Štev 8
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
22. februara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravnlštvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
oglasi, (inserati), se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga ;centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno  več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Volilcom Slov. lüdske stranke v Prekmurji.
Težki boj je za nami. Skozi tri mesece je divjao. Naši nasprotniki se ponücali vse pripomočke: peneze, grožnje, oblübe, da bi zmagali — a borba se je končala z našov zmagov. Zmagala je pravica, poštenost, ki ne pozna odavanja i küpüvanja düš, ki se ne da prestrašiti z grožnjami i ne preslepiti z oblübami, nego odločno izpove svojo sodbo, z železnov rokov vdari na krivičnost i deli zaslüženo sodbo vsem krivcom.
Sodba je izgovorjena. Odločna i pravična sodba. Izpovedali ste jo Vi, ki ste ostali trdni. Že tretjikrat ste jo izpovedali. Gda gledam na Vas, mi prevzeme srce batrivnost, ar dokeč bote stali Vi trdno, se nam ne trbe bojati. Vogrski bratje neso šli z nami. Toga njim ne bomo metali v oči i jih zavolo toga ne bomo odürjavali, ar vsakši ma pravico soditi po svojoj vesti. Žao pa nam je, da so se dali zaslepiti, ar Prekmurje Hrvati—Radič ne bodo rešili, nego rešiti se bomo morali sami. To pa dosegnemo, če se bomo bojüvali vküpno Slovenci i Vogri. Zato jih vabimo v našo sredino.
Z betežniške postele Vas pozdravlam, dragi volilci i se Vam zahvalim za zavüpanje, štero ste mi izpovedali že tretjikrat. Obečam Vam, da bom tüdi nadale noso Vaše zdihlaje i skuze v Belgrad i tam trkao na dveri, posebno pa na srce, da se omehčijo i poslühnejo Vaše i moje prošnje i zahteve.
Za blagor Prekmurja sem delao i za Prekmurje bom delao tüdi od zdaj naprej.
Moje moči pa so slabe i brez bože pomoči nikaj ne dosegnem. Zato se obračam na Boga, da me bo podpirao i prosim tüdi Vas, da se me spominjate !
Jožef Klekl,
narodni poslanec.
Izid volitev v m.-sobočkom okraji.
2
NOVINE
22. februara 1925.
Volitve v Sloveniji.
Volilni boj je končani. Kakši je bio, nam je Znano. To priznavajo možje, ki že duga leta tlačljo politično polje, da še takšega boja neje bilo. I v istini ne. Vladni stranki, ki sta se pölastili oblasti s pomočjov plačanih oblastnikov, sta posegnoli po vseh pripomočkaj, da bi protirežimske stranke, ki so napovedale boj proti krivičnosti i nepoštenosti i za bratski sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci, vničili i si priborili zmago. Zakon je pred njima zgübo vrednost, Tlačili sta s krivičnimi nogami določbe tiste ustave, za štero sta se l. 1921 sami najbole borili. Zakoni so velali samo za opozicionalne stranke. Ar pa so te ne včinole nikaj takšega, ka bi bilo protizakonsko, so jih Pašič—Pribičevič—Žerjav preganjali brez zakonov i proti zakonom. Zapirali so poslance, šterih ne bi smeli, ar je vsakši poslanec po zakoni nedotekliv. Plenili so liste, razbijali shode i mantrali nedužne ljüdi, ki so meli samo te greh, da so vüpali povedati, da P. P. Ž. neje država, zato je proti njim dopüščen boj, ne da bi pri tom bili protidržavni. Lübezen do domovine. štera ječi pod žmetnov i krutov rokov režima, je bio edini greh. Cinkali so penezi, grmele so grožnje, sladko donele različne oblübe, samo da bi režim zmagao. Vse to pa neje pomagalo.
Ljüdstvo je pokazalo, da se odati nešče, da se grcženj ne boji i da se od oblb ne da preslepiti, negö šče soditi pravično, po svojoj vesti. I sodilo je i obsodilo krivico.
Kakši je izid v celoj državi, je še neznano. Vlada še najmre ne je izdala natenkih poročil. Kak pa je s Slovenijov, znamo. I zato za zdaj poglejmo samo. Slovenijo.
Tretjikrat smo bili pozvani, da S svojimi glasovi odločamo o svojoj bodočoj usodi. Vsakokrat smo se odločili tak, da nam lehko dela čast tüdi pred drügimi narodi. Pokazali smo, da smo v političnom pogledi zreli — naše Prekmurje moram izvzeti, ar o njem povem par reči v prihodnjoj številki — ar smo spoznali, što je naš istlnski prijateo i Što se bo bojüvao za naše pravice. Odločili smo se za Slov. lj. stranko, ki je vzela v svoj program boj za samostojnost — autonomijo — Slovenije. Po volitvaj I. 1923 je dr. Korošec s svojimi 20 poslanci zastopao celo Slovenijo i je v Beogradi tudi nastopao kak zavüpnik celoga slovenskoga naroda. Samo nekaj je še falilo. Ljubljana, srce i glava Slovenije, neje bila v naših rokaj. Njo je zastopao Žerjavov demokrat Reisner. I to je bilo tisto, ka je nekelko senčilo našo zmago.
A ka se ne zgodilo te, se je zgodilo zdaj. Dr. Korošec je zdrüžo v svojoj osebi celo Slovenijo — blo je namreč nosilec liste SLS v mariborskom i ljubljanskom volilnom okrožji, poleg toga pa kandidat v Ljubljani. I žeo je popuno zmago. Iz Štajarskoga okrožja je odneseo 11 mandatov, iz ljubljanskoga 8, poleg toga pa je bio izvoljen tüdi v Ljubljani. Z 4366 glasi se je Ljubljana, šteroj so do zdaj gospodarili demokrati, odločila za dr. Korošca i njemi je za-vüpala nalogo, da dela za njeno povzdigo i se bojüje za njene autonomne pravice.
Slov. ljüdska stranka je doživele zmago, od štere vekše si niti želeli nemre. Slovenski narod
—	s svojim središčem, Ljubljanov — se je odločo za njo.
Njene zmage niti to ne zmenša, da so demokrati — ki pri zadnjih volitvaj niti ednoga poslanca neso dobili — dobili dva mandata. To se njim je lehko posrečilo, ar so meli v rokaj vso oblast in so tak lehko porabili vse pripomočke. I to so tüdi včinoli. Z vsem tem pa naroda neso pridobiti. Volili so jih samo nešterni uradniki i učiteli, šterim je vsaka stranka dobra, gda je na vladi.
Radič je dobö ednoga poslanca več, kak pri zadnjih volitvaj. K tomi smo pa pripomogli
—	na žalost povedano — največ mi Prekmurci. A tüdi tej glasi neso zgübleni, ar je tüdi Radič v tistoj vrsti, Štera je napovedala boj Pašič— Pribičevičovoj politiki.
Slovenija se je odločila za Slovensko ljüdsko stranko, v Beograd pošila njene voditele i s tem je pokazala, da šče biti samostojna, autonomna. Centralisti v njoj nemajo mesta.
Fr. K.
Obsodba volilnoga načina PPŽ. režima.
Kak slovenski i hrvatski polit ki, tak obsojajo zdašnji režim zavolo nasilstev i pritiska pri zadnjih volitvah tüdi vodilni srbski politiki, ki jim je istinsko za dobro ime države pred zvünašnjim svetom i za red i mir v državi samoj. Obsodbe so težke i kažejo, da Pašič i Pribičevič nesta človeka, ki bi znala voditi našo politično živlenje po pravoj poti. Ka je še pri toj obsodbi pomenlivo, je to, da so to izgovorili možje, ki so bili prle v Pašičovoj drüžbi, a gda so videli, da vodi njegova Politika v pogübo, so se ločiti od njega i začnoli delali proti njemi.
Demokratski voditeo Davidovič je dao dopisniki nekšega zagrebečkoga lista izjavo:
V političnom živlenji sem že 40 let. Ves te čas neje bilo takših volitev niti v predvojnoj Srbiji niti po vojni. Predvojna Srbija, štero so tü pa tam brez vzroka imenüvali „balkansko“, neje poznala načinov, kakše je vpelao Pribičevič v našoj državi. Niti pretepanje, niti razbijanje shodov, niti aretacije poslancev, nosilcov posameznih list, niti zabranjevanje stotinam državlanov iti na volišče, niti načini, kakše je porablao Tisza i jih dnes nadelüje i porabla njegovučenec neso bile prle znane . . Opozicionalni blok, posebno ožji je bole edin činiteo kak je bio dozdaj. To edinstvo v politiki Srbov, Hrvatov i Slovencov je najvekša pridobitev za vreditev naše države i za vstvarjanje reda v njoj. Osvedočen sem, da nas tej vüpi ne bodo norili. Vsa režimska nasilja i korupcija so bila kratkotrpeča. Drüge usode ne more dočakati niti PP. režim. V nasprotnom slučaji pride edinstvo naše države v velko nevarnost.
Neodvisni radikal Nastos Petrovič se je telegrafično pritöžo pri krali. Na konci svoje pritožbe pravi: „Moja iskrena ljübezen i popolna vdanost krali i domovini me silita, da sporočam Vašemi Veličanstvi tüdi to zadnjo i najtežjo brezzakonitost dnešnje vlade i da izjavim: da se s takšim delom vlade rüši fundament, na šterom počivata i monarhija i naša država.
Podobno sodbo je izgovoro bivši finančni minister, Davidovičov poslanec, dr. Kumanudi. V svojem poröčili pravi, kak so režimovci s pomočjov žandarov, policajov i drügi plačanih razgrajačov odstavili i zapirali predsednike volilnih komisij i čuvare škrinjic, ki neso bili za vladnivi stranki.
Mi smo Pašič-Pribičevičovo politiko obsoditi že te, gda so še vsi srbski politiki bili za njo. Tem bole jo pa moramo obsojati zdaj, gda celo takši možje kak so Davidovič, PetroviČ, Kumanudi i drügi — ki so l. 1921 tüdi glasüvali za Centralistično ustavo — pridejo do spoznanja, da je za državo pogübna. Pašič vodi srbsko polit ko, a obsojajo jo Srbi sami. Za nas pomeni njegova Politika politično smrt, zavolo toga moramo biti z vsemi silami proti njoj.
NEDELA.
III. Predpepelnična. Evangelij sv. Lukača XVIII „Ovo, pojdimo gor v Jeružalem.“ (Luk. XVIII. 31.)
Dva kraja, dva varaša sta nam daniva na izbiranje: Babilon i Jeružalem ; ali se podamo na šörko cesto, Štera pela v Babilon, ali romamo po vozkoj i strmoj poti proti Jeružalemi. — Veselje, uživanje, bogastvo i zemelska sreča v Babiloni, zatajevanje, premagovanje, križ i trplenje v Jeružalemi. Babilon, kraj grešnosti, strasti, prestolica prvoga greha gizdosti v kralestvi tmice, Jeružalem, sveti kraj, jakosti, sveti varaš kralestva svetlosti. Dvoje nam je na izbiranje: greh ali jakost, Babilon, šatan, večno skvarjenje, Jeružalem, Kristu*, večno živlenje. — „Nihče nemre dvema gospodoma slüžiti, ar ali bo toga ednoga odürjavao i toga drügoga lübo, ali se ednoga držao i drügoga zavrgeo, nerorete slüžiti Bogi mammoni.” (Mt. 6. 24.) Kama bomo šli ali v slüžbo šatanovo v Babilon, ali v slüžbo križanoga Jezuša v Jeružalem?
„Ovo, pojdimo gori v Jeružalemi“ Te reči je govoro Jezuš, kda se je podao na križovo pot svojega trplenja v Jeružalem. S temi rečmi nas šče opominati, da če ščemo njegovi nasledniki biti, da bo naša pot v nebeški Jeružalem tüdi trnjeva, krvava, da bo tüdi pot trplenja. Podoba zemelskoga Jeružalema nam kaže, da nega drüge poti v nasledüvanji Kristušovom v cebeški Jeružalem, nego pot trplenja. Znamenje sv. križa se blišči ober Jeružalema i razsvetlüje skuzno dolina zemelskoga Jeružalema, sv. križ bo znamenje vüpanja na sodni den, ki nam bo posvetilo v nebeški Jeružalem. — Trde so reči: „Zatajüj samoga sebe, vzemi svoj križ na svoje rame i nasledüj me.“ (Mt. 16. 24.), zli ešče ostrejše bodo reči zadnje sodbe: „poberite se, prokleti, v večni ogenj.“ (Mt 25. 41.) „Što ne vzeme križa na svoje rame — pravi Kristuš — i me ne nasledüje, je ne mene vreden.“ (Mt. 10. 39.) Zakaj se denok bojimo na sebe vzeti križ, šteri nas vodi v nebešk' kralesko? Križ je naša obramba, naše vüpanje, križ je naše zveličanje i Vzemimo križ na svoje rame, zatajüjmo se, premagajmo se, nasledüjmo Kristuša po gotovoj poti v nebeški Jeružalem. „Če namreč z Jezušom vmerješ, boš z njim
Novi svet.
Spisao: 1. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Vsakši večer se je pogovarjala z njima; pripovidavala njima je dosta cifrastih, špajsnih stvari ; Elemér pa njoj je govoro o tom, ka se je včio i ka je od očo, šolskih tovarišov i v njüvih drüžinaj čüo od sveta. I Juliška se den za dnevom ednako začüdlla, da kelko vsega se včijo i znajo dnesden mali dijaki, o čem se njim v starih časaj niti sanjalo ne. Bogme velke stopaje dela dnešnji svet. Ednok samo ne bo več nikaj,, ka bi se dalo iznajti . . . To bo nori svet gda bo zemelski krog prevozek človeškoj pameti, Zato je tüdi telko nezadovolnih ljüdi na sveti. V starih časaj se je Ijüdem bolše godilo. Ne so si trli glave nad tem, ka vse nerazrešlivoga je za zvezdami, v notranjosti zemle, v zraki, na dnu morja i še tüdi od tistoga niže. Kak jih je se ödrendao njüv stvoriteo, delajo, se mantrajo, radüjejo, jejo. pijejo, se veselijo, potom pa vmerjejo . . . Ostalo je boža skrb. On ravna Vaše živlenje, on mora znati, ka naj dela z nami.
A z Mari pa ne bo mogoče o kaj takšem se pogovarjati. Tak čemerno podobo ma, kak pes, ki kaže zobe.
Nazadnje se je Elemér gor zavlekeo i je odpro dveri, ki so vodile v folaš.
— Jezuš, je kričala Mari — ka je še izda na vama obleka?
Deca so se boječ skrila na svoje staro mesto ; odločeniva na to, da eden drügoga obrani, Če bi slüžkinja vüpala šteroga bantüvati.
Mari pa je tüdi sela na matraz.
Deteti sta se odtegnoli.
Mari za njima.
Odtegnola sta se čisto do roba. DaIe nesta mogla iti, če samo nesta štela na tla telebnot.
Mari je pogladila Trezikine vlase
Mraz je preleto hrbet detet.
—	Ubogiva piceka. — Je pravila nato Mari. — Ubogivi siroti ravno kak jaz.
Pogledala sta na deklo.
Obraz se njoj je sčista omehčao. Iz čarnih oči sta se izvalila dva svetla džündža proti vüstom.
Trezika je prljela hrapavo roko sltižkinje.
—	Sirmaška Mari !
Elemer pa je z zadržanim glasom dodao, z na njo obrüjenimi, skoro odpüščanje prosečimi očmi :
—	Vi tüdi Mari? Vi tüdi . . . .
—	Sirota sem, kak vidva.
—	Sirota. Uboga Mari !
—	Jaz sem tüdi tak mala bla, kak vi Trezika, gda so mi dobre mati vmrl.
—	Uboga Mari ! I lüdi vi ste tü od tistoga časa?
—	O ka bi. Na kelkih mestaj sem bila jaz že !
—	Ka pa oča gda so vmrli ? — je pitao Elemér.
—	Oni že prle, Tak mala sem bila, da se že niti ne spominjam na njih.
—	Ravno tak, kak midva. Samo da so nama mali vmrli prle. O, da bi bar oni živeli.
—	Jaz lüdi to pravim. Če bi moja mali, moja draga roditelica živeli !
I Mari si je obrisala oči z grobim sivim kühinskim predpasnikom.
Te bogme neje meo vijolične ali smarnične sage; čütila se je na njem saga lüka, masti, žajfe.
A zdaj to že več ne presedalo detetoma. Doptistila sta, da njima je gladila vlase.
Ne je tak grobjansko, ne tak hüdobno stvorenje ta Mari. Tak milo, zamišleno zna gledati na njiva z bol-stnimi očmi. Niti neje strašilno to oko, samo žalostno.
Nemir, utrüjenost je omrtvila zimice. Močna roka spanja njima je začnola nežno dolpotiskati glave.
Za hip njima onemi reč, jok. Od skuz kucajoče dihanje se je pomirüvalo. Trezika je z dugim, globokim vzdihom, nehoteč nagnola razkustrano glavico na bratovo ramo. Te pa je bole i bole lezeo vküp, kak zaspani cvet.
Skrivnostni angeo zdravilnoga sna, prestrl na njiva svojo svilnato mrežo.
—	Nesmo bili premožni ljüdje ; ve v našoj vesi niti ednoga v istini bogatoga verta nega. Vsakši žive za silo po deli svojih rok, a se prežive. Če sadje dobro obrodi, te pride tüdi na lepšo obleko, ar za njega dosta dobimo v varaši. Samo ja vsakša ženska sama mora nositi na glavi ali prevrt košaro. Znam, tüdi vi ste ne samo ednok küpili od naše vesničarke.
—	O ja, smo küpili.
—	Mogoče ravno tüdi od moje matere.
—	Nesmo je poznali ; ne veva.
—	Vüva se zna, da je nesta mogla poznati. Ve je že osem let, kak je Vmrla. Njoj je že bole žmetno šlo, kak smo živeli, dokeč očo nesmo pokopa ti
22. februara 1925.
NOVINE
3
živo i če maš tao v njego on trpljenji boš ga imeo lüdi v njegovoj dikil (Kempčan II 2. 2.)
Hodimo, gde se nam zlübi, iščimo, ka nam je drago, ne najdemo gotovejše poti, nego je pot sv. križa. Križom i teževam se ne moremo izognoti, ar pobožni Job pravi: „Trplenje je naše živlenje.“ (Job 7. I.) I sveto Pismo pravi: „da se moremo po vnogih stiskaj povrnoti v kralestvo bože.“ (Dej. ap. 14. 21.) „Neli je trbelo vsa eta trpeti Kristuši i tak iti v diko svojo?“ (Luk. 24. 26) „Resnično, resnično vam povem, ne je hlapec ober svojega gospoda, niti poslanec od onoga, šteri ga je poslao.“ (Jan. 13. 16.) Če je Kristuš morao trpeti i tak iti v svojo diko, kelko bole mi grešniki ! Če ščemo s Kri-slušom živeti, moramo s Kristušom trpeti.
Nasledniki Kristušovi bi radi bili, te se le pridrüžimo h Kristuši, pojdimo gor v Jeružalem, da bomo s Kristušom trpeli, da bomo enkrat tüdi z njim živeli ! Ar Kristuš pravi: „če što meni slüži, naj mene nasledüje i gde sem jaz, tam bo tüdi moj slüžabnik. Če što meni slüži, ga počasti Oča nebeški.“ (Jan. 22. 26)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Na Martinišče so dali i nabrali: Vlč. g. Zadravec kaplan v Črensovcih 50. Lukač Ana Bakovci 10, Kokon Št. 10, N. N. V. Polana 18, Bedrnjak Iv. V. Polana 20. Jožef Horvat v Bratoncih 200.75, Bakan Štefan v Nedelici 121.50, N. N., iz Veščice 50 Sledeče peneze smo dobili od vlč. g. Vadoviča, župnika v Beltincih : 190 nabrao Marič Ivan v Odrancih, 170 nabrao Bakan Jožef v Gančanih, 235 nabrao Žižek Mihael v Ižekovcih, 136 nabrao Forjan Štefan v Melincih, 657.50 nabrao Smodiš Štefan v Beltincih, 120 dala Dominko Jožef i žena v Odrancih, 10 dala Kuhar Slava v Ižekovcih. Od vlč. g. župnika Horvat J. v Martjancih 66, nabrao Jančarič Mikloš v Noršincih, 30 nabrao Puhán Al. v Tešanovcih, 80 nabrao Kovačič Kol. v Mlajlincih, 35 nabrao pri cehskom računi Vašš Jožef. Kuharova gospa v Ižekovcih dala od svojega 100 Din. Vsem darovnikom i nabiratelom naj Bog bogato poplača tü na zemli i po smrti.
Na Martinišče smo dobili z Ameriko 263 dolare to je 3914 dinarov, že prle dobili 8250 Din. Imena darovnikov i nabiračov objavimo v Marijinom listi. Posebno se zahvalimo Drüštvi svete Ane, štero je 23 dolarov darüvalo.
Na Martinišče so darüvali: N. N. 100, gostüvanji Rous Ivana i Škafar Juliške v Beltincih nabrao starišina i drüžban Smodiš Jožef 131. Mladomi pari obilno sreče želemo. NagosUivanji Pticko Janoša z Bratonec i Glavač Barice z Beltinec nabrao starišina i drüžban Bernardi Jožef 112 75, Vrečič Rozaliia Prosečkaves 196. Na gostüvanji Ivko Ane z Sr. Bistrice nabrala drüžban Kelenc Štefan i starišina Prša Štefan 70, na gostüvanji Hren Ivana z Sr. Bistrice nabrala Pozvačin Ütroša Jožef i drüžban Gabor Štefan 40 Din. Mladomi pari Želemo obilno božega blagoslova.
Krog. Pri nas je g. demokratski vučiteo Hočevar stavo včenje v šoli 3 dni, od petka do srede. Radi bi znali, zakaj se je to zgodilo ? Mogoče se je g. vučiteo šteo bole posvetiti agitaciji za brezversko demokratsko stranko ? Či je g. Hočevar vučiteo, te naj vči; Či pa je demokratska Politika več vredna kak naša deca, pa naj püsti drügomi mesto na našoj šoli.
Krog. Na den volitev je bio tü pravi boj med volilnim odborom i volilci. Za vsakšo ceno so šteli nagajati našim volilcom. Najbole se je zavzeo za naše volilec g. Franc Titan. šteromi so se zavolo toga protili nešterni demokratski gospodje, da ga bodo dali zapreti za 6 mesecov. Mi pa vse nepravilnosti pri volitvah popišemo i odpošlemo tajništvi naše krščanske stranke, štera bo že skrbela, da se vse protizakonitosti kaštigajo.
Krog. Naš demokrat, vučiteo Hočevar je pred volitvami razobeso Koderove plakate na steno v šoli. Tüdi je razdelo med šolsko deco brezversko „Narodno pratiko”, da bi jo deca širila med lüstvom. Krožančari protestiramo proti takšemi ravnanji z decov v šoli.
V	Črensovcih. Pri štetji kruglice se je skazalo, da je Hribarova škrinjica, štere glavni korteš je bio Tratnjek iz Bistrice i za šterov so tak slepo šli nešterni Bistričanci. dobila 21 pravili krugic i 5 zavečih. — Radičova Škrinjica pa je dobila eden česnjek.
V	meki na Bistrici ščejo bistrički poslanci iz Hribarove stranke zid, ti novi Beograd. Kovačka dela bo opravlao kovač Špiclin, s
umplami pa bo zalagao novi bistrički Beograd župnar Tratnjek.
Volitve so se vršile v redi i meri.
Tak pišejo najmre vladini časopisi, med njimi tüdi Žerjavovo „Jutro“. Poglejmo kakši je bio te red i mer:
V	Velikom Trgovišti so orožniki šteli odstraniti čuvara Radičove škrinjice, Torna, ki je z ednim kandidatov namestnik, te se njim je gorpostavo. Žandar ga je nato bujo v volilnom prostori samom. Nato se je razvila bitka med žandari i kmeti, v šteroj sta bila Oba slüžečiva žandara ranjeniva, eden je že vmro.
V	Jezeraj se je ravnotak zavolo nasilstva žandarov začnola bitka s kmeti, v šteroj so bili 3 kmeti bujti, 6 pa ranjenih.
Zavolo ravnotakšega vzroka je prišlo v Sv. Ivani Zeleni do boja med kmeti i žandari. Tü so bili 4 žandari ranjeni.
Nasilje na Horvackom i Sloveniji je bilo velko. Več čuvarov škrinjic je bilo Še pred koncom volitev odstranjenih i areteranih Na več krajaj so stresli kruglice iz Radičove škrinjice v radikalno. Teror i sleparstvo je vladalo tüdi v Bosni. V sarajevskom okrožji je prek 100 mrtvih glasüvalo za radikale.
V	Bosiljevom ie prišlo zajtra prek 800 volilcov na volišče. Žandari — bili so srbski — pa so pripüščali le po ednoga volilca do volišča iz daljave več sto metrov od volišča, do šteroga Volilci neso smeli. Do pol 4. Popoldne je na te način volili) samo 50 ljüdi. V tom časi je nastopo predsednik volilnoga odbora, ar pa so žandari nastopili z bajoneti, je Volilni odbor dognao, da je vršitev volitev nemogoča.
Iz Novoga Pazara poročajo, da so se začnole tam Volitve med pokanjom pušk.
V	Liki so cdstranili od državnoga odbora imenovanoga predsednika, dr. Rubčiča i postavili drügoga. Žandarje so püščali volilce poednom, tak da jih je prišlo do 6. vüre na vrsto komaj 69; 600 volilcov pa je čakalo od jütra do večera. Gda so prositi, da bi smeli voliti, je zapovedao pisač Miletič strelati na ljüdi. Trije so obležali mrtvi, več pa je bilo ranjenih.
V	Bukini je vladni zastopnik zahtevao od župnika Pvtza, naj oznani v cerkvi, da mora dati fara najmenje 300 glasov za vladno stranko, inači pošlejo vse može od 20. do 30. leta v Albanijo. Ar se župnik neje podvrgeo, so ga dva dni pred vclitvami zaprli, dva nem kiva zavüpnika pa so odpelali v Palanko, gde jiva je „szolgabiro“ Nikolič lastnoročno zbüo do krvi.
Na drügih voliščaj v Vojvodini nemških volilcov niti püščali neso na volišče. Ali pa njim neso dopüstili meli čuvara škrinjice i so nemške glase računali k radikalnim. V Zemuni je nastopo nemški kandidat Moser, da bi spravo volilcom pravico do volitev. Dosegno pa je telko, da so ga zbili i ranili na rami.
To pa neje vse. Od tam, gde je vladao najveški teror, še niti poročila neso prišla. Lehko pa smo pripravleni, da zvedimo še belo strašne reči kak je tp. Zvedi se vsakši den več i tak je vüpanje, da pomali pridejo na svetlo vse hüdoblje P. P. Ž. režima.
Volilne zanimivosti.
Na nekšem volišči v ljubljanski okolici je prišeo delavec, pristaš SLS na volišče. Demokratski predsednik volilne komisije njemi je delao neprilike i se je cbregüvao, da neje scela osvedočena volilcova istost. Volilec je dvakrat probao dobili svojo pravico vsigdar z novimi potrdili a vsigdar brez uspeha. Zato je šo v agitacijski prostor SLS i se je tam pritožo. Tam so sirmaškoga delavca lepo obrili, njemi priskrbeli fini krščak, modno obleko i v žep so njemi potisnoli nedelsko „Jutro.“ Zadeli so: fini gospod z „Jutrom" v žepi je taki dobo volilno kruglico.
Izjava. S pogledom na notico v včerašnjem “Jutri." da se govori v klerikalnih krogih, da sem volo dr. Korošca, izjavlam, da sem ga istinsko volo. — Je zdaj stvar v redi ?	
Prof. dr. Alfr. Šerko.
Vüra v törni mariborske püšpekove cerkve je od petka do nedele (8. febr.) popoldne kazala 1 vüro. Tak da bi s tem štela Mariborčane opominati, naj spüstijo svoje kruglice v prvo škrinjico. I 1215 jih je to tüdi včinolo.
Po mariborskih vulicaj so vse stranke mele razobešene velke plakate i plačani ljüdje so jih celo okoli nosill. Samo ljüdska stranka ne mela niti ednoga plakata. Pokazali pa so se živi plakati. Proti poldnevi so po glavnom trgi mirno stopali, poslanci gg. dr. Korošec, II hnjec i Vesenjak Što je mimo šo, jih je spoštlivo pozdravo.
„Najmenje 4000 glasov dobi naš kandidat Mohorič“, tak je pisalo „Jutro“. Volitve so
minole i Mohorič je istinsko dobo 4000 glasov, kak je bilo razglašeno i zaželeno. Narodnomi bloki pa to neje bilo prav, ar dr. Korošec je dobo več glasov i zmagao. To spominja na sle-dečo prigodbico: Dva židova prideta v krčmo jest, a nimajo drügoga kak dve ribi: edno velko i edno malo. Naročita, prinesejo. — Prvi židov drügomi: Le zvemi. — Drugi židov vzeme velko ribo. — Prvi židov: Vidiš, kakši si, nikšega poštenja ne znaš. — Drügi židov: No, štero pa bi ti vzeo ? — Prvi židov: Malo ? — Drügi židov: Ve jo pa maš !
Na glavnom trgi v Maribori so na den volitev stali trije trgovci. Mimo je šo štrti trgovec. — Kam pa? — ga je pitao eden. Vzeo je roko iz žepa i s pesnicov pokazao, da šturat v škrinjice. — Ali se že kaj vado? V 14 škrinjic boš morao potisnoti prgiščo! — On je nekaj odgovoro i šo dale. — He! — je zakričao za njim trgovec, ki ga je prle spitavao. Pogledno je nazaj, trgovec pa njemi je kazao palec rekši, da naj vrže v 1. škrinjico. Zasmejao se je, pri-kimao i šo dale.
Vsem organizacijom Kmečke zveze v Prekmurji. Viher volilnoga boja se je vtišao. Za nami so samo številke naših volilcov, štere glasno povejo, kak i koga smo volili. V sobočkom okraji smo malo nazadovali, v lendavskom pa, kde so naše organizacije bole žive i delavne, smo od zadnjih volitev lepo napredovali. To je znak sijajne zmage proti strašnomi pritiski od zgoraj i velke kortešacije nasprotnih strank. Zmagalo si, ljüdstvo slovensko, zmagala je tvoja stranka, štera s tebov živi i tüdi s tebov merje. — Vsem našim volilcom, organizacijam i posameznikom, ki so nas povsod gostoljübno sprejeti, po svoji mogočnosti šli kak naj bole na roko, da smo vsi vküp stranki poštenoga delavnoga ljüstva priborili tak veličanstvo zmago, povem o iskreno zahvalo. Naprej za našim cilom!
Tüdi pri nas so se godile 8. februara krivice. Iz več mest nam javlajo, da komaj po 8 vüri so prišli predsedniki volišč na svoje mesto, v drügom mesti so samo po ednom püščali na volišče, pa v drügom mesti so skoz okna doj po lestvi šli v več mestih ne so dali našim čuvarom škrinjice predstavlati naše stranke i nosilca tiste. V Beltincih je grofovska drüžina pod pritiskom svojega šefa mogla v 4. škrinjico püščali svoje gumijeve kruglice. — Naše crganizacije se naprošajo, da vse poročajo, kde so se godile kakše nepravilnosti, vse pa naj bo podpreto z dokazi.
Država.
Diamantno zdavanje. Pred kratkim sta obhajala v Zlatoličji pri Ptüji zakonca Jožef Pesek i njegova žena diamentno zdavanje. Stariva sta 88 i 87 let. Na zdavanjskom gostüvanji je bilo med 90 gosti nikaj menje kak 35 članov njünoga potomstva: sini, hčere, vnüki, pravntiki.
Starešinski predsednik narodne sküpščine bo, kak pišejo listi, 80 let stari Davidovičov poslanec Arso Lazič, izvoljen v bregalniškom okrožji.
Zavolo stanovanjskih težav v smrt. V
Zagrebi se je zagiftao vpokojeni nadzornik državnih železnic Stagelschmidt. Püsto je pisma, v šterih naznanja, da ide v smrt zavolo dugc-trajnih stanovanjskih težav. Vse svoje preci velko premoženje je zapüsto svojoj gospodinji.
Bitje v kavarni. V kavarni „Srpski kral“ v Sombori je dobrovolec Snečujski z nožom napadno policijskoga narednika Ribarova, šteri je nato napadalca strelo s puškov. Ribarova neso zaprli, začnoli so pa proti njemi preiskavo.
70 letnica zagrabečkoga nadpüšpeka. Dr. Anton Bauer, zagrabečki nadpüšpek je obhajao dne 11. februara 70 letnico svojega rojstva. Pri toj priliki so njemi prišla častitat razna odposlanstva i tüdi posamezniki. V imeni varaša njemi je častitalo odposlanstvo varaških svettivalcov, štero je vodo župan Heinzl.
Svet.
Židovi v novom nemškom parlamenti. V
novom nemškom parlamenti je 13 židov i to od demokratske stranke 1, od ljüdske 8, od kommunistične 4.
Naraščajoča brezposelnost v Beči. V
zadnjih tednaj ie naraslo število brezposelnih v Beči od 82.715 na 89.485, to je za 8000. V bečkoj okolici se je zvišalo število brezposelnih od 11.320 na 12.044
Nesreča na reki Uruguay. Do 15 ruskih i romunskih izseljencov je selo na ladjico na reki Umguay, da bi skrivoma prišli v Zdrüžene države. Na sredini reke pa se je ladjico, štera je bila prenapunjena, prekopicnola i je v bistoj vodi našlo smrt 11 ljüdi: 6 moškij, 2 ženski i 3 deteta.
4
NOVINE
22. februara 1925.
Atentat v New Yorki. V Ncw Yorki je Kora Spalajkovič, hči jugoslovauskoga diplomata (politika), strelila na tamkajšnoga milijonara Adolfa Hupfla i ga težko ranila. Vzrok so lübezenske spletke. — Iz Belgrada javlajo, da ma poslanik Spalajkovič samo 12 letno hčerko, ki se vzgaja v nekšem pariškom zavodi.
Trije gasilci aldov dužnosti. V Tisti je pred kratkim nastao ogenj v podjetji za izdelavanje pečatnoga voska. Pribežao je oddelek varaške požarne brambe. Med gašenjem je nastala v podzemelskom prostori eksplozija plinov. Pri tom so dobili trije gasilci po vsem teli težke opekline. Ponesrečene so prenesli v špitao, gde jih je pohodo župan z večimi drügimi uradniki.
Politična hüdodelstva na Vogrskom. Vse voze so prenapunlene i število kaštigancov znaša zdaj, gda ma Vogrska 8 miljon düš, ravno telko, kak te, gda je mela 20 miljon prebivalcov. Zdaj je vsakši 768. vogrski prebivalec v vozi. To naraščanje kaštigancov ide predvsem na račun političnih hüdodelstev.
Eksplozija v Dortmundi. Zavolo eksplozije v jami „Minister Stein“ je zgübilo živlenje 129 rüdarov, 8 pa je ranjenih. Vzrok eksplozije še neje pojasnjen. Pred vhodom v jarno so se odigravali pretreslivi prizori, gda so vlačili vö zasipane mrtve rüdare.
Najvekše vüra na sveta. Ob francoskom morskom bregi ležijo angleški normanski otoki. Eden je Jersey. Elektrika ma glavno vlogo pri obrati vüre, štero so postavili Angleži i štera vela za najvekšo vüro na sveti. Goni jo motor, premer njoj je 17 metrov dužine. caigar vür pa 9 Oba caigara vküpno vagata 1735 kil. Po vüri je razpostavlenih 200 električnih svetilk tak, da je vsaka vüra vidna tudi ponoči.
V 100 jezer letaj dugši dnevi. Amerikanski profesor Browne je zračunao, da postaja den vsigdar dugši. V desetih letaj se podugša den za edno desetinsko sekunde, v 100 jezer letaj za edno sekundo.
Nesreča na morji. V vancoverskom pristanišči je zadela nekša japonska ladja v drügo ladjo. 17 japonskih mornarov je vtonilo.
Prebivalstvo Berlina i Beča. Prebivalstvo Berlina se je v preminočem leti povnožilo za 75 jezer düš i znaša zdaj 4,078 666 oseb. —■ V Beči je bilo 1. januara toga leta 1,168328 prebivalcov.
Goreči zrakoplov spadno v varaš. 6.
februara je spadnolo v Kromeriži v sredini varaša iz višine 80 metrov goreče vojaško letalo. Pilot je zgoro, opazüvalca, nekšega podporočnika pa so težko poškodüvanoga odnesli v špitao.
Najmenša občina v Franciji. Kakših 20 km od Pariza leži najmenša francoska občina Le Tartre Gaudran. Znamenita je postala pri Laudrujevom procesi (razpravi), če tüdi ma samo 11 prebivalcov. Te občane pa moramo že blagrüvati, ar ne plačüjejo nikakše dače. Občina nema nikše javne hiše i ni ednoga zdravnika Vsi moški, pet po števila, so se vdeležili svetovne vojne, bili na fronti i se srečno povrnoli. Trije so bili ranjeni. Župan je jako skromen, žele samo, da bi z vladov v miri živo. Niti za odlikovanje njemi ne.
Hotel za delavce. V Bratislavi začnejo še to pomlad zidali delavski hotel, ki bo meo prostor za 120 gostov. Zidanje hotela bo koš-talo 1 miljon 800 jezer čeških kron. K tomi da država 1 miljon, varaš pa da potrebni prostor brezplačno.
Svetovna politika.
Strel v törskom parlamenti. V prostoraj törskoga parlamenta je prišlo do prepira med poslancom Halidbegom i Alibejom. Zavolo toga sta se zbila, nazadnje potegnola revolvere i je bio s strelom poslanec Halidbeg ranjen.
Fašistovska internacionala? Na dnevnom redi za zborüvanje fašistovskoga sveta je med drügim pitanje o „možnosti splošnoga sporazuma med fašistovskimi i podobnimi gibanji.“ V račun bi prišle Primo di Riverova stranka na Španskom, mladi angleški fišisti, bavarski Hillerjevci, vogrski Hortyjovi „Ebredö magyarok,“ jugoslovanska Orjune i podobne organzacije.
Austrijske gospodarske razmere pred driištvom narodov. Finačni komisar Drüštva narodov je 8. febr. razpravlao v navzočnosti austrijske komisije o austrijskom gospodarskom položaji. Flnančni odbor je sprejeo posebno resolucijo, v šteroj se povdarfa, da Austrija še neje spunila vseh obveznosti, štere je prevzela po ženevskoj pogodbi. Austrijski finančni minister dr. Ahrer je odgovoro, da Austrija vse včini, ka je v Ženevi na sebe vzela. Dozdaj pa zavolo svojega finančnoga, gospodarskoga stanja vsega neje mogla doprinesti. Najvekše ovire dela pri vsem preobrat velike Austrije v malo državico, kakša je zdaj.
Zanimivosti.
lsaac Nevvton i njegov obed.
Nekši gospod pride pohodit Newtona ravno pred obedom. Gda pita za njega, njemi dgovori hlapec, da je gospod 1. Newtom v svojoj učnoj sobi, gde neje dopüščeno, da bi ga što moto. Obiskovalec, ki bi jako rad govoro z njim, pravi, da ga počaka, dokeč ne pride obedüvat i sede lepo v obednico.
Za nekaj časa so prinesli obed kühanopišče pod pokrovom.
Mine vüra, Isaaca še izda ne bilo. Gospod je bio lačen i začne jesti piščanca. Gda konča, pokrije prazno skledo i naroči slüžabniki, naj sküha drügoga piščanca za svojega gospodara. A prle kak je bio kühani, pride lsaac obedüvat.
Gda najde gospoda v obednici pravi: „Odpüstile, prosim, gospod, da ste morali tak dugo čakati. A samo dopüstite mi, da bom najprle malo obedüvao, ar sem točen i trüden. Taki Vam bom na uslüžbo.” Nato zdigne pokrivač i gda vidi, da je skleda prazna, pravi s smehom : „Vidite, gospod, kakši smo mi vučeni ljüdje ! Ščista sem pozabo, da sem že obedüvao.“
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	400 Din.,
„	žita	300	„
„	ovsa	300	„
„	kukorice	180	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25-29 D. 28—32 D v Ljubljani „	20—23 D. 25- 27 D. 20- 25 D
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70 —100 D.
Zagrebečka borza
dne 19. februara 1925
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 59 -
Austrijska krona, 100 K	D 0 0854
Čeho-Slov. krona, 1 K	D 1 807
20 kronski zlat	D	225 —
Francoski frank, 1 frank	D	3 20
Madjar. K 100 (nova em.)	D	—84
Švic. fran., 1 fr.	D	11 76
Talijanske lire, 1 lira	D	2 505
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8.50
Pošta.
Ignac Hozjan. Chicago,Naročnino dobili za lani i letos. Naj bo zadosta. Hvala.
Na prodaj
je na dugoveškom bregi
4 plüge oratje zemlje, ½ plüga goric, ¾ plüga toga i edna dobre hiša, vse vküp. Natančne je se zvedi pri g. E. Balkanjiji v Dol Lendavi.
Skoro nova parna žaga
,,Vollgater“ z vsemi pritiklinami vred stoječa v bližini Bleda ob Savi na Gorenjskem se pod ugodnimi pogoj takoj proda. Cenjene ponudbe oz. vprašanja pod „parna žaga“ na upravo lista.
Pozor zemljiški kupci!
Proda se na lepem kraju 10 m od Železniške postaje na Štajerskem prek Mure eno lepo posestvo s hižo vred; je nekaj vinograda, njiv in senožeti, leposadno mlado drevje; živina. Vse lepo urejeno. Kdor želi kupiti, naj se oglasi za podrobnejša pojasnila v pekarni
VEKOSLAV KRALJ Beltinci.
Slovenska Banka d. d.
Podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16 do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 D. I, kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino Oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedejlo ino svetek.
Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 81; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.