Oblikovanje socialističnega ustavnega sistema
Piše: Fedor TOMINŠEK
OSNUTKA obeh ustav sta dana v javno razpra-vo. Ne samo zato, da bi zadostili predpisani pro-ceduri.
Pomen javne razprave je mnogo širši. Na eni strani želimo naše delavce in vse delovne ljudi seznaniti z novo ustavo, ki je zamišljena kot njihova, saj je namenjena predvsem njim.
Po drugi strani pa jc od odziva naših delav-cev in vseh delovnih ljudi odvisno, ali bodo no-vo ustavo tudi sprejeli za svojo, kajti zavedamo se, da bo nova ustava v življenju uspela le, če jo bodo ljudje sprejeli.
Osnovna usmeritev sedanjih ustavnih spre-memb in dopolnitev izhaja iz zvezne in repub-liške ustave iz leta 1963, saj je že za li ustavi veljalo, da sta povzdignili v ustavni izraz samo-upravljanje kot prevladujočo obliko vplivanja delovnih ljudi na družbeno dogajanje.
Ustavna dopolnila iz leta 1971 so pomenila nadaljevanje dopolnjevanja in ustvarjanja no-vih socialističnih samoupravnih odnosov in ob-enem izražala kontinuiteto samoupravnega so-cialističnega razvoja naše družbe s tem, da so bila z njimi na nov način in dosledneje obliko-vana temeljna samoupravna družbenoekonom-ska razmerja in odločneje začeto spreminjanje družbenih odnosov v prid delavcev in vseh de-lovnih ljudi. Z izključitvijo dopolnil iz leta 1971 v sedanja osnutka zvezne in republiške ustave, in z njihovo izpopolnitvijo v smeri takega polo-žaja delavca, da odloča o vseh vprašanjih druž-bene reprodukcije, predvsem pa o ustvarjanju in delitvi dohodka, ki ga je dosegel v katerikoli obliki združenega dela — v temeljni organizaciji, delovni organizaciji ali pa s poslovnim sodelo-vanjem in skupnimi naložbami — kakor tudi, da odloča o usodi tistega dela dohodka, ki ga izloča v obliki prispevkov in davkov za skupne in splošne potrebe — pa predstavlja sedanja ustavna reforma brez dvoma najglobljo pre-obrazbo dosedanjega ustavnega sistema.
V skladu s takim razvojem samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa prinaša nova ustava ustrezne spremembe tudi na področju političnega sistema in to prav tako v prid de-lavca in delovnega človeka, kar se izraža pred-vsem v delegatskem odločanju delavcev in de-lovnih Ijudi v skupščinah občine, republike in federacije. S tem ko postaja delegatski odnos univerzalno načelo celotne organizacije družbe, postaja tudi politična demokracija stvarnost, državna organizacija pa orodje delovnih ljudi in sredstvo njihove politične moči.
Glavne smeri ustavnih sprememb na področ-ju družbenoekonomskega sistema vsebujeta v enakem besedilu tako osnutek zvezne kot osnu-tek republiške ustave kot skupni dogovor re-publik in avtonomnih pokrajin. Da bi zagotovili že opisani družbenoekonomski položaj delavca in delovnega človeka, predvsem pa onemogočili izkoriščanje človeka po človeku, delavca po ka-terikoli skupnosti oziroma kakršnokoli izkori-ščanje, ki se v naših razmerah izraža predvsem v najrazličnejših oblikah odtujevanja dohodka tistemu, ki ga je ustvaril, so z novimi ustavnimi določbami opredeljene predvsem naslednje spremembe:
—  razčlenjena je koncepcija temeljne orga-nizacije združenega dela;
—  obdelani so odnosi organizacij združene-ga dela neposredne proizvodnje z organizacim-mi združenega dela iz področij prometa in fi-nanc, s katerimi se odpravljajo možnosti za nji-hov privilegiran položaj;
—  dokaj podrobno so določene oblike svo-bodne menjave dela in pogoji zanjo med dejav-nostmi   materialne   proizvodnje in družbenimi dejavnostmi, ter v skladu s tem določena insti-tucija samoupravnih interesnih skupnosti;
—  določneje je opredeljen družbeni značaj delovnih sredstev v družbeni lastnini in druž-beni značaj družbenega proizvoda;
—  priznano je stabilnejše mesto osebnemu delu s sredstvi v lastnini občanov, njegovemu združevanju ter možnostim integracije osebnega dela z delom z družbenimi sredstvi;
—  vloga države in politične oblasti v siste-mu samoupravljanja je točno opredeljena in se dopušča le v najnujnejši meri;
—  uvaja se sistem družbenega planiianja na samoupravni podlagi.
Glavnim usmeritvam v družbenoekonom-skem sistemu sledijo v novi ustavi glavne usme-ritve na področju družbenopolitičnega sistema:
—  samoupravljanje  kot  temeljni  družbeno-ekonomski in družbenopolitični odnos je lasten vsem področjem družbenega življenja;
—  predstavniški sistem kot sistem posredne demokracije se presega z delegatskim sistemom, s tem pa se uveljavlja neposredna demokracija kot prevladujoči način samoupravnega odloča-nja o vseh družbenih zadevah;
—  posebna skrb je posvečena varstvu samo-upravljanja,  samoupravnih pravic in družbene lastnine. Zato so institucionalizirani samouprav-ni  sodni organi in samoupravni pravobranilec poleg običajnih rednih sodnih organov in ustav-nega sodišča.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
V okviru teh osnovnih usmeritev se obliku-jejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot odgovorne in zamenljive delegacije delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih skupnostih in to ta-ko, da so v delu skupščin zastopana vsa pod-ročja družbenega življenja in dela. Kot skup-ščinsko politično izvršilno telo se v skupščini oblikuje njen svet, ki je odgovoren, da se zago-tovi uresničevanje njene politike.Koordinatorno in usklajevalno funkcijo in druge naloge pri opravljanju izvršilno-upravnih zadev pa oprav-lja telo sestavljeno iz predstojnikov upravnih organov občine oziroma republike. Oblikovanje tega organa je potrebno zato, da se okrepi stro-kovna usposobljenost, iniciativnost pa tudi od-govornost upravnih organov, kar vse je potreb-no, če hočemo zagotoviti uspešno delovanje de-legatskega sistema.
Kot nov organ republike se oblikuje pred-sedstvo republike, katerega naloga je koordini-rati in usklajevati delo o temeljnih političnih vprašanjih iz pristojnosti republiške skupščine, predstavljati interese naše republike v razmer-jih do drugih republik, avtonomnih pokraiin in federacije, kakor tudi opravljati naloge dr-žavne skupnosti.
Naj ne bo delovnega človeka v naši občini, ki se ne bi vključil v javno razpravo z name-nom prispevati svoj delež pri oblikovanju res-nično socialističnega ustavnega sistema, ki edi-ni v specifičnih razmerah jugoslovanske in slo-venske družbene skupnosti lahko zogotovi po-goje za vsestransko in človeka vredno življenje posameznika, njegove družine kakor tudi naro-da in narodnosti.