i lih. da v okviru splošnega napadalnega načrta na Anglijo izloči angleško moč in angleški vpliv iz Sredozemskega morja. Na Sredozemskem morju se nahaja še velik del angleškega brodovja in močna armada v Egiptu in Palestini. Na obalah Sredozemskega morja ima Anglija še vedno svoj vpliv v francoski Siriji, v zavezniški Turčiji ter v prijateljsko razpoloženi Grčiji Na zahodu Sredozemlja pa ma svojo gibraltarsko trdnjavo.
NoM otiitnih driar j« oiividno ta, da s pomočjo Španije preženejo Angleže is Gibraltarja ter Sredozemsko morje zaprejo, nato pa po določenem načrtu angleško brodovje in suhozemsko vojsko, ki sta tukaj zaprta, uničijo z velikim udarom na Egipt, na Palestino io na petroiejski vod iz Iraka. Toda za dosego tega cilja je potrebno, da Turčija in Grčija angleškim silam ne nudita zatočišča, da se torej od Angiije odtrgata in stopita v vplivno območje Nemčije in Italije. Pri posvetovanjih v Kimu so bili v tem pravcu brez dvoma sprejeti važni sklepi, ki se tičejo mo-
rebitnega sodelovanja Španije prj a nju Gibraltarja, nadalje zasedbe frarj1*?*" kolonij, ki mejijo na Sredoeemsko morT je Alzira in Tunina v zahodnem delu s remija, Sirije pa v vzhodnem delu, , < jm.eT bil angleškemu brodovju jn letal«tvu tudi j strižen dovoz petroleja iz Iraka, končno pritisk na GrHjo i« Tvrfijo, da ,e Angliji.	retti*
V sklopa načrtov, ki se tičejo Grčije i Turčije, prihaja v obredje tudi Sovjetski Rusija, ki ima tvoje lastne dlje glede c»ri grada. Toda vprašanje, kakšno stališče bofo zavzeli Sovj. ti, je že vedno v«? a|j manjT prto. Ali bodo skupno z NemSjo in Italjj,, pritisnili na Turčijo, v pričakovanju, da pri! dejo do uresuičenja svojih eiljev, ali pe bodo ili po drugi poti, o tem danes nikdo ne mort reči nezmotljive besede. Nedvomno pa bo pri poskusu, da »e izločila Grčija in Turčij« j, območja angleškega vpliva, imela veliko vi* f?o tudi Bolgarija, v tem ali onem smUlu Kako misli Anglija odgovoriti na te natrle, ni znano. Da »e pa angleška diplomacija p^ tudi s tem položajem, ni dvoma, nje«o bn> dovje pa je pripravljeno v skrajni sili j* vesti nekatere zasedbe, ki bi imele m po. sledico razširjenje vojne po »e drugih p«, delih vzhodne Evrope in bližnjega \zhoda.
Na Tihem morju napeto* med Ameriki ian Japonsko raste r istem izmerju, kak« raste in se vsestransko utrjuje sodelovanj« med Ameriko in Anglijo. Na ostrino prihajajo ameriSko-japonski odnoSaji zaradi fran-roske Indokiiie, ki jo hočejo Japonci zasesti, kar pa bo izzvalo takojšnje protiukrepe Severne Amerike, M v sedanji vojni sluti I« veliko evropsko predpripravo za veliko merjenje moči, ki bo nastopilo na Tihem morju ako nastopi položaj, da bo angleški imperij potreboval naslednika.
Sredozemska
morje
1 J"4!"?4' mor" >* ***** ogremrae pre-
Josmic? fes lo& sevcmi del cveta od jttžnega. Zvezo f MhztAm, oceano«. tvori J3 ^	Gibril,.
uraa crthv. Celotna povrni«* meri 2,969.035 km'
Podmor«, prag	Timmoo, fe 0toV.i
P^ileria io dr i, t* deii v *apadr„ in "hodni ds!. Zapadni de! « deli v Tirnico « Ba-****** P* T	EžejAo i,
"Borie- * »»tvetjimi globinami od 2000 do 44OT metrov, sred,,,, ž!obOT(>	H35 metrov.
IrJobokeIidrte doline co v naj*Ureiših dobab zalila »on«, »iebn pflireBjeot^ ozemlja pa so oitaii kit ptefa ja polotok.; CTeea m«j Atlasons. Apenioi ta JT"0	Jonskim; verigami, kakor tudi kop-
Grfijn in M*'. Azija j« bi!a pr,:,'. »ima. Vzpoetav ,ma pa jc bik ct«s wed Črnim >o tge-Mjm morjem.
„ , T!?;ctV0ie * povprečno 24 stop. na površju, pada hitro do 403 metrov pod (fladino (pri Gibral-tarn.}, tkhl,e p. vlad« » glob«,h P^atura vode J2.7 sttrjnj. Zaradi b.tre£a ahUoe-IST. P *or^?ler70 »aihnega dotoka rode je morje ela«. (Ve£ kot 37%o|. Sl^rt narava proti fK™>J 39.5%o. na eirij^i Sali
•^doUk. aladkik »od, dorii manj Jaao (i5 do
3roZ Ir^r^0, ^ M ^»'»o Tode , po-
•• ^ km kalenh odeade o« Evtodo
33 Kayo 0.7 in o. Afriko 4,4 m^TL"? tZw Ao« mor.U oHoe Gibraltar, Bo^ in Dar<wL
precej »takij lokori in sicer »apadni Z. \nixZ
«feaj«)0 bogato blato Rodaoa oe. Nila. Plima i,
*.ee deteta mti 1 m, (c » Sirtah «iaža 2.1 Z ŽfvtiMva Sredo^make** m«j. je «1»
^Tfi*^0!*0 "f^'« ^ sardine io
I™!	raki, sipe, ostrige in druge ikoljkej
» prehrano prebivalstva m veliega pomena, Do^
»taviti !« U ilahtae koral« in moniu, gob«. Z ti barstrom m p«wwo vei obalni narodi, predi tem Ua-hiaeu. pa tudi delci ribii« u nate dalmatinske obale je mat«.
Značilna je poletna sufe. eato spada to ozemlje me<2 najbolj mit. na samlji (srednji naksiisam v južni Spaaiji 4iS »top, iti odr.ehuje t smeri prot, severu, v Tripoliso taj* 7 mwcn, v SicUija 4 v »rednp Italiji pa ui«ece). Neprijetna maSlnOTl ea to ozeauje sd »rzlj vetrovi (tmrja. ter vro& in vl»fci vetrovi) tirobo.
... Posl*dic» podnebja ter skalnatega sveta j« nu-
iilna golota, delno todi zaradi slabe«« go«od3r-slva (omekanje gozdov. k<«ej. So pa «lo rodovitne deme. kamor je naplavljena prst
Medtem. iw pr«J.tav!f» -eovAo „ »ra^n ref boj o.^ r-tio. r« je ,h Z," Jvoiev-OfKi rastUnsHo. ki je najbeti «n,£ilno v Jna.1	Južni Juliji in Gr£iji. Rastlin,!^ J
cmejuie du*o pov«« na bliiino raorja « s« , No-tranM Spanifi, Mali Aeiji in Severi Afriki ulkL, štetemu »na BaEtaorfcemu polotok,, SrednjeTv-roptiitimi gordcemu rasUinstvu.
»« P»dro£je Sredozemskega mora ^ , bele ra« (»to hid »sredMemAe«), katere ^topn*, nodogima* in Hamiti-Semiti) se po v,"
b.S	ivT !•
1
segla nobena oblasti „„L„ i p 1 u«dar do-
trije Mi »vet,,"kiTe?,^. ^V"^10810 vsi
skoraj enak del Vei L i SredozemAo morje, « najrodovitoeiso Mriia Z T j^ '*
»JSa^S-S;^MSit u-
m vaaska trta, kater« ie od smkdaj teoriio gkn« omovo r prehrani ozemlja. Ugtje ttu>e>jjo- ;uiw nge » drugo udje, stročnice,	,n kooojJjL
rrieeliene rastline ao daljer breArv. mareecj, efre-me, ril ra bombsi: « odkritjem AmertK« k priiU 1» korun. lohek m kro«op.r, ca kater« ,»a j« ie poti ebno arsetno nanukanje.
kmfd fivali jc ca malega floveka veVi;«<a p>-meoa ovel, ma rini, kot tevomt io jezdn« fival, govedo pa kot rprejita thiaa ra plat ia ,« Za pn-hrano to vaio« ovce. kote Vi todi perakilo«. Povsod j« raiiirjeno ieb«(mtvo ia goicajt »viloprtj-V «Ur*m veku je ta cvetelo rudarstvo, ki ji • prife&om stoletja cnov« ra«cveie»o (S-janijs, renski otdu. Greij«, Mila 4.;»); W ni na raipe* l»go premog,, se amogo --ud »isia v topiVii« ie ven	ofc«K>V's Velfke^a poraeiu
pnaoUi,„„i	soti, grapi. iStciiija), »oid«
pen« (Lipitns« otoki) iu poeeboo prvurrslflega is»r-mona (Italija, Grfija).
Od starih znamenitih obrti ao ce samo nAilcr« ohranile kot domača industrija: ilaUrttvo, pi«t«ie «iame, izdelovanj« »oriealal.4tega bUgs«; 1 i!' rabo vodnih <il (namesto manHiaio£ega premojal, « ie mogU cačeti ruvijati indnsiriia (teLtilns » »tr«" na v Severni Italiji in KaUlooiji). Kljub temu pa !• »redocemlie le vedno celo pomembno prodajno pO" droči« a izdelke seremib dežel, ki dobe v pl»i'l» juino «adj«. *in0. olje, arilo. volno, rode itd. ' Promet s« razvija v glavnem po morju, isto P®' cest in železnic ni Uk kot a pr. v Sreifai« Evrooi.
V rtarem h srednjem veku je bilo Srtdorem" "»ri« glarao področ|e svetovat trgovine, ® I* P» počasi težila proti «nade. dcfcler ai z ^".V' bilo meno sredi&e pomaknjeno na ozemlje Sp«01'* <n Portugafeke. Poleg ne>von«Ulega egromoeja "»«« na Atlantske«, oceanu, je ustala samo S« '«* vantsfea trgovina, ki so jo vodili Itnlijaai, Franco«, Orkj itd. Sel, « otvoritvijo Sueškega prekopa I* Sredozemsko morje eot««rt postalo svetovna metna cesU, najprej » Vchojbo Adjo m AvJtr«1'" potem pa tudi c« Am^o.
Izredna knjiga za vsakega I
za .Domoljubove' naročnike
prekorlsten dar • ,,Slovenčev koledar"
ia leto 1941
Živimo v Časih, ko se veliki dogodki vrste z naglico drug za drugim, ki nam vsak dan prinaša novih presenečenj, da se upravičeno sprašujemo, kako je sploh to mogoče; zaradi te naglice skoraj pozabljamo dogodke včerajšnjega dne, ki jih bo zgodovina osvetlila kot velepomembne, ker doživljamo danes že novo presenečenje v novo ustvarjenih dejstvih, ki prevzemajo vse naše misli, da ni čuda, da je včerajšnji dan že zameglen.
Zaradi teh časov, zaradi številnih velepomembnih dogodkov preteklega leta se je »Slovenec« odločil, da izda letos
velik »Slovenčev koledar
ki bo prikazal vsa važna dogajanja preteklega leta.
Koledar bo malo manjše oblike kakor »Domoljub«. Format bo torej zelo velik, in sicer 23X30.5 cm. Koledarski del bo urejen tako, da bo na vsaki levi strani koledar celega meseca, in sicer katoliški, pa tudi pravoslavni, z vsemi potrebnimi vremenskimi oznakami, na desni pa bo cela stran prihranjena za zapiske, ki jih pač mora vsak gospodar delati.
V	koledarju bodo prikazani zunanjepolitični dogodki kakor tudi notranjepolitični, poleg teh pa vpliv zunanjih dogodkov na naše gospodarstvo in izgledi za bodočnost.
Poleg, prikaza, kaj nam daje slovenska zemlja, kakor tudi, kaj nam daje jugoslovanska zemlja, bodo tudi strokovna navodila, kaj naj v različnih krajih slovenske zemlje delamo vsak mesec, kako na vrtu, v sadovnjaku, na njivi, vinogradu in v gozdu.
V	koledarju bodo tablice (kubičpe) za izračunavanje količine lesa, kakor tudi tablice za izračunavanje površine (kvadratov), tablice za izračunavanje obrestnih mer, poleg tega pa bo prikazano tudi, koliko predstavljajo razne prostorninske, dolžinske, površinske in težinske mere v decimalnem sistemu, t. j. v kubičnih milimetrih, kubičnih centimetrih, kubičnih decimetrih, kubičnih metrih itd., oziroma v kvadratnih milimetrih, kvadratnih centimetrih, kvadratnih decimetrih, kvadratnih metrih itd., oziroma v milimetrih, decimetrih in metrih, oziroma v gramih, dekagramih, kilogramih itd.
Za našega gospodarstvenika bo važen popis našega davčnega sistema in navodila, kako ravnati s pritožbami v primeru neupravičenega predpisa davkov.
V	koledarju bo na lep način prikazana tudi organizacija svete Cerkve, ki je mnogim v vseh smereh nepoznana. Poleg tega pa bo objavljena tudi statistika veroizpovedi v Jugoslaviji in v svetu.
Za vsakega delodajalca in delojemalca bo važen izvleček iz obrtnega zakona o dopustih, odpustih uslužbencev itd.
Našim družinam, predvsem našim skrbnim staršem pa bo nadvse koristen pregled raznih strokovnih in drugih šol ter izgledi, ki jih imajo otroci s tako in tako izobrazbo za življenje.
Našim gospodinjam bodo prišli prav strokovni nasveti o
shranjevanju živil itd.	,
Posebno korist bo imela vsaka hiša od koledarja tudi v tem, ker bo v koledarju zemljevid vsega sveta in vse Evrope, kaor tudi mnogih držav, kjer so se odigravali zanimivi dogodkt pretečenega leta. Prepričani smo, da teh zemljevidov do sedaj manjka v mnogih naših družinah in da bo zato koledar predstavljal trajno korist
Koledar bo bogato ilustriran.
Poleg vsega naštetega pa. bo v koledarju mnogo drugega koristnega, zanimivega in zabavnega čtiva, kar bomo še vse v »Domoljubu« naznanili.
S koledarjem hočemo dati naši deželi nadvse koristno knjigo, ki bo vsakemu na preprost in sijajen način prikazala, kar je treba vedeti o zunanji in notranji politiki, o gospodarstvu, o davkih, o vojski, o obrtih, o varčevanju, o zvezdah, o raznih starih merah, o cerkvi, o šoli, itd., itd,
Za naročnike »Domoljuba«, »Slovenca« in »Slovenskega doma« bo »Slovenčev koledar« le po 10 din za izvod.
Za nenaročnike teh listov pa po 28 din, kar je v primeri z drugimi podobnimi knjigami še vedno izredno nizka cena.
Da bomo mogli tiskati zadostno število izvodov, prosimo, da sporočite čimprej naročilo na ta »Slovenčev koledar«.
Prednaročila bomo sprejemali do 1. novembra 1940.
Kdor koledarja ne bo naročil, mu ne moremo zagotoviti, da ga bo dobili
Koledar naročite po dopisnici na naslov:
»Slovenčev koledar« — Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Prav tako ga lahko naročite pri naših zastopnikih v Vašem kraju.
Najbolj enostavno pa je, ako naročite koledar ob plačilu naročnine za časopis, na katerega ste naročeni, s tem, da nakažete na Isti položnici, s katero plačujete naročnine, 10 din več in na zadnji strani srednjega dela položnice napišete, da pošiljate 10 din več za »Slovenčev koledar«. Cena 10 din velja za »Domoljubove« naročnike, ki bodo naročili »Domoljub« tudi za leto 1941.
Tudi nenaročniki naših listov dobe koledar lahko po 10 din, ako se naroče in plačajo enega naših listov, t. j. »Slovenca«, za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mescce ali »Domoljub« za vse leto.
V kratkem bomo »Domoljubovim« naročnikom priložili tudi položnice, da bodo lahko plačali 10 din za »Slovenčev koledar« in pa tudi naročnino za »Domoljuba«.
Poslužujte se za naročila pa tudi zastopnikov »Domoljuba« v Vašem kraju.
Opozarjamo, da moremo za vsak naročeni in plačani časopis dati le en koledar za 10 din. (To se pravi, če je kdo naročen •na en izvod »Domoljuba«, dobi le en koledar po 10 din, če je kdo naroten ns dva izvoda »Domoljuba« ali n. pr, na enega »Slovenca« in en -.Domoljub«, dobi lahko za vsak naroč&n časopis po en koledar po 10 din, to je skupaj dva koledarja.
Nedeljski naročniki »Slovenca« lahko dobe koledar tudi za 10 din, ako predplačajo nedeljsko izdajo »Slovenca« vsaj za
pol leta 1941.	......
Koledar bo imel veliko oglasno vrednost, saj bo to gotovo knjiga, ki jo bodo ljudje najbolj brali) zato vabimo industrijce, trgovce, obrtnike itd., da narože v tem velikem »Slovenčevem koledarju« oglasel
Pohitite z naroČili na ta veliki koledar!
»Slovenčev koledar" Ljubljana, Kopitarjeva 6
t.-
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTi
o Za poročevalca pri mirisirsiva prosvete
v Belgradu. oddelek za ljudsko iolstvo za dravsko banovino, je bila imenovana učiteljica Merlak Valentina.
o 70 letnik je postal bivši moščanski iu pan Josip Oraiem. Zaslužnemu možu kličemo Na mnoga leta!
o 70 letnico rojstva jc praznoval stari vodja mariborskega katoliškega delavstva Martin Medvešček. Bog živi značajnega mo ia še mnogo let!
domaČe novice
d Naš kralj Peter IL je pretekli petek in soboto obiskal nekatere hrvatske kraje, med njimi tudi Djakovo. Tam ga je pozdravil škol dr. Anton Akšamovič med drugim tudi s sledečimi pomembnimi besedami: V državi sta dve narodni svetišči, s katerima se ponaša Jugoslavija: cerkev na Opiencu, ustanovljena po viteškem kralju Aleksandru Zediniteiju, in naša djakovska katedrala, ustanovljena po školu dr. Jurju Strossmayerju. Obe svetišči kličeta z enim glasom: Kar je sonce na nebu, to je vera človeštvu. Vera in morala sta temeljna stebra za stalnost in moč vsaki državi, in predpogoj xa blagostanje naroda.
d Cene enotnega ljudskega kruha. Delavska zbornica v Ljubljani jc poslala na vsa občna upravna cbiastva prve stopnje okrožnico, v katerih jih prosi, da naj določijo ceno enotnega ljudskega kruha, tako da cena tega kruha ne sme nikakor presegati cene krušne moke v nadrobni trgovini Kajti Združenja pekov v Ljubljani, Mariboru in Celja so določila ceno enotnega ljudskega kruha na 6 din za 109 dekaframov, tako da znaša dejanska cena za ljudski kruh 5.50 din za kg. Svoje »tališče utemeljuje zbornica s tem, da stane peka krušna moka 4.18 do 1.50 din, ker jo nabavlja od veletrgovca ali celo direktno iz mli-aa. Iz krušne otoke se napeče 30—38?ž več kruha in lahko kalkuliramo z relacijo 100 kg meke za 130 kg kruha. Pri ceni, kakor so jo. določili peki, dobe za 100 kg moke, odnosno 130 kg kruha 715 din. d očim jih moka stare od 418—450 din. V tej razliki pa so upoštevani vsi produkcijski stroški peka in ima še celo po natančni kalkulaciji stroškov čistega prebitka 120—216 din dnevno. Zaradi tega smatra Delavska zbornica, da je potrebno ceno kruha določiti kar najnižje, da se tako upoštevajo težavne razmere delavskega sloja.
d Telefonska zveaa z Rnsijo. Naš minister za pošte j* odobril odpretje rednega telefonskega prometa med Jugoslavijo in sovjetsko zveio. Začasna bo mogoče opravljati razgovore med Belgradom in Moskvo skozi Berlin Dovoljene so vse vrste telefonskih razgovorov, kakor j& predvideva mednarodni pravii-nk. Pristojbinska enota za trinsinutni tazsfavor znaša 14.70 al. frankov.
d Majvečji madžarski pesnik »mri kot Ras. Zagrebške *ffo*osli« objavljajo zanimivo poročilo, da j« Petofy, ki ga Madžari proslavljajo kot svojega največjega pesnika, umri kot Rtas in kot ruski pesnik. Zagrebški list gravi. da je Petoiy srbskega porekla, doma iz
Bekeščabe v Vojvodini, pa se )e pomadžanl in postal ideolog madžarske revolucij I. 1848.
Do sedaj je veljalo, da je Petofy umrl v neki bitki pri Segešvaru v Erdelju. Sedaj pa se ie izkazalo, da je je Petdfy prišel v rusko u|et-ništvo, ostal v Rusiji, se tamkaj oženil m končno umri v Citi v Sibiriji. Nikdar m nikomur povedal, da je na Madžarskem zapustil svojo prvo ženo. V Sibiriji je pesnil ruske pesmi, ki pa še niso bile objavljene. Te podrobnosti so objavili madžarski listi, ki so po čudnem naključju prišli v stik s še živimi vnuki Petofyja — Petroviča. Življenjepis »madžarskega Puškina« bo treba sedaj temeljito spremeniti.
d 12.200 dijakov obeh spolov je letos na vseh srednjih šolah v Sloveniji.
d 150 delavcev v tovarni vžigalic v Vrbov-skem izdela pri strojih 350.000 škatlic vžigalic na dan. Za izdelavo škatlic in vžigalic porabi tovarna dnevno okrog 10 kub. metrov lesa.
d Najslabše kopalno leto. Kopališče na Mariborskem otoku se je v soboto zaprlo. Tozadevni podatki pravijo, da je letos obiskalo otok 52.454 oseb. V teku 11 let, odkar je na otoku kopališče, je to najnižje število, ki gre na račun slabega vremena. Najboljšo kopalno dobo so imeli na otoku leta 1932, ko so imeli 87.782 obiskovalcev. V teku lt let pa je obiskalo kopališče na Mariborskem otoku 728.094 ljudi.
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
i ■■»! hi i »m iinimniiiiin ■mi 11 milili »ii
V LJUBLJANI,Kongresni trg 16/11.
vrši naknadni vpis
v .tvojo Dveletno trgovsko :«l* m ostsle tečaje Ser poediue predmet«, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jesike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se iahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem. |e oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačna
d Nevarna avtomobilska vožnja grofa ! Bombe sesa. Znani hrvatski grof Bombe!«* Josip je kakor vsak večer odšel pred kratkim z avtomobilom k svoji sestri grofici Braškovič. Met potjo pa je naletel na večjo skupino moških, ki so streljali na njegov avtomobil. Na prvo skupino je naletel na samem ovinku proti arkadam. Iz te skupine je nekdo oddal tri revolverske strele. Grof Borobeles je avto pognal z večjo hitrostjo naprej, toda naletel je zopet na drugo skupino fantov, ki je oddala nanj šest strelov. V smrtnem strahu se mu je vendar!« posrečilo prebiti todi tretjo skupino napadalcev, tako da je prišel do mitnice pri Makshnirjn, od koder je telefoniraj za pomoč. Bil je laie ranjen od steklenih drobcev, krogle pa ga niso zadele. Policija je uvedla preiskavo, ki pa je doslej brezuspešna.
d ZaaJtnivo »kaetska« lovsko dtaši^o. Na pobudo hrvatskega kmečkega lovskega draštva je sedaj tndi vinkovško okrajno lovsko društvo sklenilo, naj se letos jeseni lov na divjad skrajno omeji, ker je divjad preteklo zimo prehudo trpela. Lovi posameznih lovcev
na zajce in fazane se tploh prepovedani Od
6. oktobra naprej pa naj ob nedeljah in pr, nikih prirejajo le skupni lov na zajce in |az*". ne, vendar tako, da odpade na vsakega l0Vc le po en komad vsake živali.	""
d Prccretai minfeter dr. Korošec je <xjtt. dil, da se daa »mrH velikega škofa Antoni Martina Slomška 24 septembra odslej pr«na. je tudi na vseh sredatih učiteljskih in mei{an. skih šolah v Sloveniji.
d Ob petletnici banovanja bana dr. N«. tlačena je napisal »Slovenski delavec, tadi sledeče: Delavskega stanu ni pozabil. Bil bi, je iskren prijatelj, Opetovaao je to dokazi S svojimi uredbami o banovinski minimjlnj mezdi, s proširitvijo različnih skupnostnih pogodb na celotno delavstvo iste panoge v vsej banovini, z osebno oporo pri raznih mezdnih pogajanjih, z določitvijo minimalnih mei4 trgovskim nastavljencem in privatnim uradni, kom. Kadar koli ga je delavstvo prosilo, vselej je našlo v njem velikega prijatelja. Zlasti pa je z očetovsko dobrohotnostjo spremljal r«. voj in razmah našega stanovskega pokreU, naše ZZD. V nas je hotel podpirati v naie® stanu tvorne sile na korist vsega narod«, Ogromno težkih nalog je bilo v teh petih letik po njegovem prizadevanja srečno izpeljanih na gospodarskem, na kulturnem in na sodil-nem polju. Nemogoče se je spuščati v naštevanja, predolga bi bila vrsta.
d Mariborske delavske organizacije zahtevajo, da dovoli ban 50% zvišanje minimalnih mezd na podlagi nove uredbe, da se zniža cent enotnemu kruhu, da se nc dovoli nobeno novo zvišanje cen in nai se nastopi z vso odločnostjo proti vsem špekulantom.
d GosiSsičarsk« pivovarn« v Laškem jt že močno povečala svojo proizvodnjo, da izkazuje računski takijuček z dne 30. septembri že 22.850 din čistega dobička.
d Znati je treba. Med Romunijo in Italiji) je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, » katero se urejuje tudi plačilni promet ter qvaja nova zanimiva novost v promctno-teii-ničnem pogledu. V Bukarešti se j« namr« ustanovita iialijansko-rotnunska družba n gradnjo cest. Ta družba bo napravila ceslo iz Bukarešte do Galaca in Br&jle ter do Tura Severina. Ista italijanska dražba, ki sc za nove družbo, pa se sedaj pogaja tadi z jugoslovansko vlado, da bi se ustanovili"? podobna ilali-jarsko-jugoslovanska drircba, ki bi zftradil* cesto od 7 trn Severna do Trsta. Tako bi se dosegla n&ravnostna cestna zveza med Črni® in Jadranskim morjem.
d Poštna ravnateljstva bodo v botloit a* ma nastavljala uslužbence, je odredilo poštno ministrstvo.
d Bodo imeli dovolj prastara. V Zagreb« so slovesno otvorili nemško gimnazijo protestantske cerkvene občine. Za letos bo otvor-jeaih 5 razredov, v katere se je vpisalo W učencev.
d Za 25 mittjoaov kuj«v« bo nakupila zagrebška mestna občina, da bo preskrb«* prebivalstvo z zimsko kurjavo,
d Skoči Moste pri Ljoldjjaai grade tr«a-vaj. Za enkrat bo podaljšan samo do kanae-ličanie.
d Krvniki hm ie »dal	aredbo o
krvaškam vaaafiliK«, ki pravi, da je zagrebško vseučilišče naj višja znanstvena ust««* tia Hrvatskem in da te popolnoma svobodns svojem znanstvenem delu. Vse potrebe verze se pokrijejo iz proračunov banovine-
Potomstvo
»Kar cel ata Je, kar cela mama je,« govore (n hvalijo ljudje otroke, zlasti že se hočejo atn in mami prikupiti. Telesno, po zunanje so nekateri otroci staršem čisto podobni. Kaj pa duševno? Ali je duia ne vidljiva? Kdo je Se kdaj videl človeško dušo! In vendar slišimo nekajkrat govoriti, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Vse to je povedano v podobi. Povemo • tem to, kar nam oznanja v evangeliju Jezusova beseda. Dobro drevo rodi dober sad, malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Tudi po glasu, po besedi so otroci večkrat podoba svojih roditeljev. Pa tudi po lastnostih. Žal, da tudi po slabih. Otroci prepirljivih staršev so radi tudi sami prepirljivi, otroci zamerljivih roditeljev tudi sami radi zamerjajo, otroci jez-norite in sovraštva polne matere tudi to njeno lastnost odnss«jo s seboj v življenje. In vidimo in opažamo: otrok ie hoditi, še govoriti ae zna, trmast, Jeznorit in zamerljiv pa že zna bitL Joka, vpije, zvija se od same ljube togote, kar sapo mu zapira, če se ne zgodi, kakor otroče hoče in želi. Kakor Je veselje staršev, če Je otrok po svoji zunanjosti podoben očetu ali materi, tako naj bi bil otrok po svojih dobrih duševnih lastnostih odsev svojih roditeljev, nikdar pa ne po tem, kar (e slabega. Zato je sveta dolžnost staršev, da se pred otrokovim rojstvom varujejo in zatirajo v sebi jezo, čezmerno žalost, sovraštvo, zamerljivost in kar je podobnega plevela...
primer neredov na univerzi ima rektor pravico zapreti univerzo za tri dni, univerzitetni senat pa za deaet dni. Za več dni sme zapreti univerzo k banska oblast. Prav tako more pri neredih rektor poklicati na pomoč oblast. Dekana fakultet volijo redni profesorji, vendar pa more ban postaviti dekana, fs bi bil fakultetni svet tak, da ne bi mogel izvoliti dekana. Nato sled« predpisi* kako se volijo novi profesorji- Posebno poglavje tvorijo tudi predpisi o organizacijah Študentov. Kakor se vidis ima po novih pravilih ban mnogo večjo pravico vplivati na delo univerze kakor pa so jo imele prejšnje oblast).
d Pd zaprtja ali pri »»tnjah v prefeev! vzemite zjutraj na težže k marce naravne >Fr®n»-Joaef< voda
d V Zvezo združenih delavcev je vstopilo 12,000 poljedelskih delavcev. Zveza poljedelskih delavcev ima svoj sedež v Murski soboti in šteje danes približno 12.000 članov. To so ljudje, rojeni v revščini Slovenske Krajine in prisiljeni, da hodijo zato za zaslužkom v letnih mesecih na razna veleposestva v^ naši državi. Veliko število pa jih je v preteklih letih pred pričetkom sedanje vojne odšlo na sezonska dela v Nemčijo in Francijo. Tudi letos jih je kljub viharnim časom odšlo nekaj tisoč. S prislužkom se potem vračajo domov na svoje skromne domove, z njimi izboljšava;© svojo ped zemlje in svoje-hiše ter vzdjržuie,o svoje družine. Nedavno so se v Murski boboti zbrali zastopniki ZPD in nosilci prekmurskega javnega življenja ter zastopniki ZZD ter so s posebnim dogovorom uredili medsebojne od-nošaja in včlenjene Zveze poljedelskih delavcev v ZZD. V nedeljo, 15. septembra, ie bil podpisan ta dogovor v Delavskem domu v
dolenjska, Štajerska tn
_____sploh vseh vrat, kupite
pri CENTRALNI <?8NARNI ¥ l«HMf«i»».
Murski Soboti in je z njim v razvoju slovenskega delavskega stanu postavljen nov, zelo važen mejnik. ZPD in ZZD sta s tem dogovorom napravili velik korak naprej, napravili pa tudi veliko uslugo slovenskemu delavskemu stanu in naši narodni celoti.
d V Zagrebu se sme prodajati bela moka nove mletve največ po 8.35 v prodaji na debelo in po 8.75 v prodaji na drobno, moka stare mletve pa največ po 5 din v prodaji na debelo in po 5,25 v prodaji na drobno.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Dr. Pribičevič in tovariši so bili izključeni iz Samostojne demokratske stranke, ker so zahtevali, da se stranka naslon: na Sovjetsko Rusijo.
p Hrvatje bodo zopet volili. Hrvatski ban je razpisal volitve v okrajne skupščine na področju hrvatske banovine razen v okrajih Kastav, Čabar, Sušak, Delnice, Benkovac in Šibenik. Volitve bodo izvršili občinski odbori v vseh občinah po določilih posebnega zakona o volitvah v okrajne zastope. Okrajna glavarstva bodo določila, koliko članov okrajnega zastopa in koliko namestnikov voli vsaka občina, Ako je bil v kateri občini izvoljeni občinski odbor razpuščen, voli odposlanca začasna občinska uprava, katera bo potem določila svojega delegata v okrajni zastop. Okrajni zastopi bodo imeli po dvajset članov, od katerih bo vsaka občina dobila po enega. Ce bi pa ostalo kaj mest praznih, pa bodo ostanek razdelili po d'Hontovem sistemu.
NESREČE
VINA
£DaJe
Aspirin
oHginaJČen
zajamčuje vtisnjeni „6ayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh ie* karnah.
Ogtag rafl. pod s. b,. 738' od 11 ta«t»
n Ko sta proučevala tok reke Kolpe in se vozita v čolnu po njej, sta utonila uradnika
pri banskf opravi v Zagrebu inž, Kotnič Deli-mir in Kolar Vladimir.
n Nenavadna nesreča. V hlevu posestnika Franca ftarmana v Dravljah pri Ljubljani je bilo 11 glav goveje živine, en konj in eno tele. Na stropu nad hlevom je bilo spravljeno seno. Najbrž je bilo nad hlevom preveč sena, nekaj pa je pripomoglo morda tudi vlažnb deževno vreme, pa so vezi popustile in strop se je vdrl na živino. Velika sreča jc, da je to šele ob treh popoldne, ko ni bilo več ljudi v hlevu.
Zahirala
Kar najtopleje se zahvaljujem opravi »Domoljuba« za izplačani znesek
liOO*- din
katerega mi je uprava izplačala ob priliki požara moje stanovanjske hiše.
»Dotnojub vsakomur toplo priporočam.
Pezdir Karol
Vn. gorice 93.
Takoj po nesreči so prihiteli sosedje na po moč, previdno so odmetavali mrvo in začeli reševati živali. Glavo za glavo so privlekli izpod ruševin. Rešili so vso govejo živino m konja, le ea teliček ae ie zadušil. Ena krava ie hudo poškodovana.	,
n Ne prijemajte žice, ki vfte z voda. V Hajdini pri Ptuju se je 18. septembra zgodila
smrtna nesreča. Električni vod se je bil utrga?, ter je ena žica prosto obvisela. Ko se je tistž hip vračal s svojo živino s paše 9 letni Švagan, Lojzek, je videl svetlikajočo se žico ter brž, preden mu je kdo izmed monterjev, ki so tami blizu delali, mogel to preprečiti, pograbil žico, da bi videl, kaj tako lepo žari. V tistem hipa ga je udaril električni tok, da se je siromak nezavesten zgrudil. Prihiteli so monterji, ki sO dečka obujali, nakar so ga v avtu zadružni* elektrarne poslali v bolnišnico, kjer pa je umrl* Starši, opozorite otroke, kako nevarno je pri" jemati električne žice, če vise z voda.
n Naliv od one nedelje na ponedeljek j« napravil po mnogih poljskih sadežih občutno škodo.
Novi grobovi
m Umrli so: na Teharjih pri Celju 91 letni Gašper Brečko, v Trbovljah Herminca Koli bežen, v Kamniku drugošolec Joško Abra-mič, v Ptuju Davorin Žunkovič, podpolkovnik v p„ v Selcih na Hrvatskem vdova znanegal gradbenega podjetnika Fani Lončarič, na Jesenicah Ivanka Kavčič, v Št. Vidu nad Ljubljano bivši krojaški mojster Simon Jovan, V Zagradu pri Celju Berta Kolenc roj. Dirnic. V Ljubljani so odšli v večnost: železniški uradnik v p. Ostanek Franc, Marija Štefan* kand. iur. Anton Bertoncelj, Viktorija Ko* sneg, elektromonter Kranjskih deželnih elektrarn Bogomil Fajon, poštni služitelj Rafae* Grošelj, kuharica Julka Premk in soproga uradnika Avgusta Florjančič. Na, počivajo X miru!	.,,. —
n ejcolia Loka. Finžgarjeva narodna Sgrsi M kri- s" bo na splošno željo občinstva po-
S v nedeljo popo&ne v Društvenem do^
Prejšnjo nedeljo mnogo gMtov
ler.be ni dobilo vstopnic in ker je večerna u™
manj prikladna za okoličane za «
igra vršila popoldne ob 4. Pridte vsi, ne do
8811 „ Prosvetne draštvo Trboje bo priredilo v^
IFsS^^ ^^v^rSlti P^vetne«-
doma. — Udeležite sel	7,
B«« dr. Natlačen je imel pri odprtja aiosta l'P fo\or, katerega priaaMc930 aa drapria mr*t».
Ogromna »tavba — kogoa^i, v I^blj.ai iitro „pwd
P ,e U M bod® PrU.od.je M, ie v«H« vaajo
Kraljev
obisk v Niša prejšnji tedra: Ni. VeL kralj Peter II., kneievič Aleksander in predsednik vlaJe Cvetkoiif v železniškem avtomobilu na izletu skozi Sičevačko sotesko.
Novi »ost iei Mara
Pri
■■ -- . Petanjrik.
i
Radio Ljubljana
Četrtek, 26. sept,: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 •Napovedi in poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče 12.30 Po roti I a in objave, 13.02 šramel Ljubljana«, 14 Poročila, 18 Rad. orkester, 18.40 Prosvetni spored naše postaje v prili. letu (ravnat. Vinko Zor), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.44) Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Čustvene in razigrane za vesele in zaspane, 20.45 Plošče, 22 Napovedi in porofiila, 22.15 Radij. orkester.
Petek, 27. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.15 Napovedi in poročila, 7.15 Plošče, U šol. ura, 12 Plošče, 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Radij, orkester, 14 Poročila, 14.10 Turistični pregled Tujskoprometne zveze, 18 Ženska ura: Gospodinjska posvetovalnica (Helen aKellinr), 18.20 B. Smetana: Walensteinov tabor, 18.40 Slostveni in dramski spored v prih. letu (prof. Kr. Koblnr), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Koncert, 21.30 Plošče. 22 Napovedi in poročila, 22.15 Domači kvartet.
Sobota, 28. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.0 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Plošče, 14 Poročila, 17 Otroška ura: Pravljice pripoveduje (Ukmar-Boltarjeva) 17.30 Plošče, 17.50 Pregled sporeda, 18 Radij, orkester, 18.40 Zabavne oddaje naš epostaje v prih. letu (prof. Niko Kuret), 19 Napoved iin poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar), 20.30 Pisan večer z raznimi sodelavci, 22 Nupovedi in poročila, 22.15 Radij, orkester.
Nedelja, 29. sept.: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Šramel »štirje fantje«, 9 Napovedi in poročila, 9.15 Radij, orkester, 10.30 Verski govor (dr. Ign. Lenček), 10.45 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, 11.15 Ruski napevi, 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Rad orkester, 17 Kmet. ura: Kužne in organske bolezni telet («lr. I.eo Kocijan), 17.30 Veselo popoldne, 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Plošče, 22 Napovedi in poročila, 22.15 Plošče.
Ponedeljek, 30. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila, 7,15 Plošče, 12 Plošče.. 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Radij, orkester, 14 Poročila, 18 Zdravstvo v Sloveniji (dr. fvo Pire), 18.20 Plašče, 1R40 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 šolska posvetovalnica (prof. Eitbin Boje), 20 Ruske romance, 20.45 Koncert slovanske glasbe, 22 Napovedi, porodila, 22.15 Plošče.
Torek, i. okt.- 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Na-
Sovedi in poročila, 7.15 Plošče, 11 Šolska ura: triček v radiu vas pozdravlja■ (Miroslav Zor), 12 Plošče, 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Salon, kvintet, 14 Poročila, 18 Rad. jazz, 18.40 Živa znanost (prof. Miroslav Adlešič), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.44) Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Pevski zbor »Cankar«, 20.45 Rad. orkester, 22 Napovedi in poročila. 22.15 Plošče.
Sreda, 2. okt.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče. 12.30 Poročila in objave. 13 Napovedi, 13.02 Plošče, 14 Poročila, 18 Mladin. ura: Anton Janša, slov. čebela r, zgodovinska igra v 9 slikah, napisal Arnoš-t Adamič. Izvajajo člani Rad. igral, družine, vodi inž. Iv. Pengov, 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos iz ljubljanske opere; v
1.	odmoru glasbeno predavanje (V. Ukmar), v
2.	odmoru: Na.povedi in poročila,
Za kratek čas
Razlika. Peter: »Moji ženi se je snoči sanjalo, 'da je poročena z milijonarjem.
Pavel: »Ti si srečen, moja pa tako misli po-dnevu.«
Neavarna primera. Janko: »Stric Milia, eden mojih součencev mi je rekel, da sem čisto tebi podoben.«
Stric: »In kaj si rekel na to?«
Janko: »Nif, ker oni je močnejši od mene.«
Najmoderneje. Tefelon je pozvonil iu služkinja Ančka je snela slušalko: »Da, takoj pokličem «£po, v eni minuti bo tu. Medtem pa poslušajte gramofonsko ploščo,« nakar je navila «™»<°ton' ga potisnila k telefonu ter Sla pokhcat ros^o.
Hitlerjeva mladina ne grobu neznanega vojaka v Parizu.
Tndi v Brusijo grade zaklonišča pred letalskimi napadi.
Pohod romunskih legiooarjev. Na želu koraka vooja	™ ---------
RAZGLED PO SVETU
KATOLIŠKA CERKEV
s Za pomoč po vojni prizadetim deželam. V
vodilnih nemških katoliških krogih se širi ob' vestilo, da pripravlja Papež Pij XII. obsežen načrt za pomoč vsem tistim državam, ki so bile od vojnih grozot prizadete. Poročilo pravi, da je papež predlagal Rooseveltu, naj bi se ustanovil skupen odbor iz zastopnikov Cerkve in ameriške države, ki bi mu bila izročena naloga, da poskrbi za živežne potrebščine za imenovane dežele. V tem odboru bi imela papež in Roosevelt svojega odposlanca. Odbor bi, kot rečeno, zbiral živež in obleko ter pošiljal v tiste kraje, ki so najbolj potrebni. Roosevelt na ta predlog Vatikana še ni odgovoril, toda obveščeni krogi sodijo, da bo prediog sprejet. Papeški nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo je dobil nalog, da se z nemško vlado pogovarja o možnosti izvedbe tega načrta.
FRANC!J A _
s Ves evropski tisk ugiba, kako se je moglo zgoditi, da so Angleži spustili skozi Gibraltar skupino šestih francoskih vojnih ladij, ki so plule v francosko Zahodno Afriko. Ni znano, ali so te ladje zares nepokorne vladi v Vichyju, ali ne. To se zdi verjetno, če pomislimo, kako &o Angleži skušali to vlado pripraviti ob vso vojno mornarico. Italijanski listi menijo, da so te ladje skozi Gibraltar ušle in da bodo francoski vladi pomagale preprečiti, da bi se njene airiške posesti ne priključile Angliji.
ITALIJA
s Nov zakonski učni načrt za 1 judskoioisko učiteljstvo v Julijski Krajini Ministrski svet je pri svoji zadnji seji odobril zakonski načrt, ki določa ugodnosti za učiteljski zbor, za nadzornike in voditelje na ljudskih šolah v pokrajinah Julijske Krajine. Z novim zakonom se hoče zboljšati sestava učiteljskega zbora v obmejnih predelih in ga napraviti sposobnega za izvajanje posebnih nalog, ki so mu naložene; novi zakon naj v prvi vrsti olajša pritok izbranih, zlasti moških učnih moči v naznačene pokrajine in naj omogoči njihovo nastavitev v notranjosti omenjenih pokrajin. Glavne ugodnosti, ki jih določa zakon, so: a) kdor bo določeno dobo služboval v obmejnih pokrajinah, bo Imel prednost pri izbiri službenega mesta, ko bo prosil za premestitev; bj službovanje v ob-tnejiiih krajih se bo zvišalo za eno tretjino pri štetju službenih let in pri določitvi pokojnine.
s Svetogorski ziaiomašnik. Msgr. Ignacij Valeutmčič, stolni kanonik v Gorici, je na Mali Šmaren slovesno daroval zlato mašo v svetogorski baziliki. Na ta dan se vsako leto zbere v svetišču mnogo romarjev, kajti to je zahvalni praznik za letino in družinsko romanje. Letos pa se je na sončnem vrhu zbralo okoli 12.000 ljudi, ki so privreli od vseh strani de-
Nove in stare
Rasro&fie spomesiike
po nizki ceni dobite pri kamnoseka
FRANJO KUNOVAR
pokopališče sv. Križ - Ljubljana telefon 39-40
žele, da se udeležijo redkega slavja zlate maše cerkvenega dostojanstvenika, ki je visoko spoštovan ia priljubljen Vzornemu duhovniku, ki je pol stoletja neutrudno delal za Cerkev in za ljudstvo, želimo lepo in dolgo zarjo večernol — Janez Eržen, do zdaj kurat v Lomu na Kanalskem, je imenovan za župnika v Biljah pri Gorici. —■ Po italijanskih listih so uradne cenitve ugotovile, da znaša škoda, ki jo je napravila strašna ledena šiba na vinogradih, sadovnjakih in njivah po nekaterih krajih v Brdih, 1 milijon 200 tisoč I'r ter da se oblasti trudijo, kako bi s primernimi ukrepi olajšale prizadetim vinogradnikom njihov obupni položaj. Najhuje je neurje klestilo v pasu med Števerjanotn in Koj-skim. Na Nivcah in na Humu, ki ležita v tem pretislu, so ponekod trte tako razbite, da štrle goli koli pokoncu. — Zaradi hudih nalivov ob koncu zadnjega tedna je Idrijca močno narasla. V nedeljo, 15. septembra popoldne, je 15 letni Valentin Burnik iz Spodnje Idrije lovil ob narasli vodi drva, ki jih je Idrijca bogve kje odplavila in nosila s seboj. Ob sedanji draginji drv, ki se jih povrh vsega še zelo težko dobi, je lovljenje in zbiranje drv za revne družine važno vprašanje in se zlasti fantje ne plašijo nevarnosti, ki jim grozi pri tem delu. Tudi mladi Tine je bi! podjeten tn korajžen. Postavil se je na bregu tik ob deroči strugi in segal po plavajočem lesu. Nesreča pa je hotela, da se je razmočena zemlja, na kateri je stal, usedi®, zdrknila v valove in odnesla s seboj tudi pridnega fanta. Prestrageni nesrečnež se je nekaj hipov boril z vodovjem, potem .pa je omagal in izginil v vrtincih. Njegova mati je bila z njim ob vodi ia mu je pomagala spravljati oa-plavljena drva. Mislite si njeno grozo ia obupanost, ko je videla sina zleteti v vodo, ga videla boriti se z valovi m videla, kako so ga požrli pa mu ni mogla pomagati in tudi nobene pomoči ni bilo blizu!? Uboga mati, ubogi sini
ANGLIJA ________
s Nekaj sambnivtMti Angleške prednje straže so prt tamim pred italijansko vojsko povsod fSiiSIte vse vodnjake, kar bo otežilo oskfbov<«aje Grazianijeve armade z vodo. Ta armada potrebuje po poročilih italijanskega tiska za ljudi in motorje 3,375.000 litrov vode. Vojaki dobivajo za pitje, umivanje in pranje na dan po 10 litrov vode. — Čudni razsvetljeni baloni so leteli neki večer iz Gibraltarja čez morje, kakor poročajo iz španskih virov. Domnevajo, da gre za novo angleško orožje, ker so v balonih bili ljudje. — Anglija je sklenila s Španijo sporazum o uvozu gorilnih olj za ves čas sedanje vojne. Anglija bo dovolila Španiji uvoziti teh olj vsako leto toliko, kolikor so jih porabili Spanci lani,
AMERIKA
t 5 T* k*m 8 p*«"«*. Kanada namreč. Iz ameriških uradnih poročil se vedno bolj vidi na kako velik« težkoče zadevajo ameriški uro-' izvajalci ko skušajo spraviti na trge svoje £e-ežke psetuce ia bombna. Tako poroča sU-
1940, tor^na začetku nove žitne sezone, 273 milijonov bnštfev pšenice na zalogi proti 95 mi-h™	bai k. 23 JSEi
istega dne predlanskim. Poleg tega pa je | tega dne kan&dsk« pšenice še 23.7 milijona v , Ijev v ameriških skladiščih. Na potu v Zd žene države Severne Amerike pa je bi|0 7 lijono/ bušljev, da je Kanada skupno rszpol." gala 30. julija 1940 s 301 milijonov bušljev niče proti 103 milijonom lani. Podobno se jjlw statistični podatki za Združene države Severne Amerike.
s Drobiž. V Cleveiandu so umrli: 48 letni Anton Strnad, doma iz Ceste pri Dobrepolju Matevž Zdravje iz Malega Vrha pri Ljubljani' 68 letni John Cimpermau iz Nereda pri Robu' Frančiška Bečaj iz Bevk pri Vrhniki, 50 letni Frank Sank iz Predoselj pri Kranju, Neia Natlačen iz Dilc pri Postojni, Jožef Ferkul U Strug na Dolenjskem. — V Port Wach, Wis. je preminul 79 letni Jože Lavrič iz Okomine v Savinjski dolini. — V Brungtonu je odšel v večnost Matija Pelrovčtč x Vrhnike, v Detroitu je v Gospodu zaspal Anton Pavelič s Trnovca na Dolenjskem, v Pittsburgu je umrla Josipma Fortuna iz Vinice v Beli Krajini. — V Coal Cj. tyju so pokopali Ano Oven iz Križa pri Čatežu, — V Sheyboganu je zapustil solzno dolino letni Johr. Šutej iz Gornje Podgore pri Črnomlju. — V Hoquiamu se je v gozdu smrtno po-nesrečil Lovro Maselj iz Sp. Loke pri Kamniku.
DROBNE NOVICE
Angleška poslanika zbornic« sc redno sestaja in razpravlja o vojnih vprašanjih.
Nemci so začeli London obstreljevati s topovi, postavljenimi ob francoski obali, torej nj daljavo 150 kilometrov.
V francoskem Msurok« fe priSlo do spopadov med pristaši general? de Gaulleja in med tistimi, ki so za sedanjo francosko vlado.
Madžarska vlada odpravlja v zasedenih ro-tntiiiakih krajih agrarno reformo ter spet vrača zeiuijo veleposestnikom.
Romunska vlada je zasegla štiri kilograme težko palico iz čistega zlata, ki »o jo pred leti dali romunski častniki bivšemu kralju Karolu,
Od 19 londonskih letališč jih je sedem tako poškodovanih, da so neporabna, trdijo Nemci.
Boj * Aagkši v Egipta bo hud, piše Mus-solinijev zaupnik Gayda v rimskem listu »Gior-nale d'Italia«.
_ Veliko pozornost fe vzbudil proilotedenski obisk šp&nakega notranjega ministra Sunera pri Hitlerju.
Roosevelt fe objavil zakon o splošni vojs-iki obveznosti, ki bo dala Ameriki 16 milijonov mož močno armado.
Romnnija ima sedaj nekaj nad 13 milijonov prebivalcev.
»o sedaj fe bilo ▼ Angliji 2000 civilistov mrtvih in 800« ranjenih; vojaške izgube ne dosegajo števila 250, je povedal 17. septembra Churchill.
Pri neniškem bombnem napada na London v noči od 18. na 19. september je bilo 90 civilistov mrtvih in do 380 ranjenih.
S i. oktobrom bo koncc češke carinske in finančne samostojnosti.
London n bo moral vdati ali pa bo uci-čea, prerokuje italijanski list »Popolo d ltalia«'
Italijanska vojska jn prodrla v obmorskem Pasu 100 km daleč t Egipt.
Romanska policija jn izgnala ia Bukarešta 12 angleških učiteljev in učiteljic, ki so poučevali na tanošnji angleški to!i.

p o domovi ni
Pmtidraginj&ki posvet
V Delavski zbornici v Ljubljani je bil te dni posvet glede draginje. Poročal je najprej g. Stanko, ki je predlagal protidraginj-ske odredbe, protidraginjsko zakonodajo in aprovizaeije. O razpravi je v imenu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev K. Smersu predlagal naslednje ukrepe, ki naj jih merodajni takoj vzamejo v pretres ter uveljavijo:
Najprej naj se znižajo in maksimirajo cene vseh življenjskih potrebščin in naj se prilagode kupni moči nameščenskega stanu. Ker pa gornje zahteve v celoti ne bo mogoče izvršiti, naj se prilagode nameščenske plače dejanskim cenam na trgu. V ta »ain^n naj so a) zvišajo sedaj veljavne minimalne plače nameščencev in b) priznajo vsem nameščencem v Sloveniji draainjske doklade po naslednji lestvici: Pri plačah do 2500 din 40%, do 3500 din 30%, do 4500 din 20% in pri plačah nad 4500 din 10% doklade. Ob božiču naj dobe nameščenci trinajsto plačo v višini enomesečne plače. — Vsem dela-zmožnim nameščencem naj se zagotovi primemo delo; ako bi dela na bilo na razpolago, pa naj se jim izplačuje podpora v višini dveh tretjin minimalne plače. Vse pro-tokolirane trgovine naj se prisili, da morajo zaposlovati trgovske pomočnike. — Postavijo naj so komisarji v podjetjih, ki zaradi vpo-klirev lastnikov ali vodilnih osebnosti v pod-jr-tju prisiljeno ali zlonamerno ustavljajo obratovanje. — Kolektivne pogodbe naj bodo obvezne.
Pri likvidaciji gospodarskih podjetij naj se da odpravnina vsem delojemalcem v znesku sestmesečne plače, v primeru preselitve
podjetja izven banovine Slovenije v višini enoletne plače, v primeru preselitve izven države" v višini dveletne plače. Preskrbeti je tudi treba, da se prepreči izseljevanje industrije izven naše banovine. — V vseh občinah naj se vpostavijo posebni prehranjevalni odbori, ki istočasno tvorijo akcijske odbore za pobijanje draginje. V te odbore morajo priti tudi zastopniki nameščencev. — Vsakršno izigravanje zakonodaje glede prehrane in prejemkov naj oblast zatre z dra-koničnimi sredstvi. Zaplenjena hrana naj se
razdeli med brezposelne delavce in nameščence.
Zakonito naj se uredi zaščita stanovanjskih najemnikov, ki zaradi brezposelnosti ali vpoklicev k vojakom no bodo mogli plačevati stanarine. Imena špekulantov in veriž-nikov z življenjskimi potrebščinami naj javno objavijo. -- Uvedejo naj se posebno socialne davščine, ki naj se pobirajo za podpiranje socialno šibkih stanov v naši banovini.
K besedi so se nato oglasili že zastopniki drugih ustanov, tako zastopnice Slovenske krščanske ženske zveze, Zveze tiskarskega delavstva, Zveze gradbenega delavstva, Zveze združenih delavcev, Kola žen zadru-gark, zastopnik nameščencev z Jesenic, zastopnik mestnega tržnega urada, zastopnica Jugoslovanske ženske zveze gospodinj.
Zemljo kmeta!
(Iz kočevskega okraja)
Sedanja draginja mi daje povod, da tudi jaz kot preprost slovenski lant, napišem nekaj besedi bralcem >Domoljuba« v premišljanje.
Kako hudo nas je draginja zadela, se ne da popisati. Pri nas nekateri ljudje naravnost stra-daio. Z novim nezabeljeniin krompirjem se otepajo lakoie. Drugega pridelka pri nas revnejši ljudje, nimajo. Toda tudi pridelek krompirja je pri revnejših veliko manjši že zaradi tega, ker dobijo v zakup najslabše, nepognojene njive — od našega tujerodnega -gospoda kmeta«.
Marsikateri kmet tuje narodnosti je po pravici rečeno gospod. Mislim, da ne bo odveč, če nekoliko opišem njegovo življenje. V naši okolici je večji del takiii. tujerodnih kmetov, ki imajo po 40 do 80 ha zemlje. V njih hlevih se najde nap-am velikim posestnikom malo živine; največ po en konj. tri do pet glav govedi, par pra-Šie«v in nekoliko kokoši. To je vse. Kljub velikemu posestvu imajo nekateri za svojo maloštevilno živino komaj zadosti krme. Pašniki so prepuščeni usodi in so prerasli z neprodimiia grmovjem, s travniki je skoraj isto. Njive obdelujejo'le najboljše. Veliko je njiv. ki ze po 20 do 30 let niso bile preorane. Take njive dobijo
navadno Slovenci v zakup, pa tudi to zelo težko. Toda kljub njihovemu slabemu gospodarstvu tuje-rodci še vedno dobro živijo. Zakaj, ne moremo povedati na tem mestu.
Slovenci živimo zaradi draginje v tukajšnjih krajih res obupno življenje. Prepričan pa sem, da pri nas take revščine ne bi bilo, če bi se zemlja pravilno izkoriščala. Kakor sem že omenil, se tukaj zemlja izpreminja v puščavo. Po mojem mnenju je na Kočevskem neobdelane zemlje vsaj ena tretjina. Torej, koliko slovenskih družin bi se na tem zapuščenem svetu lahko preživelo in si vsaj kruh samo pridelovalo!
Potrebna bi bila agrarna reforma. Vsak kmet nai bi imel le toliko zemlje, kolikor je je zmožen pravilno obdelovati. Sedaj pa imajo nekateri preveč, drugi premalo ali sploh me. — Merodajnim krogom je naaa življenjska borba dobro znana, ki pa kljub neštetim obljubam ne vidimo dejanj. Ce ie Sloveniji kaj do pevskih Slovencev, naj liani pomaga do boljših življenjskih pogojev.
V vsako hišo Domoljuba?
91
Gospod Volodijovski
»Pehota se bije z džamakom, ki je v malih okopih, vržen v spredje.«
("ez nekaj časa je začelo streljanje postopno slabeti, kar pofi nepričakovano ogromna salva, za njo pa zdo l.i ro dniga Oč.t.o so lahki prapori prodrli skozi spahe m se znašli pred janičarji.
Hetman veliki je spodbode! konja in »dirjal na čelu nekaj desetoric telesne straže k bitki; gospod vojvoda ruski je ostal sam s petnajstimi prapori huzarjev. ki so stali v boj nem redu in samo čakali na znamenje, da m skočili in odločilno posegli v bitko.
("akali so še dosti dolgo, med tem pa je v globini taborišča vedno sUaJneje vrelo in bučalo. Včasih se je zdelo, da se bitki pre-liva zdaj na desno zdaj na levo zdaj v stran litevskih vojsk zdaj spe v stran gospoda voj vode belskega. prav tako, ^kor se .b casu nevihte grom preliva po nebu. Turški topov ski o"cni ie postaja nereden, za to pa je topništvo gospoda Kontskega bilo s j^dvojeno silo. Po preteku ene ure se je zdelo gospodu vojvodi ruskemu, da se je 1težišče bUke anova preneslo na sredo naravnost nasproti njegovim
P£v\ tem trenutku je pnhitel na Čeh. svojih ljudi gospod hetman veliki. V očeh m. je bliskal plamen. Ustavil je konja pn vojvodi ruskem ir. kriknilr	1„.,s;nt<
»Zdaj pa po njih z božjo po™e««,< « »Po nj h!« je zakriča vojvoda ruski. Za njim pa so ponovili povelje ritmojstn. l
S strašnim šumom se je na en zamah nagnil gozd kopij h konjskim glavam 111 petnajst praporov te konjenice, ki je bila vajena Io miti vse, kar ii ie prišlo na pot, je odrinilo kot ogromen oblak naprej.
Odkar so v tridnevni bitki pod Varšavo litevski huzarji pod vodstvom Polubinškega kakor s k nom razklali vso švedsko armado in prodrli popolnoma skozi njo ljudje se niso pomnili naskoka, ki bi bil izveden s tako s,to. Oni prapori s« odrinili z me« a v drnen a po dvesto korakih so riimojstr. zapovedali: ,V skok!' ljudje pa so se odzvali s krikom. ,Bij, zabijV se v sedlih sklonili in konj. so se spu-sfi v največji zalet. Tedaj je imela ta lava viharno divjajoči!, konj. železnih moz m na-" enih kopij v sebi nekaj sile razdivjanega elementa. In šla je kakor burja al, kakor razdivja nval s treskom in sumom, zemlja je ječila pod njeno težo in bilo je očito da če ii tudi nihče izmed njih ne bil napcr.lkopja, niliče sablie ne potegnil, bi vendar /e samo s vojim zaletom in težo vse pred seboj po-Hrli zenetli in poteptali tako, kakor zračn. vrtinec gozd lomi in ^ira Tako so pr.d.rjal, do krvavega, z mrliči pokritega bojišča, kjer je besnela bitka. Lahki prapori so se na krilih še borili s turško konjenico, katero so ze znatno stisnili nazaj, toda v sredi so stale Še kot ner^S v Zid globoke vrste janičarje*. Ne-Vlikrat so se že razbili ob njih posamezni bil ki Prapor ? kakor se mimogrede raztegne vol in razEije ob sklanatem bregu, le zlomiti. In č ti iih je bila sedaj ftaloga huzarjev.
Več desettisoč janičarskih P^k ie^oč.lo ' „ itnJtrvr da ie ustre ii en človek, se
strašni naval, nekaterim se tresejo roke dr/ece kopja, vsem bije srce kakor kladivo se jim stiskajo zobje, im silno sope. o prsi. Dsti tam so že že blizu, že je slišati hropeč. dih konj uničenje leti, poguba leti, smrti leti! Allah!... Jezus, Marija!' - ta dva krika, tako' strašna, kakor bi ne prihajala iz c ove-ških prsi, se mešata med seboj. Živi zul se ziblie uj>ogib!je, poka; suhi tresk lomečih >e kopij' pregluši za trenutek vse druge glasove, za niim se razlega škrtanje železa, zvenkcU kakor bi tisoč kovaških kladiv / vso silo bilo no nakovalih, udriha..je, kakor bi tisoč cepcev , l< n<> Buninu, kriki posameznih ljudi n celili s kup i in sto ka nje, predani streli pušk m n«tol osuplo tuljenje. Napadalci in napadenci, pomešani med seboj, se vijejo v nepojm j.vem divjanju sledi klanje, izpod vrtinca ic " pla^ kadeča se kri, ki z ostrim vonjem napol-
zato bodejo z noža v konjske treh .	se
gah, po kol-inin, se J )	maščujejo.
strupena go "^/'"^"vedno nove vrste Kiaja, ,lev bo/Ji,.mete	na boJ

Stran 12.
/DOMOLJUB?, dne 25. septembra lf'40
fitpv. :t<i,
Blagoslovitev petanjskega mosta
V nedeljo, 22. septembra, je škof dr. Tomaiii slovesno blagoslovil veliki most čez Muro v Pe-tanjcih (Slov. Krajina). Navzoč je bil- tudi ban dr. Natlačen, ki je ob otvoritvi imel lep nagovor. Povedal je tudi sledeče:
Ti novi mostovi in ta . iva cesta bodo gotovo ogromne vrednosti in koristi .a Slovensko Krajino. Blagovni promet a ostalim slovenskim ozemljem in zlasti z Mariborom, ki je ta Prekmurje najvažnejše tržišče, bo bistveno olajšan in pospešen. Tako bo tudi Prekmurje, kjer je moral doslej kmet prodajati svoje pridelke navadno po mnogo nižjih cenah, kakor so bile v drugih predelih Slovenije, deležno višjih cen in se bodo morali v korist kmeta razni prekupčevalci zadovoljiti z manjšim zaslužkom. Pa tudi obratno: pospešni promet bo ob normalnih razmerah ugodno vplival na znižanje cen onim potrebščinam, ki jih mora prekmursko prebivalstvo kupovati in ki se v Prekmurje uvažajo.
Ko se zavedamo velike gospodarske koristiJe nove cestne zveze, pa ne smeo prezreti. da K« zasluga za zgradbo teh mostov naši slovenski banovini. ki predstavlja našo slovenskonarodrioskup-nost. Le dobro se zavedajmo, da bi bknenska Kra-jina današnjega praznika ne slavila in da bi »e «« desetletja in desetletja vozili preko Mure s slami, brodom. ako bi vladal nad nami tuj gospodar. Da-našnji praznik naj nam bo torej trajna prepričevalna priča nam in vsem bodočim slovenskim rodovom, kako neizmerne važnosti nam je lastna svoboda in lastna država.
Moja srčna želja je, naj poveže ta novi most trajno in trdno oba bregova med seboj — Slovensko Krajino in ostalo Slovenijo — v eno skupno neločljivo in nerazdružljivo Slovenijo. S to željo in s to prošnjo do Boga — odpiram to novo cestno zgradbo in jo izročam javnemu prometu.
Naj živi zedinjena Slovenija v svobodni, veliki in močni Jugoslaviji l
Iz raznih krajev
Sv. Gregor. Že od 10. septembra se vrši gospodinjski tečaj jiod vodstvom g. Zalokarjeve v splošno zadovoljstvo naših deklet.. Da bi prosvetno društvo nudilo svojim članom vsetransko izobrazbo, je sklenilo prirejati.poleg iger tudi razna predavanja. V nedeljo, 29. sept. ob 3 bo predaval profesor dr. F. Trdan o svojem potovanju po Ameriki. Za korec prihodnjega meseca pripravlja dramski odsek društva za začetek sezone pretresljivo dramo.
S r, Daaifek Dolgo časa niso prihaja!;' v naš kritj izletniki, a v zadnjem času se je pa v.ndarlc obrnilo na bolje. V Mežici iroamj počitniški dom, kjer boleh« otroci preživljajo poštoiffei odmor. Pred 2 leti ;e otr. kmetijski odbor kupil večjo parcelo. jo ogradil in aapran.il drevesnico naš okraj. V našem krtju smo kne'i velike težave s pošto, ker mbo dobr.ali pošto samo dvakrat na '.eden, a od 1. septembra pa imamo dnevno pošto, ker je sa nas velikega pomena. Se to jesen nameravamo gr;-diti v vasi vodovod. Ko bomo imeli še dobro pitno vodo v vasi, potem bo nai lepi Št. Danijel še lepši in bomo jotora privabili lajce v naj lepi gorski kraj in upamo, da se bomo od tujskega prometa nekoliko opomogli.
Prežfanje. V nedeljo, 29. septembra, bo praznoval svoj šestdeseti imendan Mihael Jeranl, p. d. Mrtinov- is Volavelj. Ob tej priliki, ko obhaja svoj god, se ga ob njegovi 60 letnici spomnimo tudi v
našem vDomoljubiK, saj je — poleg drugih katoliških listov, ki vsi prihajajo v njegovo hišo — nanj naroč?n odkar izhaja, prav tako od začetka je v hiši Družba sv. Mohorja in Glasnik S. J. Naš slavljenec je ugleden mož v fari in vasi. Poštenjak skoz in skoz in prav to ga dela tako priljubljenega pri vsakomur. Nad 15 le! je ključar župne cerkve na Prežganjem. Sedaj je pravkar minilo 34 let, kar je stopil s svojo pet let mlajšo nevesto Marjeto roj. škoda preu porini oltar. V srečnem zakonu se mu je rodilo šwt otrok, ki jih je vzgojil v strogo krščanskem duliu. Tudi »Domoljube v imenu sto domačih naročnikov iskreno kliče: Bog daj dočakati našemu Mihatu in ivi-govi zakonski družici Marjeti ob 34letnir poroke ob godu jn GOlet-nici še dosti jubilejev I
Preserje, Na roženvensko nedeljo bomo zaključili romarske shode na Žalostni gori. Letos bomo imeli pa še posebno slovesnost: ta dan bo na Gori mirovna pobožnost. Na predvečer bo spo-vedovanje v domači cerkvi. V nedeljo ob 6 zjutraj bo na Gori j>rva sv. maša. Do devetih se zbero verniki župnije Preserje, Rakitne in okolice pred župno cerkvijo v Preserju. odkoder bo šla ob S prošnja procesija na Goro, Verniki župnij Borovnica, Brezovica in Vrhnika bodo prišli s svojimi procesijami na Goro, tako da bodo vsi zbrani do desetih, ko bo sv. maša s pridigo, litanije in mo-
v bojni hrup. Med tem plane ogromen hnzar, vse pred seboj uničujoč, kot plamen na belo-bradega starca, se dvigne v siremenih. da bi tem strašneje udaril in spusti s strahovitim zamahom ostrino rapirja na sivo glavo. Ni vzdržala udarca ne sablja ne v Damasku skovana čelade — in Kiaja, skoraj do pleč razklan. pade kot od strele zadet na zemljo.
Gospod Novoviejski, on je bil namreč, je ze poprej širil strašno uničevanje, ker se ni mogel nihče upreti njegovi moči in mrki bes-Itosu, zdaj pa ie storil v bilki največjo dobroto, da je podrl starca, ki je bil sam doslej rlusa trdovratnega boja. Strašno so zakričali jantcarji, ko so videli pasti svojega poveljnika, m pomerili nekaj desetoric pušk v prsi mladega viteza ta pa se je obrnil k njim, mrki DOC! podoben In preden so mogli drugi vitezi nanje udariti, so počili streli, na kar je gospod Novoviejski s silo potegnil konja in se zrušil na sedlu. Dva tovariša sta ga prijela za rame, njemu , pa Je nasmeh, ki ga že dolgo ni nihče Vlite! pn njem, ra/.jasnil mrki obraz in takoj so se mu oc, zavile v glavi, pobledela usta pa so začeta šepetati nese besede, ki jih v boi-nem hrupu ni bilo mogoče slišati. Med tem so se zamajale poslednje vrste janičarjev.
... H/ibri. hni"s Paša je še hotel bitko obnoviti. toda ze je p.evzel ljudi blazen strah, nobeno napenjanje ni več pomagalo: vrste so se zmešale in postale nemirne, a stiskane, bite, teptane, sekane se niso mogle več postaviti v bojni red. Naposled so počile, kakor poči preveč napeta veriga - in ljudje so se kakor posamezni členi razleteli na vse strani, tulili
sx-!i-f- ,"*talL °ro'ie sebe in si z rokami ščitih glavo. Konjenica je hitela za njimi, oni pa, ko niso našli dovolj prostora za neoviran
beg. so se včasih stlačili v eno samo strnjeno gručo, po katere vratovih so jahali jezdeci, plavajoč v krvi. Hrabrega Janiša pašo je useka! grozni lokostrelec gospod Mušalski s sabljo J» vratu, da mu je privrel hrbtni mozeg iz presekanega tilnika in poniazal svilo in srebrni luskinasti oklep.
janičarji, džamak, ki ga je bila pobila poljska pehota, in del že tnkoi v začetku bitke razpršene konjenice, skratka: vsa miška množice je bežala sedaj na nasprotno stran taborišča, kjer je nad globokim prepadom molelo kvišku strmo, nekaj desetoric čevljev visoko pečevje. .Tja je strah podi! blazne'. Mnogo se jih je vrglo r prepad, .ne zato, da bi ušli smrti ampak da ne bi padli pod rokami I otjakovv lej obupani množici je pretekel pot gospod Bidžinski, kronski stražnik, toda človeška povodenj je zgrabila njega in njegove ljudi m Jih vrgla na dno prepada, ki se je po kratkem času do vrha napolnil s kupi ubitih, ranjenih in zadušenih.
Z d„a je prihajalo strašno stokanje, telesa so krčevito drgeta a in se med seboj z nogami brcala al. z noht. praskala v smrtnih krčih. Do večera je donelo to stokanje, do večera "e &J?™. 8 Sr"fa ,e,es- "»'a vedno počasi mrak u	^ ° Prvcm
ruJTr"^ S" b-'Je P^ice udarca hnzarjev Osem tisoč jnničarjev. z meči posekanih ie ležalo pr jarku, ki je obdajal šotore Ilušsei
Trobente ?n krivuUe1že V„„ 1.'ma.^valec. naznanjale 'mago. ko je *	' 8,',sovi
nepričakovano Sitk!JonZe ^P°,a0ma
lit ve za mir. Poboinoat bo ob vaakem vremn« Imela bo bolj ajiokoren In prošen značaj- „■' pride res tisti, ki bo prišel na božjo pot ■|u|in,l Ljubljančane so zveze ugodne: ob 8 Zjuir,i kJJ* šli iz l.jubljaue, nazaj pa lahko ie 0b 11 tu !? 7 zvečer.
Žirovnira. Življenjskega pomena je pri kmetijstvo — poljedelstvo. Toda letošnja |ei,n kaže zaradi pieotuleja deževja in hladnega Vr* mena na pičli |>rid<-lek. — Eno veselo dejstvo ua le moramo poročati, namreč, da imamo .IomIov ljen voilovod, ki nas l>o v zadoatni meri |ir<wkr" Imval z vodo. Že 32 let »mo se trudili in pr^jii merodajne činitelje, da bi nam izjio-lovalj pod |>oro. Danes j>a lahko povemo, da >m<, l>i|j JUj) šani. Higienski zavod je napravil v letu ll«7 načrte za rezervoar in že v istem letu se je 7'a čelo z delom za zajetje treh izvirkov v dva r<š zervoarja, ki držita skujmo 80.000 litrov vode. Ni zemljišču agrarne skupnosti ne je letos dokončalo delo vodovoda in imamo že napeljavo po hijah in hlevih. Zdaj se vrše dokončna dela za izpeljavo odtoka vode od rezervoarjev z betonskim kanalom skozi vas, ki !x> v deževnih dneh prav dobro služilo za hitrejši odtok vode. Stroške, ki so bili preračunani na 178.000 din, so krili tehnični od-delek in agrarna ojferacija banske uprave. Hiji. eriski zavod, domača občina in posestniki v obliki knluka in le*a. Se v teku letošnjega leta bomo imeli slovesnost blagoslovitve, ria katero že danes vabimo bližnjo in daljnjo okoliro.
Jnentte. ^Slovenec« bo izdal velik >Sloven. cev koledart, ki bo bogato Ilustriran z lepimi slikami, poleg lega bo tudi zemljevid naše zemlje, Kvrope in drugih držav, kjerkoli so sc odigravali velikj dogodki zadnjih dveh let. Zj naročnike iDomoljubat stane 10 din. kdor se n«. roči na Slovenski doiuc dobi prav tako kot ostal: naročniki -Slovenca« in ^Slovenskega domač lifr lerlar za ceno 10 din. Kdor žeii naročiti koledar, naj se oseimo zglasi v poilružnici >Slovenrat r Krekovem domu. — K večnemu [(očitku so položili ivano Kavčič t Jesenic. Bila je vedno glo-l>okoverna in d (»tira mati. Na zadnji poli jo js spremljala z žalostinknmi tudi godba Krekovriia prosvetnega društva. Naj počiva v Bogu! — FO je imel svoj oiični zbor. na katerem je bil izvoljen za predsednika dr. Bergel;, za tajnika Bučar in Halnar, za blagajnika Kajtna in za načelnik« mednarodnih .telovadcev Natlačen. V no»o f«>-slovno leto »top* jeseniški FO s krepko voljo, lis lio narodu v iast delal in napredoval tako i prosvetnem kskor tudi v tehničnem pogledu.
Litij* Podiantjuriani «o «e letos potrudili i« 1 skupnimi močmi lepo obnovili avojo cerkvico f. Jurija, ki la-ko mogočno kraljuje na akoro nedostop-
liirški veliki hetman namreč. Humc-iH paša. je na čelu svojih konjeniških sira/, in ostankov vm» konjiče. [K> i ko so bili januarji zlomljeni, zbežal skozi v aa, ki s« vodila proti Jassvju; ko pa so ga tam zgrabili p'a|x>ri Dimitrija Vjšniov ieekega, }xiljskcga hetmana, in začeli brez usmiljenja sekati. *e je vrnil v ia-borišče, da b; poi^kai »Iruj? izhod, prav kakor zver, na lovišču obkoljena, išče ožine, kjer bi se mogla izmakniti. Vrnil pa se je s takim zaletom, <la je v trenutku razbil lahki prapor >e-menov, zmešal jielioto, ki se je že deloma navila s plenitvijo taborišča — in pridrl. na pol streljaja iz pištole do samega gosjKiila not-mana.
Je smo bili v talmrišča samem bliža \*y raza' — je pisal jHizneje gosj^nl Soliieski — .,n ria se to ni zgodilo, je treba pripisovati izredni odločnosti liuzarjev.' Resnično, napad t"'' kov je bil strašen, ker 30 ga izvršili jx)d vP11* vom največjega obup« — tem strašnejši, ker je bil jmpolmima nepričakovan, loda bnzarji, ki se jim bojovitost še ni ohladila, so se* m": sta spustili proti njim v največjem diru. I r" je odrinil jirajmr Prusinovskega in ta je padalce ustavil; za njo je nlirjal SkrzetiisK' s svojimi, na kar se je vsa vojska, kcnjcnic«' pehota in taborski hlapci, kakor je kdo staj. kjer je kdo bil, vsi z največjo besno«tj<> vre na sovražnika in razvila se je bitka, ki je sicer nekoliko neurejena, ki pa po svoji t»sti ni nič zaostajala za naskokom liu«>rJc na janičarje.
Z občudovanjem so govorili vitezi po 1<""' Čani bitki o hrabrosti Turkov, ki so se. ko so dospeH ViSnioviecki in litovska lictman«' obkoljeni od vseh strani, branili tako divi • da čeprav je bil hetman že dovoli! lomiti J'
jiera hribčku, ki j* bil svoječasoo gotovo katca utrdba, morda rimska, morda celo starejše naselje. Kajti vsakikrat kadar kaj popravljajo, nalete na atare grobove. — Breiaoi so ono nedeljo obhajati žegnanje „v. Koana in Damijana, o katerih poroča uelno ii-točilo, da Ma bila nekdaj dobro znana priprožnjika daleč o« okoli in da ao prihajali romarji celo iz HrvaU&e, ter rajali ovoj »vrtec« okrog cerkve, ter pobožno molili in prosili pomoči obeh zavetnikov io priprohijikov človeštva. — litijski most bo v kratkem popravljen. Ta »starina« — 88 let je star — je eclo oslabel in bilo bi močno želeti, da bi ga nadomestil nov, ieleiubetontlti most. Naj bi ee javni činitelji čimprej ozrli tudi na naše Zasavje — Občin«ko pot pod hrbccn do pokopališča je dal popraviti trški odbor. Skrajni čas je bil. — Draginja ce čuti tudi pri nas povsod, najbolj oa v gostilnah. Bodo pač bolj prazne in jih bodo lahko zapirali in zaklepali i« ob pol desetih tudi tisti, ki aa jih imeli večkrat če« policijsko uro odprte. — Pesti eo govorilo zadnje čas«, mrtvih ni bilo na bojišča, dasi »o bili preluknjani tudi klobuki. Pa «o bili najbrž previsok podaljšek praznine v glavi, da noži nieo dosegli možganov.
Spodnji Brnik. Na Veliki Šmaren sta se poročila v larni cerkvi v Cerkljah cerkvena pevca Janez Jenko in Marjeta Koželj. Naj ju Bog blagoslavlja v novem stanu!	h
Slovenske Konjice. Zelo nerodna zadeva le e postajališči v Oabrovljah in Radani vasi. Potnik, ki čaka tam na vlak ali izstopi, se v slučaju dežja nima kam skloniti, ker na postajališčih ni utic. Potrebno je, da železniška uprava postavi na omenjenih mestih hišice, kakor že stoje drugod oh naši lokalni železnici. — Sadna trgovina, v kolikor je je to lelo pri nas, je sedaj prenehala. Oživita se in> tapet, ko dozori poznojesensko in zimsko sadje ter hruške. Kmetovalcem svetujemo, da ostalo sadje ne sprešajo, ampak posuše, kar bo pozimi ali spomladi prav prišlo. — V Flovenjekonjiškem okraju, ki je na glasu kot sa-djerejski, bomo potrebovali tudfi nekaj oadnih Hušllntc. Poživiti pa se morajo ljudje ob zavesti, da je sušenje vredna več kakor pridelovanja pijače. V vsaki občini je potrebno zgraditi po eno takšno sušilnico, nivoju Sadjarstva prime-no. — Kiopolci brne. grozdje zori. Le glasnika oplot-niških vinogradnikov — klopotca Adamovega Bi-meka ni čuti. Je na operacij, zaradi polomljenih peruti, mogoča bo Se kaj zsklopotal. — Naredbo prosvetnega ministra glede šolskih kuhinj moramo tudi pr' nas najlepše pozdraviti. .
Raka pri Krškem. Da bodo maksimirali cene. kmotskira pridelkom, čitamo ie dni Vse prav in lepo. Toda če je kmeta to prav, je pa drugo vprašanje. Vinsko trsje je letos prazno,
Gospodinjska iola Marijanisče -Boholce
V	začetku novembra meseca se začne štirideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole Marija-mšče—Bokatce - Ljubljana, ki bo trajal 11 mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih seslev. — Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, ži-viloznanslvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo, poljedelstvo, zadružništvo itd. — Praktično se učenke vežbajo f v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju, mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. — Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih obratov, morejo ostati v zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktično in teoretsko znanje.
Popolna oskrbnina znaša 450 din mesečno. — Sprejeta učenka naj prinese e seboj obleko, obutev in perilo, potrebno za delavniji in praznik. Nadalje: dva para rjuh, štiri prevleke za blazino, štiri brisače, štiri serviete, odejo in koc. Perilo je lahko iz domačega platna.
Dekleta, ki hočejo vstopiti v šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto, biti zdrave in moralno neoporečne; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3. navesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno izjavo: a) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu, b) staršev aH varuha, da poravnajo stroške šolanja.
V	seminar za kmetijsko-gospodinjske učiteljice se letos ne bo sprejemalo, pač pa drugo leto. Inleresentke se opozarja, da je dovršena enoletna kmeti jsko-gospodinjska šola predpogoj za sprejem.
Lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za ' sprejem naj se pošljejo s prilogami vred na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole Marijanišče v Ljubljani.
prav tako sadno drevje. Zima je pred durmi, treba bi bilo obutve in obleke. Kje pa dobit: denar? Drugje ga kir.et nima, če bi si od ust prltrgal pri hrani in to vnovčil.
Tunice pri Kamniku. Kakor vsako leto, bo tudi letos na roženvensko nedeljo, 6. oktobra, pri nas rot.iarski shod, Božjepotr.iki bodo lahko prejeli s., zakramente ic bo tudi vec svetih maš. Popoldne bo mirovna pobo/.no«t. Ob 2 do cerkveni govor, ki ga bo imet profesor ar, v. Fajdiga iz Ljubliane. Nato bo običajna rozen-
/ive, >e bilo vendar komaj mogoče nabrati peščico "ujetnikov. Ko so jih slednjič tezki prapori po polurnem boju razbili, so »e „e posamezna krdela in potem posamezni jezdeci, kli-čoč Allaha, borili do poslednjega diha. i rav tam je bile izvršeno mnogo sijajnih činov in spomin nanje ni izginil med ljudmi, lam je litevski hetman poljski z lastno roko odsekal glavo močnemu paši; le ta je bil poprej pograbil gospoda Rudomino, gospoda Kimbara in gospoda Rdultovskega, toda hetman., ki je bd pri jahal od strani, mu ie z enim zamahom odbi' glavo. Prav tam je blagovolil gospod So-bieski vpričo vse vojske obglaviti spahisa. k. i" s pištolo nanj streljal; tam se je gospod Bidzinski, kronski stražnik, potem ko se je čudežno izkopa! iz prepada, čeprav tmtolčen in ranjen, vendarle takoj vrgel v bojni mete/, in se bojeval, dokler ni zaradi oslabelosti omedlel. Dolgo je bil še potem bolan; ko pa je čez nekaj mesecev ozdravel, se je z velino slavo udeleževal nadaljnjih vojen.
Od nižjih pa je najbolj divjal gospod Ruščic, ki je jezdece tako trgal, kakor t ga volk vol nate ovne, s čredo stopajoče. JI' -se je izkazal tudi gospod Skršetnski, okoli ka terega so se bojevali sinovi kakor razjarjen levili. Z žalostjo in bolestjo so potem ti v tez razmišljali, kaj vse bi bil na tak dan izvršil
borilne nad borilci, gospod Volodi^ ki. če ne
bi že več kot leto dni počival v Bogu, v slav in v zemiji. Saj so drugi, ki so se W &o\i učili Bojevati se, pridobili dosti slave zanj in zase na tistem krvavem bojišču.
V te i obnovljeni bitki sta od nekdanjih
hteptjovskih vitezov razen gospoda Novov ej skesa nadla dva- gospod Motovullo m gro..ni lokoftr&c g^g Elski. Gospodu W
vidlu je nekaj krogel hkrati predrlo prsi, on pa se je zvrni! kot hrast, ki je dosegel svoj konec. Priče, ki so te dogodek videle, so pravile, do ga je doletela smrt iz rok tistih bratov kozakov, ki so se pod vodstvom llohola do zadnjega borili pri Husseinu proti materi in krščanstvu. Gospod Muša ski pa je padel -čudno! - od puščice. ki jo je nem Turcin na begu nanj izpustil. Predrla mu je popolnoma grGo prav v trenutku, ko sc bdi pogani ze docela poraženi in je on z roko segel v tulec, da bi za bežečimi izpustil še nekaj nezgrešljivih poslancev smrti. Njegova duša se je go-ovo zaužile z dušo Didiukovo, da b. na turšk galeji sklonjeno prijate jstvo utrd.l. z vezmi večnosti. Nekdanji tovariš, hrep jovski so na-šli no bitki ta tri trupla 111 milo jokati za niimi čeprav so jim zavidali tako slavno smrt.
Novoviejski je imel nasmeh na rim-cah in tiho vedrost v obrazu, gospod Motovililo j "bi človek sodil, mirno spal, gospod Mušalski pa je imel oči dvignjene proti nebu, kakor bi moli!. Pokopali so ih skupaj na te« slavnem hočimskem 'bojišču pod skalo v k« tero so na povelje v večen, sponun dogodkov -vklesali njih imena pod knzem.
Poveljnik vse turške armade. Hussein paša, se ie reš l z begom na hitrem anatolskem ko-se jeJ, ,; 7a to da ie v Stambnlii prejel iz Sultanovih rok svileno ^vico. Od sijajne tnrške vojske se je le majhnim oddelkom posreči o odnesti zdravo kožo iz poraza. Pos ednje čete
HUsseVnove konjenice so si podajale vojske ljudovlnde v roke na ta način, da jih jf « ™„n nnliski DO il k velikemu, le-ta k Hlevskim a netmanoma, ti pa zopet k poljskemu in ako je šlo po vrsti, dokler , niso skoraj vs. poginil? Od 'janičarjev ss ni domala mhce
venska procesija in darovanje. Pridite bližnji in daljiiii okoličani to nedeljo k sy. Ani, mu-teii preblažene Device, da njima izročimo v varstvo naše družine, da skupno molimo za blagor naše domovine in za mir m«) narodi* Pripominjamo, da je v preteklem poletju obiskal tudi našo romarsko cerkev Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Mokronog Kmetu iz občine Mirna je po uspeli prodaji volov, za katere je prejel 6.60« din zmanjkala denarnica z vsem denarjem. Denar je baje izgubil, ni pa izključeno, da ima prste vmes kak izvežban žepar.
Metlika. Na banovinskem posestvu v Vino-i meru so odkrili pri rigolanju za trtnico ostan« ke iz predzeodovinske naselbine. O najdbe so obvestili ljubljanski muzej, kateri jc poslal g. dr. Ložarja v Vinomer. Precej jasno pričajo najdbe, da so bili tu naseljeni kmetje že preu 60ti0 leti, našlii so precej kamnov, kateri kažejo po svoji obliki, da jih je uporabljal človek za rezila, okrogel kamen, katerega je pradavni poljedelec Vinomera uporabljal za mletje žita, vretenca iz kamria, katera so uporabljali za prejo. Pri odkopavanju so naleteli na ilovnato prst pomešano s pepelom, z mnogimi črepinja-mi iz ilovice, kar je gotovo pogorišče naselbine; našli so tudi sledove posamezmih koč. Sklepajo, da jih je bilo okrog 35. Vsi predmeti, izdelani iz kamna, so napravljeni drugod, ker enakega , kamna ni v bližini. Izkopavanje se še nadaljuje. Vsa odkritja kažejo na eno najstarejših kmetskih naselbin v Sloveniji. — Belokranjski festival v Metliki 8. septembra je izpadel prav lepo. Lepe vreme je privabilo v Metliko množice ljudstva. Bi!o fe okrog 3000 ljudi popoldne pri prireditvi. — Trgatev je določena za nas okoliš; portugalka se bo brala 1. oktobra, drugo pa 15. oktobra, ako bo lepo vreme. — Občinski odbor je zaprosil bansko upravo za odobri-nje, da se sladkajo mošt i.
6t Danijel nad Prevaljami. Morda še ne veste vsi, da smo dne 1. septembra letos imeli skromno, a za nas pomenljivo slovesnost, da smo namreč s tem dnem dobili svoj lastni poštni urad?! S tem se je izpolnita neša dolgoletna želja. Zel« se veselimo tega napredka, ki ga pa nismo do*egU brez posebnega posredovanja nekaterih vplivnih oseb, katerim se za ta n fino v trud zehvaljnjemo. Želimo samo «• to, da bi nam v kratkem bil podeljen tudi se tako zelo potreben telefon ker imamo tako slaba pota v poldrugo uro oddaljene Prevalje, kjei imamo -zdravnika, babico, sodisce, občino, orožništvo i.i sploh vsa važnejša zatočišča; pre~
rešil Po vsem ogromnem taborišču je tekla kri, pomešana z dežjem in snegom, mrlicev pa je ležalo toliko, da so samo mraz. krokarji in volkovi preprečili kugo, ki rada nastaja iz gni-iočih irupeL Poljsko vojsko je prevzela tolika Wvi st da se po bitki še dobro oddahnili S lo že Močim zavzeli. V samem tabor« L zajeli neizmeren plen.. Sto dvajset topov .. z njimi tri sto praporov in znakov je <x^S!al veliki hetman z onega bojišča, na katerem je Je drog«i v teku stoletja poljska sablja praznovala znamenito zmagoslavje.
Sam gospod Sobieski se je nastanil v šotoru Ilusseina paše.-.bil ie ve.v.U,". dragih tkaninah -- in je od ondod rs/.posll al no brzih slih na vse strani vesti o srečni zmagi.. Gato *0 ie zbrala konjenica in pehota.. vsi nolhki litevski in kozaški prapor i vsa vojska ^ e W avila v bojni red. Opravljena je bila ahvaC služba božja - in prav na tem rna.,-danu kjer so še včeraj muezmi vzklikali, iacha il AUach!' - je donela pesem: .Te De-um laiidamus!'
Hetman ie poslu šal
obličju. .Ob t- pnzon. so krdela vitezov, U
utrujenosti SSt	^^
»Vivat loannes victor!« .	v^li.
In trideset let pozneje ko je
nike k molitvi...
Konec.
MIZARJU
Vse stavbno okovje, razne kjučavnice, prvovrstno orodje, flint papir, klej itd. dobite še vedno ugodno v železnim
FR. STUPICA, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 1.
Strokovna postrežba)
den se eno ali drugo more opraviti, je lahko že vse prepozno. — V tukajšnji poštni okoliš spadajo: župnija Strojna in vasi: Št. Danijel. Jamnica, Suhi vrh, Belšak ter od Dolge brde hiš. št. 4-8, 10—21, 23, 24, 39, 40 in Poštni urad sprejema vse pošiljke, razen brzojavk. Zato se naše pošte V9i interesenti pridno poslužujte!
Sv. Urh na Strojni. Blagoslovitev našega novega zvona in prenovljene pokopališčne kapelice, ki nam jo je umetniško prenovil in poslikal slikar g. Schatter iz Cuštanja, se je pri
krasnem vremenu in ogromni množici ljudstva slovesno izvršila 4. julija t. 1. - ker je bilo takrat opaziti ve« fotografskih aparatov, |>r.>: sitno dotične amaterje, da bi nam blagovolili poslati s svojim naslovom vred od vsakega posnetka po en izvod na ogled, ker si želi marsikdo kako pomembnejšo sliko naročiti za spomin, tudi župnijski urad sam za župnijsko kroniko. Zato pošljite najbolje naravnost na naslov: Župnijski urad Sv. Urh na Strojni, p. St. Danijel nad Prevaljami. — Da jw moremo skleniti račune za nabavo novega zvona, leno prosimo še enkrat vse one, ki ae obljubljenega daru niso izročili da M blagovolili to čimprej storiti, da bomo vedeli, pri čem smo! — Cerkveno predstoiništvo
Sava pri Litiji. Dne 13. oktobra bomo imeli ob pol treh popoldne prvo kino predstavo z zanimivim sj>oredom v Društvenem domu, ki je zunaj in znotraj ves prenovljen. Preskusili bomo ob tej priliki prvič moč nove električne luči. — Dne 20. oktobra bomo pa imeli tombolo ob isti uri za delno pokritje stroškov električne razsvetljave v cerkvi. Tablice so le po 2 din, dobitki pa lepi in primerni sedanji draginji. Prosimo župljane in vse sosedne župnije, da pridno kupujete srečkel Ob
Eriliki tombole bomo jioakrbeli tudi za malico. — etina je komaj srednje dobra, za sadje pa prav slaba.
Kaj so carine ?
Carine, kot svojevrsten davek niso k-n&jdba sedanjih držav, ampak imajo svoje poreklo že v državah starega veka. V srednjem <eku, ko je bilo * Evropi vse polno malih državic in svobodnih mest, so se carine zelo razvile tudi v notranjosti teb državic kot nekak davek » obliki mitnin, mostnin asi pristojbin kot odškodnina za dovoljenje potovanja ter trgovanja ali pa celo za varnost oseb itd. Umljivo je, da je bilo tako tedaj kot dandanes pobiranje carin dobičkanosen posel in ni čuda, da se jc to v srednjem veku. zeio izrabljalo celo neupravičeno od raznih mogoč-nežev tn grajščakov.
Carine v sedanjem smislu so se p.-ičele države posluževati nekako od 17. stoletja dalje, prvotno kot izdaten vir, za vedno prazne državne blagajne, pozneje pa kot sredstvo, da so se branile uvoza izvestnega blaga, o katerem so smatrali, da njihovim podanikom ni potreben ali celo, da so podpirali domače obrti.
Dandanes pa razumemo carino kot nekak davek, ki ga pobira država za blago, ko prehaja čez državne aii carinske meje. Po svojem bistvu ae smatra carina kot trošarina, če gre za uvoz potrošnega blaga (n. pr. kava), ali pa prometni davek, če gre za izdelane predmete in »lično.
Vendar imajo carine Se globlji pomen in namen kakor samo polniti državno blagajno. Sicer so zneski, ki pridejo v drž. blagajno prav znatni, na leto več kot eno milijardo dinarjev. Država, ki zna in hoče, more uporabiti carine kot sredstvo za povzdigo domačega gospodarstva in za uravnavanje trgovine z inozemstvom.
Glede na to, kakšen pomen daje država carinam, ločimo carine na finančne carine, ki se pobirajo ob uvozu kakega blaga. Za določitev njihove višine so največkrat merodajne potrebe državne blagajne. Pobirajo se od vseh vrst blaga, za katere se mora plačevati trošarina, n. pr. čaj, kava, kvas, alkohol, sladkor. Seveda je to odvisno kakšne dohodke ima sicer država. Tako n. pr. Anglija skoraj pozna f« vrste carin, a zaostale države se t carin najbolj poslužujejo, ker jih je najlažje ubira«. Semkaj spadajo tudi balkanske dr-
žave. Cim je podana potreba, se zviša ta ali ona posihvkti. Vse io opazimo po vojni, ko se trgovinske pogodbe med državami vedno dopolnjujejo iti spreminjajo in s tem zvišujejo posamezne postavke. To poročajo rudi časopisi.
Ako so te vrste carin le previsoke, je posledica, da se blago več ne uvaža. Tedaj pa se najdejo podjetni ljudje v državi, ki izkoristijo take prilike in ustanovo tovarne za izdelavo takega blaga. Je to sicer koristno, če vlada v deželi brezposelnost, a navadnemu potrošniku tudi domače tovarne ne nudijo ugodnejših cen, ker gledajo le na svoj dobiček. Iri tako se lahko pripeti, da mora država znižati carino, če heče, da se poceni blago.
Obraten primer imamo, če se v naši državi pridela blago, pa ga zaradi visokih carin v sosednji državi ne moremo izvažati. Posledica tega je, da se pridelava blaga omeji ali opusti in ljudje so prirnorani posvetiti se dobtčkanosnejšemu poslu. Ce pa to tli mogoče, imamo brezposelnost ali pa se cena dotičnega blaga zniža pod lastne pridelovalne otroške.
Druga vrsta carin go tako imenovane zaščitne carine. Te vrste carine se pobirajo zategadelj, da se izvestnim vrstam blaga vzdržujejo cene doma na primerni višini in da se na ta način zaščiti domača proizvodnja pred tujo konkurenco. K. pr. v Sloveniji imamo tovarno ?.a izdelovanje kos in plugov. Ta naga panoga je primerno mlada, vendar so domači izdelki vsaj toliko vredni, če ne boljši kot k tujine. Ker ima n. pr. sosednja država možnost, da cenejše izdeluje kose koi mi, bi s svojim uvozom naše tovarne uničila. Ljudje bi bili spet na cesti. Zato naloži država, če ravna pravilno, uvozno carino na uvožene kose, in sicer v taki višini, da se tuje kose prodajajo po isti ceni kot domače. Iz tega vidi lahko vsak ogromen pomen carin, če pomisli na celo vrsto takih primerov.
Država prejme tudi od te vrste carin denar, ali v tem primeru ni namen polniti državno blagajno, ampak zabraniti uvoz n pr kos in plugov. Kamen je zaščita domače industrije. Ce je teka industrija v domačih rokah, je to velika korist za naš narod Ako pa trna take tovarne tujec, ščiti država tujca t odnese ves dobiček v tujino. Edino kar
imamo od tega je, da je nekaj naših ljudi zaposlenih. Tu vidimo kakšna škoda je, ^ nismo na lastnih tleh sami gospodarji. Tuji podjetniki odnesejo od nas vsako leto iežj,9 milijone, kar je za naš narod velika izguba.
Ako je zaščitna carina dovolj visoka, dejansko onemogoči vsak uvoz. Do lega prid« malokdaj, zlasti male države podležejo veli-kini državam, čeprav zaradi tega trpi domače gospodarstvo. Le dve enakomerni državi moreta kaj takega napravili.
Zaščitne carine so lahko za poljedelsko ali pa za industrijsko proizvodnjo. Tako so se razne države obdale s to carino, da so pre-prečile izvoz žita in tako pomagale lastnim kmetom. Glede na to, ob kateri priliki se po. bira carina, ločimo uvozne in izvozne carine. Običajno imamo le uvozne carine, kar gre t breme domačega prebivalstva. Izvozne carine so bolj redke. Morejo jih lahko naložiti dr-žave, ki samo one pridelujejo izvestno blago na svetu. (N. pr. država Čile za čilski soliter.j Izvozne carine služijo tudi temu, da se pr&! preči izvoz blaga v izvestno državo.
Za zacarinjeno blago se plačuje carina po določenih postavkah, pri čemer se upošteva teža in kakovost blaga. V Ut namen ima vsaka država cel seznam, ki se menja ob priliki trgovskih pogodb.
Običajno tvori državna meja tudi carinsko mejo. Možno pa je, da imata dve državi le eno carinsko mejo fn to tedaj, če sta skle. uili carinsko svežo. Take zveze ne drže dolgo, ker je medsebojni obračun izredno težak.
Pri zadisj9» leSelskili Mpgdib ae Londo« *'a biia v nekem hotelu ubita angle&ki general Bruce Hay tn njegova žena.
V berlinskih kinematografa kažejo film o SMičnem bombardiranju Londona; film so posneli med napadi nemški igralci
Delovanje Italijan, podmornic na Atlantskem morju je mnogo bolj uspešno kakor n& Sredozemskem a>ofju, pišejo italijanski listi,
Anglija fe oni teden izdelala več letal, kakor jih je izgubila od začetka sedanje vojne, piše lord Beamerbrook.
Verjetnost, da bo Anglija vojno dobila, je danes dosti večja, kakor pa ie bila pred šestimi tedni, je izjavil ameriški vojni minister Stimpson.
Madžarska šteje 12 milijonov in pol prebivalcev, od tega je 4 milijone nemadiarskih narodnih manjšin.
Angleži so njeli tri italijanske časnikarje, ki so se pred italijanskimi četami vozili v notranjost Egipta.
Glavne operacije Nemčije s« Stalile se bodo kmalu prenesle v Afrika... sodijo nemški krogi.
Hčerko je dobil Fred Suite, mladi Ameri-kanec, ki mora zaradi otroške paralize živeti v »jeklenih pljučih«, s katerimi je ono leto romal iz Amerike v Lurd.
Vsi člani romunske Železne garde so morali te dni priseči, da bodo živeli v siromaštvu ter odklanjali vsako razkošje na državne stroške, — Tako je pravi
Evropa bo obveščena o tem, kar je bilo pri posvetovanju v Rimu sklenjeno za obrambo evropske omike in napredka, pišejo Italijani.
50,000 bolgarskih vojakov je v smislu ro-munsko-bolgarskega dogovora 21. septembra vkorakalo v bolgarsko Dobrudžo,
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNUKI

Vozli sem m s gmjsom in teleti
Dobesedno tako, kakor sloji * naslovu, To poudarjal)!, ker ml gre. ta neko primero, ki m< ir dolgo leži na situ, pa bi se rad od trese I te stvari — za sgled nekaterim moškega in ženskega apots.
"Nekoč — mj ni že fako dolgo — sem se vozu ji skrajnega kota Bele Krajine čez Kolpo po Lujizini eesti do Karlovcs. Prevoznih sredstev v Beli Kraiini ni kot pri nan; ni c?st, torej tudi ne avtomobilov, — Eden izmed redkih, ki imajo, sploh konje, nabere vsak petek, ko je v {\.e.r-iovcu znani tedenski veletrg za živind. toliko ljudi, da jih je poln lojterski voz. S takim prevoznim sredstvom srno se vozli po knmenitih potih in klancih.
Beiokranjci so pametni ljudje in njihova d-užba v vsej primitivnosti (preprostosti) nikakor ni nadležna, iako kakor marsikakšna druga kje drugje. — Pa se je zgodilo, da je prav tedaj naložil na tisti voz nekdo danes zelo Čislano živa!, precejšnjega — pujsal Vozil sem se torej v velec»nieni družbi ščetinca, ki se je vobče kar spodobno vedel, ie da je sem ter tja zadovoljno zakrulil.	..
Ob neki drugi priliki sem se vozil v družbi, dveh — telet. Z dobrini znancem sva napravita daljšo gorsko partijo ter se nato malo trudna ustavila v večji gostilni ob glavni eesti, ki vodi v Ljubljano. Ondi se navadno ustavljajo vozniki. Upata sva, da se nama ponudi prilika prisesti. Imela sva srečo. Kmalu je pridrdral lahek voziček »žanra vi jenček« z znanim mešanem, ki sva Sta vpraSala, če ima kaj prostora, hudomušno je namežiknil z enim očesom ter menil, ua ima na vozu ie dvoje telet, toda za dve bo še prostora. Pa sva prisedla.
Rečem Vam, da sem se v tej družbi prav tako udobno počutit, kakor v oni drugi pujsovi.
Vozil sem se sto in stokrat v raznih »družbah«, tako imenovanih »boljših« ljudi- Ainpk povem Vam, da sem se v taki nezazeljeni dru ščini počutil sto in stokrat slabše nego v družbi omenjenih iivall, ki jim Bog ni ustvaril razuma. Zakaj taki določeni »inteligentje« krulijo bodisi v avtobusih sli v železniških vagonih pogostokrat mnogo gorši nego živali te ali one vrste.
Zares: neumna žival prekaša dostikrat ČIo-veka. Psu ukažeš, pa uboga ter se zlekne po« klop. Človeka opozoriš, prosiš, pa te nadere, poln vinskega duha in še zlobe povrh.
Pa še tole: pnjs In tele ne »vonjata« nikoli iako neznosno, kakor nekatere one ia oni, Kt se mažejo z raznimi mažnutt, da morašsavoljotega smradu, ki ga razširjajo okrog sebe, pobegnil daleiS proč. O, da bi bjli vsaj mi Slovene, rešeni tega zla! Da bi bili rešeni te. »kuge. iw in parkljih«.
Še nehaj drobnih
93 aaiiijoaov levov ie sklenila dati Bolgarija za prve potrebe v zasedeni Dobrudži.
NfaiOK«:e«ka kraljica je poklonila angleški vojski 40 lovskih tn 18 bombnih letal kot dar Nizozemske Indije.
Združene države Severne Amerike imajo sedaj najmočnejšo vojno mornarico na svetu, je izjavil.ameriški mornariški minister.
Še sedenn novih letalskih šo! bodo otvoršH do konca septembra v Avstraliji
U 6 milijard lafev železniškega aaieriala zahteva Rusija z ozšrom na odstopljeno Besara-bš;o od Romunije.
Madžarsko časopisje sahteva, naj se Madžari iz vsega sveta vrnejo na Madžarsko. Tako bi jih bilo baje 15 milijonov — seveda s jw>d-j ar ml j enimi manjšinami,	.
180.000 mož l>o štela židovsks. in arabska vojska pod angleškim vodstvom v Palastipi.
Predsednik Filipinskih otokov js pozval Združene države, naj na svoj strošek oborože in utrde omenjene otoke,
Kovbo po sovjetskem Dfjestra so po 2« 1e»& žopet obnovili.
Nova ležiiča »alte se odkrili ob sibirsko® vektoku Leni.
JagMinct so vdrli v indokino; po kratke H boju so se Francozi vdali.
Socialni demokrati« so dofcali pri nedavni v&iHvah v švedski paiiam«nt večino poslsas*
SV 22 milijonov kilogramov bomb so vrgli nemški ktaloi na London v časa od 7. de 15. septesubre.
zadruga a neomejenim jamstvom
l$M\m< Hlkl®»fcw »sta §
« i (.sini palači
obrestuje hranilne vloge
nsSusocinele
Nove ia a t are rlofie,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 47>j_proti odpovedi po
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
@
CELJE 19
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
g"
Prvovrstni %lmmm\
mlatilnice, sejainice, motorje io jermena, mline in preše za sadje, reporeznice, mline za moko in šrotanje, brzo-parilnike, kotle za žganje, kultivatorje, črpalke za vodo in gnojnico,
vse garantirano,
nudi po še vedno ugodnih cenah železnina
Fr. Stopica, Uuhfjaita, Gosposvetska cesta 1
i*
KT
Bolni m pils^cllil
Tisoči Se ozdravljeni!
ZaktevaH* takoj ka<tfo a tnofr
novi ametnosti prehranjevanja.
ki ie i* ffia.-jfkoja rciii*. Oaa nirare jvoteJ vaakejfa c»?vns Uvljtnft pomagati, »« kolesen hitro premaga. Nočno rno;iiiis in kafvij prenehata, teti teleaa m grda Ur po poapnenju ttiinMA bolezen preaehž
ResAi m. o i j s
zdravniške -rede potriojifo pMsdr^J •noje metode in jo radi priporočit«- 6»ta prej sačaete c mojim ssčinon preuia-ajsTOBj«, i#m bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere bost« črpali iboo£o koristnega. Ker isam moj založnik WW HMtoi H k<(ipuu»
raipoiiijanje. piiite takoj, da t« bost« mogli tadi Vi prištevali med one ueJnei*. Zbiralnica u poito:
Paaaoma Apoiheke, Badapest 72 PmtlaA 8J, AbL Z.
Dimi?« krma. Marica je bila z mamo prvikrat na počitnicah na deželi. Nekega dae ie z zanimanjem opazovala kravo, ko je ta prežvekovala.
»Zelo dobra krava.t je dejal kmet. pri katerem stanovali, »izvrstna mlekarica.«
Marica: »Toda. ali va» ao stane preveč, če I« vzdržujete s tem, da ji dajete žvežiti gumi?«
itotraMsiprafek
»REDI?!« M» prešite. — V»aSt kmetovalec «« tabko bitro io x malim! stroški eredi ?»oje prašiče Zado-«tuje io 1 zavitek t» 1 prašiča ler stane 1 ta v. 6 din. po poštt 17 din. S zav. po pošti 29 din, 4 tav. po •x>iti 35 din. — Mnogo gahvalatb pisarn. Parite: pravi R«din se dobi aamo z gornjo sliko.
Pratlaji tfrepriga Kane, LjcM|*aa, Žhhmfe« st.1,
J?« deželi ps »afcfevajt* Rodbin pri Vašem trgoveu ali zadrugi.
Safeif geke, orob«, kabine, U, a« Mine ri»«ki kune«, nsed,	ia dra^e prideik« kareje
les, letnic, gflfe
Previdne« 3e>j**ov Vaee S« ataiit svoj e»k, V nekem pismu je p»?--J materi "n koncu: zdravite Ančko »n Kt-iko, a as taJt.-ai ko bosts
Islffiia mm Msstis
Z naio umetno esenco Mostin ai labko vsakdo i in«lixai stroki pripravi izborno, cbstojno in zdravo domačo pijačo. Cena i stekL za 150 litrov din a0-
poš« din 40"—, 2	po pošti dtn «»•—
H steklenice po pošti din 85"—.
Pre&ja arterija Kwt, Ljafcljm ŽHavsits trt. 1
Ss deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgov« ali zadrugi
Ka, Sa ga imaš. Jane«: »Sajvačji bedaki m oni, ki vedno odgovarjajo s vprašanjem.«
Jaka: »Misliš, da r ■»?*
um
šr&aMam bnopriMU
ifa»«8ilnlkl
oovt modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, MMetaa garancij«, najaiij* cena. igdatc]c
Podriaj ClrH, Ig 147 pri gcMjttttl
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
podere kratkoročna poscJSa, proU podpisu bianko-menicam, dvema porokoma posestnikoma ter eventuelno zaznambi na službene prejemke
Moli oglasnilc
V taka drobna vra*ica ali nje prostor ven, za eokraf Din fr—. Naročniki »Domoljuba« plačajo *4uot> polov**,, ako kupujejo Ujake potreb*čin« alt prodajajo -vo)e pr-dclk« ali i*č«|o pualov orirouia obrtniki pou,orn>-ko* ali vaioneev in nan.be
t»ritM|MM n Mit agUnt te piataje naprej.	
Brinje in suhe hruške dobite pri tvrdkl Fran Pocetnik, Tyrteva (Dunajaka) ce«U ti. < Javna akladuča)	Fanta ali dekleta nad 14 let aUreta, ta pouo« na kmetiji _ sprejmem takoj. Vldlo Prane. Bled-grad ei. Plada IS* dinarjev ca mesec.
Hlapet za kmečka dela aprel-mem. Aveec, Beri t n o it ». p. Oot pri LJub-UaaL	
	Milke »bleke perilo ln vsa oblatita po prtsnano nlikih cenah al nabavite pM Preakerju - 8v. Petra "esta 14 — LJubljana.
Slasereznieo ne motorni pog on. v dobrem stanju, kupim. Kraljic, Brest t«, po-is« le'	
	Hlape« od IT let naprej, kl Je poiten In priden, dobi takoj aiuib« v lupni-tiu pri Ljubljar.i. Na-*lo~ v opravi »Domo-ifabe« pod (t I«»79.
Hizarskegi vajenca a detel* sprejmem takoj s vao oskrbo v biti. Anton H »iner, mizar. P^SutUKa — Ljubljana-	
	Ss!s jse«stv9 vt«twra v najem kjer ko!' Helena Pire. trgovin«. Kranj. Vidov-f'anrtfp eeaia 11.
Seniki sprejatect v tretrino a nmunla bl»sjcm. Biti	
mora zdrava, « dobri-mi doiy*iou aitvlievali :n po4tc«aiii u!».risev ter mira tsaett vr«<!t?fl flo tr«ot-lne n« upr. »f>omoljuba»t AL. ItiSi.	Mltoarsk^a pssii rala.'J:.jfa i a sam^k^n v atnl.to rto-StmoucU An4t«t, Skofja Loka.
V« na vzaeWi Eaalo rabljen, prodam taJioj. Pruanlk, S5»cra-ditCe-Dobrunje.	Vajenca tiče Krtcelj Jane« — seVinil kovad. Hotov-ija vaa, p. Poljana nad Skofjo Lok o.
Kivakega vajeno takoj sprejmem. Hrana in stenevanje pr! mojstru, drugo po dogovora. Kralj Janez, kova* v Kamni gorici.	šivalni strtj Censkl. prav dober, aa 704 din naprodaj. ~ Grada-ika ulica it. t, LJubljana.
	K4» rabi plovili«? Kupim kmečko posestvo. najrajši v lepem kraja Gorenjske. Ponudbe na upr. •Domoljuba« pod »Ravnina« it- »1»T.
7 prašiHcev prodam za rejo. te£k!h po okrog 50 k*. Juli-tana Florjanči«, Vodnikova cesta 373 — Dravlje.	
Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Kurnik, mizarstvo,- Jesenice, Gorenjsko.	12 jrašižkiv T tednov starih, prodam. Vehovee Miha — Voklo pri Kranju.
	
m	
13Q	
i	ai
Specialna steklarska delavnica za umetno steklenje v svinec cerkvenih in drugih oken
V VSAKO HI30 »DOMOLJUBA<!
»DoaMjabt stane Vi dla ra relo leto, za iamzeaistvo M din. _ Doni«, i. "
;!*!	« r * d a 1u v o »Domoljuba«, naroča i ho, lasera«
JL	~ \el®!fa »»^aiJtv« j. »prave, M44. Izdajatelji
Za Jacoalovmaka tiskano« Jože Km«ari£.